PoAiarina plačana. Štev. ^9. Posamezna stev. K T— — 50 par. V Ljubljani, ¥ petek dne 9. decembra 1921. Leto IV. Oglasi: Z& 1 mm X 63 inseratnega stolpiča ma?i 80 vinarjev, sratel 1*20 K, poslano, posmrteice ia reklame 2 K. Večkratne objave popust. izhaja vsak petek. Upravalštvo „Domcvino" v LJnMjani, Sodiia rfioa S. Uradništvo „Domovine", Miklošičeva c. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno 3 K, četrtletno 8 K, polletno 18 K, oeloletno 36 K. Vfan . • jata črnih vran se je vsula rja po- ako bomo šli s klerikalci. Duhovniki lje, posejano s pšenico, da gladna obetajo farškim podrepnikom nebe- pozre '/se zrnje ir deio... lov gega in zahtevali so, da pride na to " istrski kandidati. C :•:•;> r no se mesto radikalec, katere zahteve de-, namreč govori, da je med.radikalni-mokrati nikakor nočejo in ne morejo j mi poslanci toliko takih mož, ki bi sprejeti, ako nočejo, da se uprava j hoteli postati ministri, da bi lahko samo eno vlado! so i peklo; cem še zadnje ostanke razsodnosti. Agitacija za klerikalno časopisje se je začela na debelo. V nedeljah lepijo po cerkvah., farovžih, kaplanijah in drugih poslopjih kupoma klerikalne letake, ki priporočajo klerika! uniči vse kmetovo sa na drugem svetu, sami pa jih ima- j poslabša. Razun tega hočejo demo-: sestavili tri, ne sanjo že tukaj. Oni nam pridigujejo i krati tako izvršitev agrarne reforme,; Skupno deio s tako stranko je res te-naj bi si mi služili da bo imel od nje res korist oni, ki S žavno in pravi red bo zavladal v • drugih dohod-; ze " Ho obdeluje, kmet. Radikalci so | državi šele potem, ko dobijo demo revnega "kmetica še i bolj za veleposestnike. ; krati pri volitvah tako večino, da To sta dva glavna vzroka spora j &odo sami lahko prevzeli vlado v in demokrati in v tem I svoje roke. Demokratska stranka je iiki aposioiov, ki sa zi-1 uci iuui vzi ok krize. Težko ie skup-! edina, ki bi mogla Jugoslavijo ure- in niso imeli bogatih ! no delo med napredno in ljudsko diti na znotraj in zavarovati na zu->vžev in bire. Večina na- demokratsko in med starokopitno, naj in ako bo pri prihodnjih volitvah celo nazadnjaško radikalno stranko, j ljudstvo pametno, bo glasovalo za se vidi, da v nebesa na onem svetu Ampak razmere v narodni skupščini | demokratske kandidate, ker samo od veli revno gruntov, farovžev ših duhovnikov živi danes tako, da sploh sami ne verjamejo. |so take, da je mogoča samo vlada, I tega bo imelo koristi. Imamo sicer tudi duhovnike, ki soi sestavljena v glavnem iz demokratov To je pouk iz sedanj liste. Domači duhovniki so pone-i pravi'namestniki apostolov, lelai, da |in radikalcev in zato bo tudi nova 1 imeli cele politične shode v cerk- j H Mo redki £ a, uh ie vedno vlada skoraj gotovo seravljena ravno politične vah in udrihali po naprednem časopisju, kot udriha pijanec, kadar mu je denarja zmanjkalo, po vseh in po vsem. Tudi misijoni so se vršili v to svrho. Na naš narod, ki je še žali-bog ponekod nerazsoden in premalo samostojno misleč, je doživel veliko klerikalno ofenzivo. Zanesemo se, da jo bo hrabro prestal in da ne bodo Inojrii '-ImkaJei beležiti : - -nik u-|i. -':ov. Naših najtrdnejših naprednih postojank nam. ne bodo omajali. Trdni, samozavestni naprednjaki ne bodo nasedli sladkim vabam. Ako vjamejo klerikalci kakega slabotneža, nam ne bo žal zanj. Vendar pa je mnogo ljudi, ki so dobri naprednjaki, a bi se znali trenotno udati. Zato naj naši najzanesljivejši te podučijo in jih utrjujejo, da bodo vzdržali dobro organizirano klerikalno ofenzivo. Vrzite klerikalne agitatorje povsod skozi vrata. Mi se moramo boriti z vsemi silami, da ne bo več klerikalna noč potemnila naše domovine. Mi ne maramo več farške strahovlade, kakršna je bila za časa Šuster-šiča, ne maramo več, da bi v vseh zadevah imel prvo besedo klerikalec. Ne bojtno se farških groženj s pek- jso ti zelo redki in da jih je vedno manj. Duhovnik, ki meša vero s politiko in zlorablja lepe Kristusove nauke v politične svrhe, pa je slepar. To vidimo iz neštetih pridig po cerkvah, ki so prej podobne govorancara po beznicah, nego božji besedi, to vidimo iz ostudne pisave klerikalnih listov, ki se naravnost bogokletno norčujejo iz krščanstva in ga zlorabljajo. Tako, kot pridigujejo politični duhovniki in tako, kot pišejo klerikalni listi, Kristus ni učil. Takšen n čin zlorabe krščanskih naukov ubija vero med narodom. Zato klerikalci že danes ne poznajo več: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Mi hočemo pravega krščanstva, mi hočemo biti naprednjaki. Zato ne nasedajmo sleparskim besedam, ne naročajmo klerikalnih listov, agitiraj-mo za naše napredne liste in prido-bivajmo nove pristaše za napredno stvar. Kdor se je klerikalcem v slabotnem trenotku vdal, se jim. zapisal in naročil kak klerikalni list, naj jiin list zavrne! Na delo vsi za napredne časopise, da pariramo klerikalcem. Ako bomo odločni in nestrahopetni, bomo imeli tako kot dosedanja. Ampak država trpi škodo radi takih kriz, ki jih izzivajo radikalni mi- ministrske krize, ki so jo tako lahkomiselno in naravnost brezvestno izzvali radikalci. Župnik ustanovitelj Sokola — in še lom in ne nasedajmo njihovim ob- uspeh, ker se mi borimo za resnico ljubam, da bomo prišli kar v nebesa,: in pravico. Ministrska krizm 2e zopet imamo ministrsko krizo,! družbo s tako stranko, kot so radi-Pašiceva vlada se nahaja v ostavki j kalci, ki so vse prej kot pravi, odkriti in zasedanje narodne skupščine je prijatelji ljudstva in njegovih pravic, odgodeno — na nedoločen čas, do-j Ampak, kakor rečeno, volitve so tako kfer kriza ne bo rešena in ne dobimo i izpadle, da nobena od teh velikih nove vlade. strank ni dobila večine in zato sta Kje tiči vzrok? Kdo izziva te več- j obe stranki skupaj morali prevzeti ne krize in nanaša s tem državi veli-: vlado. ko škodo? Radikalci bi pa radi sami vladali, Krive so žalostne razmere v radi- j ali pa v družbi s strankami, ki niso kalni stranki, ki se nahaja z demo- tako vnete za pravice ljudstva kot krati skupaj na vladi. Demokrat' hočejo, da se upravlja država res pošteno in zato zadobivajo v ljudstvu demokrati. Med radikalci je dosti uvidevnih ljudi, ki so pripravljeni upravljati državo v družbi z demo- vedno več pristašev. Radikalci imajo I krati, ampak v radikalni stranki Je pa pred očmi vedno samo koristi j tudi dosti takih, ki bi na vsak način svoje stranke. Obe stranki sta se j radi postali ministri in ti so s svoji-združili samo zato, ker sta približno mi zahtevami izzvali ministrsko krizo enako močni, nobena pa ni sama za sebe tako močna, da bi sama prevzela vlado. Minister notranjih zadev je Sveto-zar Pribičevič, demokrat, ki hoče po šteno in dobro upravo. Zato ga ra- Demokrati kot resnično napredna. dikalci — in tudi naši klerikalci in ljudska stranka niso šli radi v! sovražijo bolj kot kogarsibodi dru- Iz Polenšaka pri Ptuju nam pišejo: Naš preljubeznjivi Joža jo j® vendar enkrat izkupil. Kakor je znano skoro v vsem ptujskem okraju, ga ni menda v vsej lavantinski škofiji duhovnika, ki bi s svojimi farani tako grdo ravnal, kakor naš dični župnik Poplataik. Ne mine skoro teden, da bi ne imel on s sodnijo opravka. Pravijo, da je imel v tekočem letu «samo» 17 tožb. Ker je pretepal v šoli otrok« tako, da so mu nekateri učenci pričeli štraj-kati in niso več hoteli obiskovati njegovih ur in so se radi takega počenja-nja «božjega» namestnika pritožili prizadeti stariši na višjo šolsko oblast, je naš dragi Jože hitro zvalil vse na našega obče spoštovanega gosp. nad-učitelja, češ da je ta nagovarjal otroke, naj zapuste razred, če jih bo vero-učitelj pretepal ter. da je gosp. nad-učitelj pobiral pri šolskih otrocih podpise za. pritožbo zoper dičnega gospoda veroučitelja. Dne 22. novembra t. 1. pa se je vršila v Ptuju .javna glavna razprava proti obrekovalcu. G o. pod Joža je prignal ves farški aparat, ki bi naj dokazal, da je njegovo obrekovanje utemeljeno. Pod pritiskom prisege pa ho je dognalo, da je gosp. nadučitelj popolnoma nedolžen in naš ljubljeni Joža jo uvidel, da je zgubljen. Prosil je za poravnavo ter, kakor je obtožitelj ia-liteval, plačal vse stroške in 1000 K za Sokolski sklad lia Polenšaku. Poglejmo si tega častnega Kristusovega namestnika še malo od druge strani! Če bi ptujsko okrajno glavarstvo zbralo vse pritožbe, ki so s« že vložile proti gospodu Poplatniku, bi nastala iz tega velika knjiga! Čudimo se le, da vse skupaj nič ne zaleže. Na vse te mnogoštevilne, celo uradne pritožbe in obtožbe, podprte z nebroj pričami, so dobile vfarane občine le na eno pritožbo od pokrajinskega namest-ništva odgovor, da je prizadeti župnik pri škofijskem ordinarijatu v Mariboru izjavil, da se hoče s svojimi nasprotniki poravnati. Hvala lena za tako poravnavo, če župnik nedeljo pozneje zopet vse farane ozmerja raz prižnice in rabi pri tem israze, ki jih dostojen človek skoro ne pozna! čudbno se n. pr. tudi temu, da. se vsakemu posestniku odvzame pes, ki bi prosto okrog tekal, le našemu župniku no — in če se to strokrat uradno naznani! So li za našega kmeta, ki je vedno poklican kot pni na branik domovine, druge postave, kakor za katoliškega župnika, ki izpodkopava pri vsaki priložnosti ugled ujedinjene domovine? Merodajnim oblastim še sledeča vprašanja: 1.) Ali je nokaznjivo, da odide župnik na Vidov dan izpred oltarja, če poje šolska mladina državno himno? 2.) Ali je nekaAjivo, da prepove župnik organistu, da ne sme na narodni praznik orgljati naše državne himne? 3.) Ali je nekaznjivo, da župnik na narodni praznik ne izvesi na uradnem poslopju naše državne ali vsaj narodne trobojnice, ki jo pa ima vedno pripravljeno za razne cerkvene in politične prireditve? 4.) Ali je dovoljeno, da katoliški župnik, ki je državno plačan kot vodja krstne matice, vsako stranko, ki rabi uradni dokument ali potrdilo, strankarsko odpodi, oziroma jo ozmerja, kakor hitro je s stranko med štirimi očmi? Čemu je vsak drug uradnik kaznovan, če ne občuje s strankami dostojno? 5.) Ali je dovoljeno, da. ščuva župnik raz prižnice ljudi, da naj poderejo spomenik vojnih žrtev, za katerega je daroval velikodušni domačin nad 20 tisfcč kron? 6.) Ali ni kaznivo, če naziva župnik ob nedeljah raz prižnice, ko je navzoča tudi mladina, da so vsi farani k ... e in k____rji? 7.) Ali naj poučuje našo mladino še duhovnik, ki pretepa učence v šoli s šolakrsko škatljo po glavi, da otroci omedli,jo in se iim nato smeji; součen-cem pa prepove, da bi pomagali omedlelemu otroku? 8.) Ali je dovoljeno, da vganja vero-učitelj v šoli le politiko, mesto da bi poučeval svoj predmet? 9.) Ali ni nikakšnih taks za razne cerkvene obrede v naši kraljevini? o občinskem volilnem redu za Sle- j venijo in pričakovati je, da dobimo v kratkem nov občinski volilni red. Žen- j ska volilna pravica ne bo sprejeta in ' najbrže bo dveletno bivanje v občini pogoj za pridobitev volilne pravice. ' Mislimo, da je ta določba pravična, j ker od človeka, ki niti dve leti še ne živi v kaki občini, se ne more pričakovati, da bi se dobro in temeljito spoznal v občinskih zadevah. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je sklicalo na 12. december v Beograd kmetijski svet, ki bo trajal šest dni in se bo na sejah razpravljalo o raznih panogah kmetijstva, med drugim: o zakonskem načrtu za zavarovanje živine, o zakonskem načrtu glede kmetijskega osebnega kredita, o kmetijskem hipo-tekarnem kreditu, o železniških tari-fi!i z ozirom na kmetijstvo, o zakonskem načrtu glede ureditve poljedelske službe med narodom. Upati je, da bodo ta posvetovanja imela pričakovani uspeh. Zveza narodov je sklenila, da odide v Albanijo posebna komisija z nalogo, da prouči albanske meje. Ta komisija še ni sestavljena, kaj še-le odpotovala v Albanijo in vendar se je že pojavilo italijansko vojaštvo v Albaniji, češ, da bo služilo tej komisiji kot varstvo. Lepo državo so napravile velike sile tam doli na južni naši meji! Ljudstvo v tej Albaniji je tako divje, da morajo spremljati celo mednarodne komisije vojaške čete, da Albanci članov komisij ne pobijejo in oropajo! Albanija ne bo nikdar zmožna samostalnega življenja in najboljše bi bilo, ako bi se severni del dežele priznal Jugoslaviji, južni del pa Grčiji. Ampak taka rešitev albanskega vprašanja ne diši Italiji in zato je bila ustvarjena albanska država, ki bo vir večnih bojev in nemirov. Z velikimi obljubami se je sestala takozvana washingtonska konferenca, na kateri se bo baje razpravljalo o razorožitvi in večnem miru. Dosti dolgo že razpravljajo v Washingto-nu na tej konferenci diplomati raznih velikih sil, ali uspeha ni nobenega. Francija je kratkomalo izjavila, da ona ne omeji oboroževanja čisto nič vse dotlej, dokler ji bo žugala — nemška nevarnost. Italija se pa boji — jugoslovanske nevarnosti, ker hoče pač pokazati, da je je še vedno sama strahopetnost. Zato ostane v Evvropi vse pri starem, samo radi daljnjega vzhoda se morda doseže sporazum^ med Ameriko, Anglijo in Japonsko. Pa tudi ta sporazum bo najbrže sarno odgodii veliki konflikt, ki se pripravlja na daljnjem vzhodu med Ameriko in Japonsko. Ne, miru še ne bo, ker je preveč krivice na svetu. Avstrija se pa nahaja pred polomom. Te dni so bili resni nemiri na Dunaju, pri kateri priliki je bilo popolnoma opustošenih in razbitih več stotin kavarn, hotelov in trgovin in ropalo se je neovirano pri belem dnevu. Škoda znaša veliko čez eno milijardo kron. Vse to radi neznosne draginje, ker v Avstriji se za manj kot sto kron sploh nič ne dobi, cene se glasijo po navadi le na tisočake pri vsaki malenkosti. Avstrija ne bo mogla dolgo obstojati, ker država ima ogromne stroške, dohodke pa prav majhne in sispomaga s tiskanjem novih bankovcev, ki jih ima že za čez 100 milijard kron in bo v tem oziru kmalu enaka Rusiji. Za primero, kako slabo stoji Avstrija, naj služi to, da se dobi za en naš dinar (štiri krone) preko 100 avstrijskih kron! Po dolgih bojih in pogajanjih se je dosegel sporazum med Anglijo in Irsko na ta način, da dobi Irska, ki je bila do sedaj sestavni del Anglije, skoraj popoino svobodo in neodvisnost, samo angleškega kralja bo priznavala za svojega vladarja. Irci so dolgo vodili borbo za svojo svobodo, in ta borba jih je veljala veliko prelite krvi. Končno so svoj cilj vendar dosegli, kakor ga doseže vsak narod, ki je v borbi za svojo svobodo vztrajen in požrtvovalen. Na koncu vendar vedno in povsod zmaga pravica in zato smo prepričani, da pride tudi dan, ko zašije solnce svobode tudi našim zasužnjenim notranjskim, primorskim in koroškim bratom. Dobrepolje. Že dolgo časa se ai-smo oglasili nič v časopisju. Vzrok temu je bil, da se ni nič posebnega zgodilo, odkar se je dobrepoljskim klerikalcem ribniški katoliški shod tako dobro posrečil, da so imeli pG-seben vlak — živinske vagone in polovično vožnjo, ki pa je stala do Ribnice 30 kron, dasiravno stane navadna cela vožnja samo 24 kron. Ampak sedaj pa imamo poročati nekaj novega, kar je vredno si zapomniti. Dobrepoljski Orel je namreč napravil «Miklavžev večer». Zdenski Jurče je organiziral celo bando Miklavžev, parkljev, angeljev itd. Za Miklavža so dobili podgorskega Urbana, ki je res pra-v pripraven za ta posel. Ter-kulov Tone in Špolerjev Viktor sta igrala angele. Parkelj je bil znani Prelesnik, po domače Grmov Fron-cek iz Vidma. Kar se tiče zadnjega, moramo pripoznati, da si boljšega niso mogli izbrati. Če h koncu vso to družbo multipliciramo še s sinom bivšega avstrijakanta Jakliča, ki je igral sv. Antona, potem vemo, pri čem da smo. A zdaj pride najlepše. Ko se je namreč ta lična družba pripeljala na Cesto, najbolj klerikalno vas, so začela leteti na sv. Miklavža polena iz skritih kotov. Dasi so imeli precej močno stražo, so jo morali koncem koncev vendar le pobrisati. Tako žalostno je končal ta lepi sprevod dobrepoljskih Orlov-Miklavžev. To bo zopet robantil naš dobri ka- ANDREJ LES. Za veselo iivlienie 10.) AH re« nima državna oblast \ j svobodni Jugoslaviji toliko moči, da j provzroči premestitev duhovnika, ki se je- pregrešil ponovno proti gorenjim točkam, če to želi in ponovno zahteva nad 80 % prebivalstva? Če je . to vse premalo, potem ni čudno, če mislijo mnogi kmeti, da so le za davke in druge žrtve — sicer pa ostanejo tudi v Jugoslaviji brezpravni poljedelci. Velik del naprednega kmetijskega m obrtniškega stanu misli, da se gotovi gospodje politični uradniki bojo nastopiti proti klerikalcem, ker računajo s tem, da bodo zagospodovali na Sloveaskem v doglednem času zopet črnosukneži. Gospodje, kar metlo v roke, razumni napredni kmetje in obrtniki si ne želijo farške strahovlade in sosc in naravno življenje je izjema. O duhovniški «deviški čistosti» ia nadnaravni oblasti. Ves drug je njegov tovariš, katerega pridigo sem slišal o priliki nove maše v neki romarski cerkvi. Poten in rdeč je vpil: «Res je velika Marija, ona je kraljica nebes, a nekaj pa le ne more: ona ne more brati sv. maše, kakor jo bo naš no-vomašnik!* Ozrl sem se po tem čudežnem bitju, kamor je mož na prižnici s prstom kazal, in zagledal vse prej kakor duhovit obraz, ki je topo zrl na stare berglje, katere so romarji obesili na steno. Pridigar je še dalje na dolgo in široko proslavljal velikansko oblast in nadnaravno silo duhovnika, tako da je marsikatera uboga ženica samega strahu trepetala. Pcsebno je poudarjal deviško čistost vsakega duhovnika, ker bi sicer nikdar ne imel poverjenih tako svetih opravil. Ravno tisto jesen se pripeljem z vlakom v Ljubljano ter stopim pred kolodvor, da pokličem starega, znanega fijakarja, ki me je vedno vozil po ljubljanski okolici, a vidim, da se pogovarja z nekim duhovnikom, ki se je takoj vsedel v zaprti voz in se odpeljal. Najel sem drugega voznika in šele drugi dan sem srečal pred kazino starega ter se vsedel v njegov prazni voz. Na mojo opombo, da sem prejšnji dan moral najeti drugega, ker njega nisem dobil pred kolodvorom, mi je pravil, da je vozil nekega kaplana, ki pride vsakih štirinajst dni z brevirjem v roki na kolodvor, stopi v zaprt voz, se odpelje v Zvonarsko ulico k javni hiši, tam izstopi brez brevirja in kolarja, s pisano kravato in cvikarjem, ostane ondi eno uro ter se odpelje zopet na kolodvor in na Gorenjsko. «Računam mu vselej dvojno takso, ker ga moram tako dolgo čakati!» je dostavil in pod Obljubo tajnosti mi je povedal tudi njegovo ime. BU je tisti goreči pridigar v romarski cerkvi pri novi maši, tisti hinavec, ki je pridigoval o duhovniški nadnaravni oblasti .in deviški čistoti! (Konec prihodnjič.) črtano pot svobode. Lista «Domo-vine» zato ne bo nič manj prihajalo v dolino; Sokol, ravno zdaj ustanovljen, se bo razvijal in razprostrl svoja krila čez vso dolino. Kar smo že večkrat povdarjali, povdarjamo ponovno: «Cerkev bodi cerkev in naj služi res svojemu namenu, a naj se ne pretvarja v politično beznico tudi pod imenom kakega misijona. Bloke. Naš «prezaslužni» župnik Viktor Švigelj se je z prav veliko vnemo vrgel na agitacijo za «kato-liško časopisje». Oplakatiral je ves fa-rovž in še sosedna poslopja s plakati, ki kričavo priporočajo «Domo-ljub», «Novi čas» itd., torej same cvetke dobrega časopisja. Dobro bi bilo, da bi financa ugotovila, če se je dalo pri plakatih državi, kar je njenega, to je kolke. Zelo podučno pridigo je imel 27. novembra. Bila je zelo «brihtna», kot ponavadi. Draginje so krivi liberalci, samostojneži in drugi neklerikalci. Iz raznih njegovih izvajanj je posneti, da se je Viktor s pametjo skregal. Poagitiral je malo za katoliški konsum, češ da v trgovine, kjer so brezverski časopisi, se ne sme zahajati. Očividno bo j treba sedaj večje agitacije, ker so cene v konsumu nenavadvno «nizke» dobri prijatelji dobe morda tudi kaj zastonj! Zakaj je pa napredno časopisje kar naenkrat tako nevarno postalo? Pa morda vendar ni kriva temu škofova knjiga «V boj za srečno in veselo krščansko življenje»!? Škoda je res, da še naš Viktor ne izda kake poučne knjige, kjer bi mu lahko brat Jože pomagal. Oplotnica. Nekdanji član bivše tukajšnje «Sangerrunde», ki ni hotela v slovenskem kraju popevati slovenskih pesmi, in sedanji odbornik SLS., Leskovar, se poteguje za mesto občinskega biriča na ta način, da meče kar brezplačno popolnoma mirne goste iz tukajšnje gostilne. Pomaga mu pa županov sin. Čestitamo SLS. k tako prekrasni pridobitvi! ščino. Dr. Jeraja samo vprašamo, če ni pisava «Straže» takšna, da ubija poštenost med našim narodom. «Stražina» pisava uničuje moralo med narodom, svoboda verskega pouka pa je gotovo ne bo. Kdor je veren, bo dal svoje otroke ravno tako poučevati v verouku kot doslej, kdor pa je neveren, ta pa je tudi doslej uplival na vzgojo svojih otrok, da so bili z njim istega mišljenja, čeprav so se v šoli učili verskih resnic. Klerikalni listi, ki imajo toliko besed o svobodi verskega pouka, naj rajše prej spremenijo način svojega grdega pisanja in naj šele potem pridejo nas poučevat. Potem bi njihovim kritikam še mogoče verjeli. -j- Vprašanje verskega pouka. Sklep višjega šolskega sveta, naj sta-riši odločajo, ali se naj njihovi otroci poučujejo v verouku ali ne, je seveda vzbudil v klerikalnem časopisju veliko ogorčenje. Mi smo že v zadnjih dveh številkah povedali svoje mnenje, da se je namreč to sklenilo samo radi tega, da se duhovniki, ki zlorabljajo vero v politične svrhe, lahko prisilijo le z grožnjami do tega, da opustijo politiziranje v šoli. Ako boš namreč takemu duhovniku, ki namesto da bi učil v šoli pravi krščanski nauk, le zavija verske nauke v politično smer, zagrozil, da mu ne pustiš več svojih otrok poučevati, bo takoj pametnejši. Poleg tega pa ima ta odlok tudi to prednost, da se lahko upreš, da bi tvoje otroke poučevali duhovniki, ki prešestno in nepošteno živijo, kot n. pr. Magajna in sto drugih. Ako se danes nad takim sklepom škandalizi-rajo klerikalni listi, kot n. pr. «Stra-ža», že vemo, da je ta sklep zadel pravo. «Straža» je eden tistih listov, ki uničuje moralo med našim narodom z zavijanjem, lažmi, obrekovanjem in klevetami. «Straža» po svojem ostudnem pisanju nima para med slovenskimi listi. Gospodje okoli «Straže» prokleto malo upoštevajo Kristusove nauke in zato lahko mirno rečemo, da «Straža», ki se naravnost norčuje iz najlepših Kristusovih | naukov, ni niti od daleč poklicana v to, da se ujedava radi svobode verskega pouka. Zal res, da se je nad to nalogo spravil v «Straži» dr. Je-; raj, ki je po našem mnenju gotovo poštenjak, kakršnih je malo med našo žalibog zelo pokvarjeno duhov- Gosoodarstvo — Vrednost denarja. Dne 8. t. m. se je dobilo: za 4 in pol našega vinarja ena avstrijska krona, za eno našo krono 27 vinarjev ena nemška marka, za 11 naših kron 60 vinarjev 1 laška lira, za 34 naših vinarjev ena madžarska krona, za 267 do 271 naših kron en dolar. = Množina naših bankovcev v prometu. Dne 22. novembra je bilo pri nas v prometu za 4 milijarde 516 milijonov 20 tisoč 650 dinarjev papirnatega denarja. = Žitni trg. Cene žitu so zopet narastle. Krivda temu leži v slabih prometnih razmerah, tako da navzlic dovoljni množini žita v naši državi ni mogoče žita dovažati pravočasno v kraje, kjer žita primanjkuje. Ravno vsled tega pomanjkanja rastejo cene. Sedanje visoke žitne cene se pa najbrže ne bodo dolgo držale, ker so nenaravno visoke in onemogočajo izvoz. Ako bomo hoteli z našim žitom konkurirati na zunanjih trgih z drugimi državami, bodo morale cene pasti, če ne, pa se bo lahko dogodilo, da bomo celo v našo državo uvažali druga cenejša žita. — V Somboru so bile zadnje dni sledeče cene: pšenica 1370 do 1400 K, nova koruza 1030 do 1040 K, stara koruza 1130 do 1140 K. V Osijeku se je tržil oves po 850 do 860 K. = Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. t. m. se je pripeljalo 52 prašičev. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 4 tedne stari, komad 100 do 120 K; 5 do 6 tednov stari 180 do 200 K; 6 do 8 tednov stari 400 do 450 K; 5 do 6 mesecev stari 600 do 800 K; 8 do 10 mesecev stari 1400 do 1800 K; 1 leto stari 2000 do 2200 K; pol pitane svinje 1 kg mrtve teže 32 do 34 K; plemenske svinje 1 kg žive teže 26 do 28 K. = Cene na zagrebškem sejmu, ki se je vršil koncem preteklega meseca, so bile sledeče: voli 16 do 18 K za 1 kg žive teže, junice 22 do 24 K, krave 8 do 14 K, teleta 22 do 24 K, pitane svinje 42 do 54 K, mršave 36 do 42 K. Seno se je prodajalo po 650 do 900 K, a slama po 350 do 400 K za 100 kg. — Pozor pred ponarejenim laškim denarjem. V prometu so se pojavili lOOOlirski italijanski bankovci, ki so razširjeni zlasti v zasedenem ozemlju. Tudi v Ljubljani so prijeli dve osebi, ki sta hoteli menjati ponarejene italijanske bankovce po 1000 lir. =r Delniška pivovarna Žalec-Laški trg je zvišala svojo glavnico od 2,640.000 na 8 milijonov kron. Pivovarna, ki se moderno preuredi, bo mogla proizvajati 100.000 hI prvovrstnega piva. Podjetje bo proizvajalo ves za pivo potreben slad, katerega je moralo doslej uvažati iz Češkoslovaške. = Jadranska banka d. d. v Beogradu povišuje delniško glavnico od 30 na 120 milijonov kron. — Slovensko obrtno društvo v Mariboru ima 11. t. m. v Gambrinovi ' dvorani obrtniški shod. Novosti * Vprašanje državnih himen. Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič se je obrnil na beograjsko vlado s prošnjo, da odredi, da se mora peti pri cerkvenih državnih slavno-stih samo ena himna, in sicer «Bože pravde». Kakor znano, je namreč pokrajinska uprava nedavno odredila, da se morajo peti vse tri himne «Bože pravde», «Lepa naša domovina* in «Naprej zastava slave...», kar je nezmiselno že zaradi tega, ker je «Naprej zastava slave...» le navadna koračnica in ni bila nikdar slovenska himna. Sicer pa v eni državi vendar ne more biti več državnih himen, nego ena. Državna himna naj bo edinole «Bože pravde*! * Madžari napadli prekmursko mejo. Madžarske čete so dne 29. novembra med Trskovo in Muro prestopile državno mejo. Njihov poveljnik je zahteval, da se morajo naše čete za 3 km umakniti. Naši so vztrajali. Ko so dobili ojačenje, so Madžari popihali čez mejo. * Da spet ne uide. V Madeiro je dospelo te dni veliko število stražnikov, ki bodo stražili Karla in Cito, ki sta tam nastanjena, da ne pobegneta. Stroške za te stražnike bo nosila konferenca veleposlanikov. Stražniki bodo morali konferenci veleposlanikov redno poročati o stanju ^kraljevskih v jetnikov*. * Dr. Pegan nima več pisarne. Disciplinarna obsodba ljubljanskega odvetnika znanega šušteršičijanca dr. Pegana je postala pravomočna ter se mu je odvetniška pisarna zaprla. * Akademski kolegij se je te dni iormelno otvoril v Ljubljani. V kolegiju ima svoj dom 135 visokošol-cev. * Nove občinske volitve v Zagrebu, kjer je bil svoječasno občinski odbor razpuščen, se bi imele vršiti 11. t. m., a so odložene. * Zadeva narodnega mučenika Kromarja. Josip Skubic, gostilničar in mesar, Črnomelj 129, ni identičen z onim Josipom Matijem Skubicem, gostilničarjem, Črnomelj 133, ki je zapleten v afero narodnega mučenika* Ivana Kromarja. Skubic, mesar, je bil vedno naprednega mišljenja, ter je tudi svoje otroke vzgojil v takem duhu. Med vojno je tudi cela družina občutila pest avstrijske strahovlade. * Agitacija za klerikalno časopisje. Klerikalci so vpregli vse čmosu-knježe, topoglave tercijaSke in terci-jalce, Marijine device, Orle in kar je še takšnih na pameti udarjenih in zaslepljenih, v svojo agitacijo za klerikalne liste. V Ljubljani se poslužujejo v to svrho celo otrok. Tako sta prišli te dni k več naprednim obi-teljim dve predrzni 17- 18-letni smrklji priporočat «katoliške» liste. Seveda so smrkljama povsod pokazali vrata. Opozarjamo naše somišljenike na deželi, naj takšne agitatorje, ki pridejo s sladkohinavskimi in vsiljivimi besedami agitirat, vržejo črez prag. Potrebno je tudi, da naši trdni pristaši omahljivce dobro poučijo, da se ne bodo dali zapeljati od cukrenih besed. * Smrtna kosa. Umrl je pri Negovi umirovljeni duhovnik Karel Witt-mayer. — V Ptujski gori je umrl Janko Šegula. — V Dolenji Brezovici na Dolenjskem je umrl finančni respicient Ivan Sicherl. — V Ljubljani sta umrla magistralni uslužbenec Josip Novak in posestnik Janez Čižman. * Maša v hrvatskem jeziku se je brala dne 8. decembra v Sokolski dvorani na Wilsonovem trgu v Zagrebu. Mašo je bral duhovnik tako-zvane hrvatske katoliške reformirane cerkve. * Na smrt je bil obsojen pred novomeško poroto 361etni Ferdinand Weiss, ker je lani na Dobliški gori pri Črnomlju s sekiro ubil svojo ženo in hčerko. * Mati sili 121etno hčerko, da se predaja. Nedavno je neka delavka v Zagrebu javila policiji, da je neki, s svojo materjo pri njej stanujoči deček oskrunil njeno 121etno hčerko. Deček se je moral zagovarjati pred sodiščem in se branil, češ da je ni prvi oskrunil, ker je imela deklica že pred njim in kasneje razmerje z raznimi moškimi. Dečkova mati pa je izjavila na policiji, da ni čudno, če sta se otroka pokvarila vsled slabega vzgleda dekličine matere, ki živi s svojim priležnikom, dočim se nahaja njen pravi mož v Ameriki. V nedeljo je omenjena oskrunjena deklica S. N. poskusila samomor. Vrgla se je pred tramvaj, da bi jo povozil. Le duševni prisotnosti tramvajskega vodnika se je zahvaliti, da se je mogel tramvaj pravočasno ustaviti. Dospeli stražnik je odvedel nato deklico na policijo. Tam je deklica izpovedala, da je hotela končati svoje življenje, ker jo njena mati sili, da se prodaja moškim. Zunaj je deklica izjavila občinstvu, da se bo gotovo usmrtila, čeprav so jo sedaj rešili, ker ne mara živeti v takih razmerah. — Ta žalostna dogodba. se zdi skoro neverjetna, a je resnična. * Obsojen cerkveni ropar. Svoječasno je bila iz cerkve pri Sv. Martinu na Pohorju ukradena razna cerkvena posoda. Tatu ni bilo mogoče izslediti. Nedavno pa je prišel neki Orzinek iz Sv. Kungote k zlatarju Tratniku v Mariboru ponujat te predmete v nakup. Tratnik je dal sumljivega Orzineka aretirati. Otzi-nekov tovariš, i i je čakal pred vrat-mi, je med tem pobegnil. Sodišče ie obsodilo Orzineka v pondeljek na osem mesecev težke ječe. * Pelikani so se pojavili v Bački. Tri teh v naših krajih redkokdaj videnih ptičev so lovci ustrelili. * Šmrt v vodnjaku. Preteklo nedeljo zvečer je šel posestnik Franc ^ebulv, po domače Kočar iz Škofljega iz Št. Vida. jiroti c>ojemu domu. Medpotoma ;« S^i pit k /< nžlovarjevemu vodnjak t pri Sv. Roku. Najbrže mu je spodrsnilo in padel je v vodnjak, kjer je utonil. Naslednji dan so ga opazili ter potegnili iz vodnjaka. Svojci so ga celo noč iskali in so hili tudi blizu omenjenega vodnjaka. Ponesrečenec je bil trezen in skrben gospodar. ki so srkali tam zlato kapljo, a potem raztnetal vso hišno opravo. Redar je pohitel nemudoma na lice mesta in našel pijanega Marasa samo v hlačah, dočim mu je bil gornji del telesa popolnoma gol. Maras se je takoj spo- ki so ga končno komaj privedli do prve stražnice. Redarji so bili vsi utrujeni in potni, a Ličan je, stopivši v sobo, mirno dihal, se nasmehnil, kot da se ni nič kaj posebnega dogodilo, ter tako iz šale z enim očesom malo pomežiknil. V zaporu se je Maras popolnoma umiril ter po padel s policajem, ga parkrat pre- ffiaiera cei0 *sv0j0 čudno dogodbo vrnil in utekel iz sobe, hoieč zbežati j preštudiral vsled česar se mu je zapreko nekega zida. Policaj pa je bilj zdelo, da ni bilo ravno prav, kar je hitro za njim, i napravil. Ko so mu dejali, da bo ga prijel za noge j radi tega škandala, zgubil službo. in potegnil na tla. Na tleh sta se oba spet spoprijela, se nekaj časa ruvala in lasala, dokler se ni Marasu posrečilo vreči policaja v stran. Nato je Maras planil na ulico, gol kot je bil, dasi je bilo mrzlo. Toda na to ni ime! časa misliti, ker je bil redar že zopet za njim in ga tolkel z gumijevo palico tako dolgo, da je padel na tla. Na tleh je ležal Maras samo par sekund, je milo zaplakal in dejal, da bo drugič pametnejši. Strogi gospodje pa so ga grdo pogledali in dejali, da na «drugič* ne dajo nič in da bi moral biti že sedaj dovolj pameten, čeprav je šele 20 let star. Prosneta Tretja obletnica smrti tiašega potem pa je planil nenadoma na po- \ pisatelja Ivana Carkarja je 11. t m. licaja, i vrgel na tla ter pobegnil v I Pisatelj Ivan Cankar je znan med bližnje poštno poslopje. Tedaj se je i kmetskim prebivalstvom po povestih približal redarju neki močen človek ■ v knjigah Mohorjeve družbe. Oblet-in se mu ponudil nico smrti bodo razna društva pro- za pomočnika. j slavila s predavanji o življenju veli- T . ... . ., .i,, kega pokojnika. Ljubljansko gledali- Ta je hitel za Marasom in ga dotekel. š<£ bF0 VJ počastitev Cankarjevega v prvem nadstropju poste m ga po-1 spomina vprizorilo v nedeljo njegovo drl. Maras pa se je takoj dvignil f <: vodi za umivanje, ker aeinknje » radi svojega antiseptičnega, čisteeega :n osvežujočega delovanja kar najbolje. Sava« tako je priljiibijea kot krepko, blago delajoče ia vrlo yrijelno sredstva za Orgnjen e hrbta, rok, nog in celotnega telesa. ,.Elsaflrid" je mnogo močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in spiok najboljše sredstvo te vrste Tisočera priznanja! Z ramo-tom in poštnino Z3 ViaitOfEK 3 dvojne steklenice ali 1 specialna »taki«-niča 48 IL. Za prodajalce: 12 dvojnih steklenic ali 4 »pecilne steklenice »i 24 dvojnih ali 6 specialnih steklenic.......28U K 36 dvomih ali 12 specialnih steklenic......384 k POŠTNINE PROSTO na Vsš