364 O delu arhivov in zborovanjih || Activities of Archives and Assemblies Slovenj Gradcu v drugi polovici 16. stoletja. Aljaž Pogačnik iz Gornjesavskega muzeja Jesenice se je v svojem referatu navezal na lastnike gorenjskih rudarskih in železarskih obratov kot mecene in podpornike umetnosti. Izredno zanimiv je bil tudi predzadnji prispevek tega panela, v katerem je Tomaž Majcen iz La- škega predstavil nova spoznanja o ozkotirni železnici Laško–Trobni dol. Kot za- dnji od referentov je nastopil dunajski geograf Gerhard Fasching, ki je v svojem prispevku ovrgel nekatere teze, vezane na antropocen oziroma geološko dobo sedanjosti. Tretji simpozijski dan je postregel še z zadnjim nizom predavanj. Z vidika arhivistike je bil v tem panelu izredno zanimiv prispevek zgodovinarke Simone Hacke z univerze v Göttingenu, ki je predstavila jamske karte spodnjesaškega deželnega arhiva in izzive, povezane z njihovo hrambo v prihodnosti. Iz njenega predavanja se lahko povzame, da imajo v tamkajšnjem arhivu precej večje mate- rialne (finančne, kadrovske, prostorske) možnosti za restavriranje in ustrezno hrambo jamskih kart, kot jih imamo slovenski arhivi. Sledil je prispevek Jensa Kuglerja, ki je predstavil dejstva in zgodovinsko ozadje jamske karte, upodo- bljene na portretu višjega rudarskega glavarja (Oberberghauptmann) Abra- hama plemenitega Schönberga iz Freiberga iz 17. stoletja. Za njim je Tillfried Cernajsek iz avstrijskega Perchtoldsdorfa orisal ikonografijo svete Barbare na območju Republike Avstrije. Panel je zaključil Igor Pechenkin iz Moskve, ki je podrobneje predstavil življenje in delo ruskega geologa Vladimirja Arschinova (1879–1955) ter njegove znanstvene stike z nemškimi geologi na začetku 20. stoletja. Simpozij se je zaključil z diskusijo in s sklepnim delom, v katerem je mednarodni odbor Erbe sporočil kraj naslednjega 17. simpozija Erbe. Ta bo po- tekal v Sloveniji na Ravnah na Koroškem leta 2025. Ob koncu velja omeniti, da so organizatorji za udeležence simpozija omo- gočili poleg vodenega ogleda mesta Freiberg tudi voden ogled novozgrajene univerzitetne knjižnice, novih depojskih prostorov tamkajšnjega mineraloškega inštituta ter dveh arhivov: rudarskega in mestnega arhiva v Freibergu. Iz pozi- cije slovenskega arhivista je zanimivo, kako uspe deželi Saški in mestu Freiberg (veliko kot Celje) vzdrževati lastno univerzo, univerzitetno knjižnico ter štiri samostojne arhive: univerzitetni, mestni, arhiv rudarskega glavarstva in zgodo- vinski rudarski arhiv. Vendar še bolj izstopa dejstvo, da imajo vsi ti nove depoje, ki niso vsi novogradnje. Del depojev je umeščen v zgodovinsko zaščitene objek- te, ki so jih z inovativnimi arhitekturnimi in gradbenimi pristopi prezidali do te mere, da ustrezajo mednarodnim arhivskim standardom. Seveda je k temu pri- pomogla tudi tamkajšnja služba za varovanje nepremične kulturne dediščine, ki se je med dokončnim propadom nekega zgodovinsko pomembnega objekta ali njegovo sanacijo in prilagoditvijo sedanjim potrebam odločila za slednje. dr. Vinko Skitek 90. nemški arhivski dan: Sodelovanje in medsebojni pogovori – komunikacija v arhivih Bielefeld (Nemčija), 26.–28. september 2023 Po nekajletnem premoru, ki je nastal zaradi epidemije koronavirusne bolezni covid-19, so se nemške arhivistke in arhivisti spet zbrali na večdnev- nem zborovanju, tokrat v Bielefeldu v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfa- lija, ki s 338.000 prebivalci po velikosti zaseda 18. mesto med nemškimi veli- kimi mesti. Prvi dan so se zvrstila predavanja, ki so se delno prekrivala, tako da bom podrobneje opisala le nekatera, druge bom samo povzela iz programa: 365 Letnik 46 (2023), št. 2 • Diskusija delovne skupine Odprti arhivi (Offene Archive) v zvezi z dosto- pnostjo arhivov brez ovir, pri čemer so govorili o tem, kako arhive narediti čim prijaznejše tudi za ranljive skupine. Diskusije so se udeležili tako pred- stavniki ranljivih skupin kot tudi predstavniki majhnih arhivov, ki si ne morejo privoščiti velikih stroškov v zvezi z dostopnostjo. Zanimiva je bila razprava o tem, da bi arhivi v svojih obrazcih in na spletu morali uporablja- ti dovolj preprost in vsem razumljiv jezik, saj sicer niso dostopni vsem; • Predavanje o zgodovini mesta Bielefeld; • Informativno predavanje za prihodnje člane Zveze nemških arhivistk in arhivistov (Verband deutscher Archivarinnen und Archivare); • Predstavitve razstavljavcev na sejmu Archivistica, ki je potekal vzporedno z nemškim arhivskim dnevom: • Archion - Kirchenbuchportal GmbH, • Schempp Bestandserhaltung GmbH, • MICROBOX GmbH, • JOANNEUM RESEARCH Forschungsgesellschaft mbH, • READ-COOP SCE mbH, • FamilySearch International, • AUGIAS-Data GmbH, • startext GmbH; • Prireditev delovne skupine za izobraževanje v zvezi z izzivi pri zaposlova- nju v arhivih; • Predstavitev aktualnih vprašanj (arhivski portal Archivportal-D, predsta- vitev arhivskega standarda za arhiviranje podatkov o študentih, nemški okvir za kvalifikacijo v arhivu, arhiviranje občutljivih podatkov, SIARD- -format za arhiviranje podatkovnih baz); • Mednarodna izmenjava izkušenj med arhivi, na kateri smo predstavniki arhivskih društev iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije predstavili delovanja svojih društev ter odgovorili na že vnaprej zastavljena vpraša- nja: spopadanje arhivov z draginjo in s povečanimi stroški; sodelovanje arhivov pri odpravi povojnih krivic; morebitni projekti, ki jih sofinanci- ra EU; izkušnje z varstvom osebnih podatkov; organizacija in ukrepi ob naravnih nesrečah. Prav pri slednjem vprašanju se je izkazalo, da bi bilo vredno posnemati nemško prakso, pri čemer imajo posebna združenja kulturnih ustanov (Notfallverbünde), ki v primerih poplav, požarov ipd. delujejo skupaj, pripravljene tudi strategije za sanacijo škode, si pomaga- jo ipd.; • Prireditev delovne skupine za arhivsko pedagogiko (stanje in izzivi arhi- vske pedagogike; didaktični potencial arhivov; komunikacija med šolami in arhivi); • Delavnica podskupine za specialistično izobrazbo s predstavitvijo projek- ta in razpravo o novih strokovnih izobraževanjih. Zvečer je potekala otvoritvena slovesnost, na kateri smo se prvič zbrali vsi udeleženci v eni dvorani. Pozdravne govore so imeli predsednik zveze ar- hivistov Ralf Jacob, županja mesta Bielefeld, vodja oddelka za kulturo na Mi- nistrstvu za kulturo in znanost dežele Severno Porenje - Vestfalija ter predse- dnik združenja madžarskih arhivistk in arhivistov kot predstavnik tujih gostov. Odlično otvoritveno predavanje z naslovom Živahna komunikacija v arhivu je imela komunikologinja in politologinja Andrea Römmele. Slovesnosti je sledil sprejem pri nadžupanu mesta Bielefeld z živo glasbo, s hrano in pijačo. Naslednji dan (27. septembra 2023) se predavanja niso več prekrivala, po koncu vsakega plenuma se je razvila živahna razprava, ki je bila strogo časovno odmerjena. Moderatorji plenumov so namreč poskrbeli za natančno upošteva- nje v programu določene časovnice. Prvi plenum je bil namenjen razpravi o pravilih in normah v arhivu, pre- 366 O delu arhivov in zborovanjih || Activities of Archives and Assemblies davanja so se nanašala na razvoj zakonodaje, ki se tiče cerkvenih arhivov (zakoni o dostopnosti, kombinacije cerkvenih in državnih zakonov); možnosti arhivov, da vplivajo na oblikovanje novih zakonov (primeri dobre in slabe prakse); gospodarskih arhivov in posebnosti v zvezi z za- konodajo. Drugi plenum je bil namenjen komunika- ciji med ustvarjalci in arhivi. Pri tem so govorili o nujnosti sodelovanja arhivov in ustvarjalcev. Presenetilo me je, da je arhivistka iz arhiva uni- verze v Münstru navajala primere, pri katerih so donatorji arhivalij (zapuščin) pred predajo v ar- hiv sami financirali popise dokumentov. V sklepu tega plenuma je bilo rečeno: »Kdor veliko ponuja, lahko tudi zahteva. Arhivi morajo pokazati svoje dosežke in verbalizirati svoje potrebe.« Sledil je zbor članov Zveze nemških arhi- vistk in arhivistov, ki je na dnevnem redu imel poročila delovnih skupin, poročila predsednika, blagajnika, razrešitve in nova imenovanja pred- sedstev ipd. Tretji plenum je združeval predavanja na temo komunikacije z različnimi ciljnimi skupi- nami. Govora je bilo o novem »poustvarjanju« arhiva mesta Magdeburg – vsi dokumenti mesta do leta 1631 so bili namreč uničeni v vojni, zato so se odločili iz drugih arhivov, knjižnic, muze- jev idr. zbrati digitizate listin, ki se nanašajo na Magdeburg, in s tem poustvariti arhiv vsaj v di- gitalni obliki. Zanimivo idejo je predstavil tudi naslednji predavatelj: ustvarjanje »arhiva spo- minov« s pomočjo vprašalnika. Tak vprašalnik bi se lahko npr. dal ljudem, ko se upokojijo, s tem bi se ohranilo marsikaj o podjetju oziroma usta- novi, česar ne izvemo iz uradnih v arhiv prevze- tih dokumentov. Na tak način bi se ohranila tudi nekatera znanja in spretnosti oziroma vsaj zapi- si o njih. Naslednja predavateljica je govorila o projektu analize gradiva sodišč (nastalega med leti 1951–2000), pri katerem so hoteli ugotoviti, kakšne podatke lahko uporabniki pričakujejo v tovrstnem gradivu. Zadnje predavanje v tretjem plenumu je bilo namenjeno podpori mladih ar- hivistk in arhivistov pri uvajanju v delo. Števil- ni manjši arhivi namreč zaposlujejo le enega človeka, od katerega se pričakujejo zelo različ- na znanja, vendar nima nikogar, ki bi ga lahko v delo uvajal. Predavatelj je predlagal, da bi zve- za arhivskih društev sodelovala pri oblikovanju pomoči po vzoru iz tujine: treniranje, intervizija, mentorstvo in supervizija. 28. septembra 2023 dopoldne so potekala predavanja po delovnih skupinah: • državni arhivi, • občinski (komunalni) arhivi, Pripomoček, ki omogoča digitizacijo arhivskega gradiva s pomočjo pametnega telefona – nekakšen fotografski šotorček z vgrajeno lučko (Foto: Mojca Horvat) 367 Letnik 46 (2023), št. 2 • cerkveni arhivi, • zasebni arhivi (gospodarski ter gospoščinski in družinski), • arhivi parlamenta, političnih strank, ustanov in društev, • medijski arhivi ter arhivi višjih šol in znanstvenih ustanov. Vsaka skupina je imela ločena predavanja, tako da sem lahko obiskala le eno, in sicer skupino za zasebne arhive. Obe predavanji iz te delovne skupine sta se nanašali na temo gospodarskih arhivov, saj so arhivisti, ki bi bili zaposleni v posebnih arhivih plemiških družin ali gospostev, že skrajno redki in tako re- koč »izumirajo«. Prvi referat na temo gospodarskih arhivov je govoril o varstvu osebnih podatkov in izjemah, ki veljajo za arhive (Archivprivilegien), vprašanjih javnega interesa in zasebnih arhivov ipd. Drugi referat je zelo praktično ponazo- ril, kako se je arhiv neke banke vključil v pripravo objav za Instagram. Popoldne so se nadaljevali plenumi v obliki skupnih predavanj. Četrti ple- num je združeval tri predavanja, prvo je bilo o portalu Handschriftenportal, ki objavlja digitizate rokopisnih knjig. Drugo je ponazorilo primer, kako natanč- ni popisi uporabnikom ponudijo več zadetkov v bazi, predavatelj je poudaril pomen indeksiranja in omenjal pomoč platforme Transkribus za transkripcijo starejših rokopisov, ki bo arhivistom v prihodnjih letih zagotovo precej olajšala delo. Tretje predavanje je predstavilo praktični primer identifikacije fotograf- skega materiala s pomočjo spletnih navezav z ljudmi po vsej Evropi. V petem plenumu sta prvi referentki povzeli izkušnje arhiva v Duisburgu, kjer se zelo trudijo, da bi arhiv postal kulturno zbirališče v mestu. Kljub pogo- stim poljudnim predavanjem in drugim kulturnim dogodkom, ki naj bi bili zani- mivi širši javnosti, ugotavljajo upad obiska. Z anketo, ki so jo izvedli pri drugih arhivih, ugotavljajo, da se je treba osredotočiti na ciljne skupine, saj niso vsi do- godki zanimivi za vse. Naslednji referent je poudaril pomen pojavljanja arhivov v medijih, še posebej na televiziji in radiu. Tretji referat je podal čudovite pri- mere, kako lahko arhivi z relativno nizkimi stroški polepšajo arhivsko zgradbo z namenom vzbuditi zanimanje pri javnosti, ki arhiva še ne pozna. Tako imenovani zaključek je bila dejansko diskusija predsednika Zveze nemških arhivistk in arhivistov, predstavnika arhivistov iz Bielefelda, predstav- nika državnih arhivov in predstavnice manjših arhivov z moderatorjem na temo komunikacije v arhivih. Vendar ta okrogla miza ni podala sklepnih misli ali za- ključkov celotnega posveta. Vzporedno s posvetom je potekal tudi že omenjeni sejem Archivistica, na katerem so se predstavili res številni razstavljavci, med katerimi so bili npr. po- nudniki različnih optičnih čitalnikov in podobne opreme, ponudniki arhivskih škatel, polic, programske opreme, različnih z arhivi povezanih portalov, arhi- vske šole, svojo stojnico so imeli tudi lokalni arhivi. Tiste, ki so imeli poleg stoj- nice tudi predstavitev na samem posvetu, sem navedla že zgoraj. Naj posebej omenim podjetje Schempp Bestandserhaltung GmbH, ki se ukvarja s pomočjo arhivom ob naravnih nesrečah. Za primere poplav ponujajo posebne škatle z najnujnejšo opremo, ki jo v takem trenutku potrebujemo (kakovostne škornje in ostalo zaščitno opremo, orodje, folije, gobe, nože, vodoodporne vrečke ...), ukvarjajo se tudi z zamrzovanjem poplavljenih arhivalij. Izpostavila bi tudi plat- formo Transkribus, ki je poleg programa za razpoznavo rokopisnih besedil pri- kazala tudi preprost pripomoček, ki omogoča digitizacijo arhivskega gradiva s pomočjo pametnega telefona – nekakšen fotografski šotorček z vgrajeno lučko. Čeprav so v primerjavi s Slovenijo v Nemčiji arhivi precej številčnejši, je bilo iz mogoče posveta razbrati, da jih pestijo podobne težave kot nas v Sloveni- ji, tako da je obisk takšnega posveta zelo zanimiv in poučen. Mojca Horvat