delavska enotnost
5. XI. 1977 - ST. 44 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN
GLAVNI UREDNIK:	ODGOVORNI UREDNIK:
VOJKO ČERNELČ	BOJAN SAMARIN
ŠESTDESET LET OKTOBRSKE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE
ZGLED IN SPODBUDA
Sedmega novembra bo minilo šestdeset let, odkar je proletariat carske Rusije pod vodstvom Leninove boljševiške partije izbojeval svojo najpomembnejšo bitko v dolgoletni vojni proti razrednemu izkoriščanju in socialnemu in nacionalnemu zatiranju ter prevzel oblast. S tem so prvič v zgodovini človeštv^če ne upoštevamo kratkotrajne in v krvi zadušene Pariške komune — zmagovito stopili na prizorišče zgodovine delavci in revni kmetje, vsi izkoriščani ljudje, polni volje in hotenja, da bi zgradili nov svet, ki bo vreden človeka.
Oktobrska socialistična revolucija je močno vplivala na vso kasnejšo zgodovino človeštva. Narodom Sovjetske zveze je od-
prla neslutene možnosti gospodarskega in kulturnega napredka, začela je obdobje socialističnih revolucij in prizadevanj za socialistične družbene odnose v številnih deželah na vseh celinah; socializem je postal svetovni proces.
Kasnejše stalinistične deformacije v Sovjetski zvezi so temu procesu sicer močno škodovale, niso pa ga mogle zavreti.
Franc Šetinc je pred dnevi dejal:
»Socialistične države gotovo prispevajo pomemben delež k novi podobi sveta, nikakor pa ne bi smeli ocenjevati pomena Oktobra samo skozi to prizmo. Če bi tako ravnali, bi podcenjevali moč delavskega razreda drugod in
progresivnih sil sploh, iz katerih klije vsebina socializma kot svetovnega procesa. Zdaj že lahko rečemo, da je Komunistični manifest postal kri in meso življenja sto in sto milijonov ljudi... Tudi neuvrščenost je pomembna sestavina socialističnih sil in razrednega boja v mednarodnih razsežnostih, nepogrešljiv dejavnik boja za neodvisnost, enakopravnost narodov in držav, za mir in aktivno miroljubno koeksistenco, za gospodarski in družbeni napredek, za demokratične odnose med državami. Politika neuvrščenosti je zgodovinskega pomena v boju za bistvene spremembe obstoječih političnih, ekonomskih in drugih mednarodnih odnosov.«
Tudi za našo revolucijo je bfl Oktober — in je še — zgled in, spodbuda. Prežeti žTstim duhom ustvarjalnega marksizma kot Leninovi boljševiki smo jugoslovanski komunisti iskali in našli najboljše rešitve za učinkovito veljavo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v socializmu, ki ga ne smejo ovirati nobeni predsodki, preživele oblike in dogme.
V našem samoupravljanju, v prizadevanjih, da bi delavec postal gospodar nad celotno družbeno reprodukcijo in da bi hkrati sam oblikoval družbene odnose, žive in se v naših razmerah uveljavljajo ter nadalje razvijajo ideje oktobrske socialistične revolucije:	JANEŽ VOLJČ
Beograd
Manjšine na KVSE

Sesti teden beograjske konference ° varnosti in sodelovanju v Evropi v SE so bile še posebno živahne raz-Ptave o človekovih pravicah ter o v'°gi manjšin.
^ komisiji za vojaška vprašanja in ^rnost je jugoslovanski predstavnik I *vo Devetak poudaril, da imajo ‘ahko manjšine pozitivno vlogo v Mednarodnih odnosih, če so jim zago-tovljene temeljne pravice. Nasprotno Pa politika asimilacije in hespoštova-nJa manjšinskih pravic predstavlja realno oviro za poglabljanje stikov in sodelovanje med državami, še posebno sosednjimi. Povedal je, da so v naši soseščini glede manjšinskih pra-. c še vedno resni problemi, ki si jih Jugoslovanska vlada prizadeva rešiti ‘ako na dvostranski kot večstranski Podlagi. Še posebno pa je poudaril stališče jugoslovanske delegacije o tajnosti, da vse udeleženke beograjskega sestanka o varnosti in sodelo-vanju spoštujejo mednarodne obveznosti do manjšin — tako tiste, ki izhajajo iz splošnih načel in določil mednarodnega prava, kot tiste, ki izhajajo '2 dogovorov in sporazumov, ki so jih Podpisale.
P človekovih pravicah se je sredi edna vnela ostra polemika med sov-
jetsko in ameriško delegacijo. Vodja ameriške delegacije Goldberg je zahteval, da je treba o sedmem členu sklepnega dokumenta iz Helsinkov povedati vse, kar je potrebno povedati, in deja^da v Sovjetski zvezi in Češkoslovaški sodijo tistim, ki se zavzemajo za uresničevanje ciljev sklepnega dokumenta. Sovjetski delegat Vorancov pa je z nekoliko bolj izbranimi besedami Goldbergu očital, ker govori o kršitvi človekovih pravic zgolj na podlagi pisanja tiska, in dejal, da obstajajo v ZDA primeri zelo ostrega sodnega preganjanja tistih, ki se zavzemajo za človečanske pravice. Polemika je bila ostra, vendar je konec tedna prinesel umirjanje.
Zavoljo posebnega pomena časopisnih agencij za širjenje informacij je jugoslovanska delegacija predlagala udeleženkam KVSE, naj se zavzamejo za dvostransko in večstransko sodelovanje med evropskimi agencijami pa tudi za njihovo sodelovanje z neevropskimi agencijami.
Ob koncu tedna so delegati KVSE začeli tudi z izmenjavo mnenj b vseh delih helsinškega sklepnega dokumenta pa tudi o dosedanjem uresničevanju določil tega dokumenta.
Poslednjič sredi dela
pvodnevnega seminarja za tečajnike dosedanjih dvomesečnih političnih ki je bil 28. in 29. oktobra v Portorožu, seje udeležil tudi danes že pokojni Mitja Gorjup, glavni urednik in direktor publikacij ČGP »Dela«, «an predsedstva RK SZDL, član CK ZKS in do nedavna predsednik veze novinarjev Jugoslavije. Udeležencem seminarja je govoril o po-potovanja predsednika Tita v Sovjetsko zvezo, LDR Korejo in LR 'tajsko. V Portorož je Mitja Gorjup prihitel iz Ljubljane, iz Portoroža je odhitel, čeprav je bila sobota, na drugo delovno dolžnost. Le kdo bi si mi-I, da bo prej kot dveh dnevih ugasnilo življenje tega izjemno sposob-ega slovenskega časnikarja, družbenopolitičnega delavca in neutrud-ega bojevnika za demokratične samoupravne odnose v naši socialistični družbi-	Foto: A. Ul.
^OROVO
30 let obveščanja
se;0 r?yo’ oktobra — S slovesno Zak]jV Pornu kulture v Borovu so bile ’*haL 606 Pr're<J>tve ob 30-letnici 'Mfia h P	organizacij združe-
niškju e a-.Pri nas izhaja 1.500 tovar-j°na • ® as''v skupni nakladi 3,5 mili-Slove1Z-?dov’ oc* te8a kar tretjina v na štetji']/ na^c*ac'0 800.000 izvodov
'tlslav''0VeSrl' seF’ ki se je je kot gost v'telj n°stn’ govornik udeležil pokro-ŽvezgS ?Vesnosti, predsednik sveta ^Piliak Slnc^katov Jugoslavije Mika Uredrit S° Pomolili priznanja tistim °m tovarniških glasil, ki v po-
sameznih republikah najdlje izhajajo. V SR Sloveniji je to zvezno priznanje dobilo uredništvo jeseniškega Žele-zarja, ki s prekinitvijo med vojno izhaja že od leta 1937.
Slovesnosti ob proslavi 30-letnice izhajanja glasil organizacij združenega dela se je v organizaciji sekcije tovarniških novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije in sindikatov Slovenije udeležilo 35 urednikov in novinarjev glasil iz organizacij združenega dela Slovenije, ki so bili današnji dan gostje delavcev kombinata Borovo.
Sodelovanje — vsa skrivnost
Tine Veber je svojevrsten rekorder: že sedemnajst let se poklicno ukvarja z organizacijo športne rekreacije v Železarni Štore. Pričel je s trdim in nemalokrat nehvaležnim pionirskim delom, ko mnogi v Sloveniji še nismo prav dobro razumeli besede rekreacija, kaj šele da bi bili seznanjeni s pomenom in rezultati organiziranega aktivnega oddiha.
Tine je tudi sam velik športnik. Dolga leta je delal kot inštruktor Partizana Slovenije, poleg tega pa je bil v več športnih panogah najboljši med najboljšimi. Kar trikrat zapored je bil državni prvak v orodni telovadbi, dvakrat pri mladincih in enkrat pri članih. Za razliko od mnogih naših vrhunskih športnikov pa je bil Tine Veber zelo vsestranski športnik, kot pravimo. Tekmoval je v smučanju, bil je mojster v skakanju v vodo, branil je rokomet v prvi zvezni ligi, in še in še.
»Zato nisem okleval, ko so me pred dobrimi sedemnajstimi leti štorski žele-zarji zaprosili, da bi se pričel poklicno ukvarjati z organizacijo rekreacije v tem delovnem kolektivu. V svojem dotedanjem življenju sem imel več kot dovolj možnosti, da sem spoznal vse vrednote zdravega načina življenja. Zakaj jih torej ne bi skušal približati tudi drugim? Navdušen sem bil tudi nad tem, kaj vse so v Štorah že storili na področju športa z udarniškim delom. Slutil sem, da imajo v tem kraju z bogato športno tradicijo veliko razumevanja za potrebe delovnih ljudi,« obuja spomine naš sogovornik.
Tine je bil takrat sicer višji prednjak in inštruktor Partizana Slovenije, vendar je vedel, da to znanje ne bo dovolj. Zato se je v Ljubljani vpisal v tečaj za organizatorje rekreacije in ga tudi uspešno končal med prvimi v Sloveniji.
»Sprva smo si seveda najbolj belili glavo s tem, kje in kako začeti, kako organizirati v železarni in v Štorah športno življenje, da bi zadovoljili potrebe prebivalstva. Kasneje se je izkazalo, kako pravilna je bila naša takratna odločitev. Dogovorili smo se namreč, da združimo vse svoje sile in ustanovimo Partizan Kovinar Štore. S tem smo združili vse, kar smo imeli: delo-voljne ljudi in vse svoje športne objekte...«
V Štorah so se torej odločili za sodelovanje, ki je že ob samem začetku, še bolj pa pozneje, obrodilo lepe sadove. Partizan in železarna sta pričela skupaj reševati številna vprašanja športnega življenja v Štorah. Društvo je kmalu prejelo za svoje izredno uspešno delo številna visoka družbena priznanja, kot so, denimo, Bloudkova nagrada, dalje najvišje priznanje Partizana Jugoslavije, priznanje časopisa Delo najboljšemu športnemu društvu v Sloveniji in podobno.
»Vsa skrivnost rezultatov našega dela je v tem, da delamo z roko v roki z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Še posebno veliko razumevanje pa kaže za naše delo sindikat železarne...« nadaljuje Tine Veber. »Seveda denarja za naše potrebe večkrat ni dovolj, nikoli pa se še ni primerilo, da bi
nam železarna odrekla pomoč. V kolektivu so zreli samoupravljavci, ki
dobro vedo, da se v organizacijo prostega časa vložena sredstva dobro obrestujejo...«
»Partizan Kovinar Store je znan
predvsem po tem, da je znal pritegniti ljudi. Kako vam je to uspelo?«
»Izoblikovali smo program dela, ki je tako pester in raznolik, da se mu tudi ljudje, ki jim ni kdove koliko do športa, ne morejo upreti. V počitniškem domu na morju že leta skrbimo za organizirano športno rekreacijo, tu v Štorah pa smo organizirali delo po interesnih skupinah. Naša ponudba je široka, sprejemljiva za staro in mlado, zato se tudi lahko pohvalimo s precejšnjim povpraševan jem...«	A. ULAGA
KAJ SMO STORILI..
TEMELJNI
KAMEN
Oblikovanje sistema nagrajevanja po delu je slej ko prej eden najtrših orehov Zakona o združenem delu. V marsikaterem kolektivu, zlasti pa v manjših, si brezuspešno — vsaj tako za zdaj kaže —belijo glavo s tem, kako bi ta oreh strli. Marsikje čakajo na namige »od zgoraj« ali pa na večje delovne organizacije, kjer imajo dovolj strokovno podkovanih kadrov, da bi potem od njih na hitro, še pred iztekom roka, pripisali pravilnik o nagrajevanju. V marsikaterem kolektivu pa so se z nagrajevanjem po delu ubadali že nekaj časa prej, preden je zakon o združenem delu postavil pred delovne ljudi to nalogo in za njeno izvedbo določil rok. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da tudi v takšnih podjetjih niso niti blizu takšnemu nagrajevanju, kot ga zahteva zakon. So pa seveda preizkusili vsaj en model ter ugotovili njegove dobre in slabe strani in z daj iščejo nove rešitve.
V enem izmed takšnih kolektivov nam je predsednik sindikalne konference povedal, da že tri leta niso povečali vrednosti točke, ki je osnova za določanje višine osebnega dohodka. Osebni dohodki se povečujejo le za toliko, kolikor več narede delavci.
Potemtakem delavcem povišujejo delovno obveznost, smo razmišljali na glas, pa nas je predsednik takoj popravil. Pri njih niso povečevali norme, le uspeli so prepričati delavce, potem ko so poprej to ugotovili s temeljitimi raziskavami, da lahko v enakem delovnem času naredijo
znatno več izdelkov. Seveda ne samo z garanjem delavcev za stroji, pač pa tudi z boljšo organizacijo proizvodnje, z redno preskrbo s surovinami, s sklenitvijo tehnološke verige. Skratka, delavcu, ki je za strojem, so omogočili, da je — ob normalnem delovnem tempu — naredil v delovnem dnevu mnogo več kot prej. Hkrati pa so odpadli tudi vsi kratki ali daljši premori med delom. Pomemben dejavnik pri povečevanju delovne storilnosti je bila tudi delovna disciplina. Ne smemo pa pozabiti povedati, da so delavcem tudi omogočili, da so zaslužili več, če so se izjemno potrudili pri delu, tako glede kakovosti, kot količine izdelkov. Seveda v tem podjetju zatrjujejo, da njihov model nagrajevanja še ni takšen, kot ga »zahteva« zakon, in da ga bodo še izpopolnili. Zlasti pa bodo morali poiskati enako, ali podobno rešitev za spodbujanje prizadevnosti med delavci zunaj neposredne proizvodnje, kjer pa, tako sami priznavajo, doslej še niso uspeli najti ustreznega modela.
Toda lahko rečemo, da so vsaj glede nagrajevanja proizvodnih delavcev na dobri poti. Osnova za oblikovanje osebnih dohodkov je storilnost dela, torej delavčev osebni in dejanski prispevek k novo ustvarjeni vrednosti. Od tu naprej pa bržčas pot do nagrajevanja po delu ne bo več tako strma.
B. RUGELJ
Kaj je delavski turizem ?
Predsedstvo mestnega sindikalnega sveta Ljubljane je imenovalo posebno komisijo, ki bo proučila gospodarske in samoupravne razmere v Alpe-Adrii, organizaciji, ki so jo pred dobrim desetletjem ustanovili sindikati za pospeševanje delavskega turizma
Najbolj vroča tema zadnje seje predsedstva mestnega sveta ZS Ljubljana je bil gospodarski in samoupravni položaj delovne organizacije Alpe-Adria. Zakaj!? S posebnim poudarkom so o razmerah v tej delovni organizaciji so govorili delegati zato, ker je zašla v izgubo, in tudi zato, ker obeti, ki so jih pričakovali po sanacijskem načrtu Alpe-Adria, niso rodili sadov. Pa še na nekaj je treba opozoriti: Alpe-Adria je bila pred leti ustanovljena kot organizacija za delavski turizem. Ustanovitelj je bil mestni svet ljubljanskih sindikatov. Ni čudno zato, če zdaj želijo delagati vedeti, kako delovni kolektiv »gospodari« z tistimi počitniškimi zmogljivostmi, ki so jih združili de-
lavci nekaterih delovnih organizacij v ljubljanskih občinah Center in Šiška.
Kaže, da bo Alpe-Adria sklenila letošnje leto s poldrugo staro milijardo izgube. Kot je ugotovil sekretar mestnega sindikalnega sveta Dare Ravnikar, pa doslej v mestnem svetu še niso dobili nobenih podatkov o gospodarjenju v Alpe-Adrii. Vse podatke, ki jih imajo v mestnem svetu sindikata, so dobili od izvršnega sveta občine Ljubljana-Center in odbora gostinskih in turističnih delavcev.
Mar ustanoviteljstvo nima nobene veljave?!
Delegati v predsedstvu ljubljanskih sindikatov pa so še posebej ter-
jali razčiščenje računov z Alpe-Adrio zato, ker delavci pri ustanavljanju samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo sprašujejo, kje so njihovi počitniški domovi, zakaj se je Alpe-Adria spremenila v nekaj povsem drugega, kot bi morala biti po ustanovitvenem aktu.
Predstavniki AIpe-Adrie niso veliko, pojasnjevali, če izvzamemo začudenje nekoga, ker še vedno veljajo »ustanoviteljski odnosi«, z mestnimi sindikati. Ker pa je izguba v Alpe-Adrii očitno velika, in ker tudi sindikati nosijo svoj delež odgovornosti za poslovanje tega kolektiva, so se člani predsedstva odločili za skrajni ukrep, ki ga bodo predlagali — za prisilno upravo.
M. HORVAT
KRANJSKI SINDIKATI IN URESNIČEVANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU
STARA PESEM: SAMO NEKATERI
V večini delovnih organizacij v kranjski občini sodeluje v akciji malo neposrednih proizvajalcev, tam, kjer so odpovedali sindikati in družbenopolitične organizacije, so bili pobudniki zanjo — direktorji!
Tako kot nedavni posveti, ki sta jih v vseh gorenjskih občinah pripravila CK ZKS in RS ZSS, je domala enake ugotovitve navrgla tudi seja občinskega sveta ZSS Kranj, posvečena uresničevanju zakona o združenem delu v gospodarstvu kranjske občine. Zakon v večini primerov uresničujejo le prepočasi in za to krivijo predvsem zunanje dejavnike, hkrati so, zlasti v manjših delovnih organizacijah, nosilci akcije za uresničevanje zakona premalo delovni in odločni, marsikje pa tudi niso najbolje pripravljeni na odgovorni naloge, ki jih je treba rešiti do konca letoš-
njega leta. Zato se ne moremo čuditi dejstvu, da se zakona lotevajo najprej pri manj pomemb-nih vprašaujih, vsebinska, kot so dohodkovni odnosi in z njimi povezani sistem nagrajevanja, pa ostajajo ob strani. In kot kaže, se jih bodo lotili »pet minut pred dvanajsto«. Kljub tem nespodbudnim ugotovitvam pa se v nekaterih organizacijah (Tekstilni center, SGP Gradbinec) resno pripravljajo na uresničitev določil zakona o združenem delu.
Če bi v kranjskih delovnih organizacijah iskali pobudnike akcije za uresničevanje zakona o
MARIBORSKI SINDIKATI 0 VARSTVU PRAVIC DELAVCEV
PRAVNA POMOČ ZA VSAKEGA DELAVCA
Mariborske izkušnje jasno kažejo, da so sodišča združenega dela in družbeni pravobranilec samoupravljanja institucije, ki uživajo med delovnimi ljudmi 'veliko zaupanje — V sporih, do katerih prihaja v organizacijah združenega dela, bi moral biti sindikat bolj dejaven
Na občinski svet Zveze sindikatov v Mariboru se je v letošnjem letu doslej obrnilo že 549 delavcev iz združenega dela, ki so iskali pravno pomoč za varstvo svojih pravic, izhajajočih iz združenega dela. Vsem delavcem je sindikat nudil pravno pomoč, v 125 primerih pa je najel celo odvetnika, ki je v zvezi Z varovanjem pravic delavcev imel 911 pravnih opravil. Te podatke smo slišali na nedavni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Mariboru, na kateri so med drugim pretresali tudi problematiko delovanja pravne pomoči pri sindikatih.
Največkrat so iskali delavci
pravno pomoč zavoljo premestitev v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v delovnih organizacijah, zavoljo prekinitve delovnega razmerja, stanovanjskih zadev, dopustov, regresov, jubilejnih nagrad, pa tudi zato, ker jim ni bil priznan bolniški stalež. Čeprav je res, da so pravno pomoč iskali delavci iz številnih okolij, pa je vendarle očitno, da le nekatere organizacije združenega dela prednjačijo po številu delavcev, ki iščejo pravno pomoč.
Najpomembnejša ugotovitev, ki izhaja iz razprave na seji predsedstva mariborskih sindikatov, je, da se delovni ljudje vse bolj zavedajo vseh pravic, ki jim jih zagotavljata Ustava in zakon o združenem delu. Marsikdaj se zato zatečejo k ustreznim samoupravnim institucijam, ki jih
ima naša družba, če jim posamezniki delovnih organizacij poskušajo kratiti samoupravne pravice.
Mariborske izkušnje jasno kažejo, da so sodišča združenega dela in družbeni pravobranilec samoupravljanja institucije, ki so dobro zaživele in v katere imajo delovni ljudje veliko zaupanje. Samoupravni način razreševanja sporov pred temi ustanovami oziroma z njihovo pomočjo pa je po drugi strani tudi mnogo bolj uspešen kakor poprejšnje razreševanje delovnih sporov pred rednimi sodišči. V veliki večini primerov strokovna pomoč omenjenih institucij prispeva k temu, da se sporna vprašanja razrešijo in da sprte stranke sklenejo sporazum med samim postopkom na sodišču.
Seveda pa v vseh primerih ni tako. Posamezniki iz organizacij
združenega dela včasih vztrajajo »do konca« in celo potem, ko je odločitev sodišča združenega dela že znana, je ne izpolnjujejo. Poleg tega pa po navadi poskušajo očrniti delavca, ki so mu poprej storili krivico. V dolgotrajnem postopku takšni posamezniki razmetavajo tudi sredstva organizacije združenega dela. Na seji predsedstva je bilo izrečeno mnenje, da bi morali takšne posameznike pogosteje poklicati na odgovornost. Če organizacija združenega dela spor izgubi in se očitno izkaže, da je bila delavcu storjena krivica, bi morali v organizaciji združenega dela delovni ljudje poklicati na odgovornost tistega, ki je trmoglavo vodil spor.
Problemi pa so kajpak tudi na drugi strani. Pogosto se dogodi, da slab delavec poskuša izkoristiti vse možnosti, da bi se izognil posledicam, ki jih je povzročila njegova nedelavnost. Včasih prav prevelika obzirnost sodelavcev, ki nočejo nedelovnemu tovarišu preveč škodovati, omogoča takšnemu človeku, da se izogne posledicam. Vse tisto, kar ni napisano in kar ni formalno
pravno ugotovljeno, v postopku seveda ne more veljati.
Vsekakor bo v prihodnje v vseh sporih, do katerih prihaja v organizacijah združenega dela, potrebna še večja aktivnost sindikata. Predvsem se morajo sindikalni aktivisti zavzeti za to, da bo vsak delovni spor tekel povsem v skladu s predpisi in da bo tudi na strokovni ravni. Sindikalni aktivisti pa morajo biti tudi med prvimi, ki bodo poklicali na odgovornost tiste vodilne tovariše, ki kratijo delavcem njihove pravice in razmetavajo družbena sredstva za spore, v katerih na koncu pride na dan njihova osebna neodgovornost.
Najpomembnejše pa je, da sodišča združenega dela in družbeni pravobranilci samoupravljanja uživajo ugled med delovnimi ljudmi in njihovo zaupanje ter da uspešno razrešujejo konflikte samoupravnih interesov, do katerih prihaja. Seveda pa je njihova vloga tudi rezultat pomoči družbenopolitičnih organizacij, ki morajo biti še nadalje najpomembnejša opora tem institucijam.
TOMAŽ KŠELA
združenem delu, lahko za večino trdimo, da so to člani sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij ter delavci strokovnih služb, veliko manj pa neposredni proizvajalci oziroma delegati v organih upravljanja. Zgodilo se je, da so bili namesto sindikata, ki je ostal v senci dogodkov, v Gorenjskem tisku, Eliti, Mladem rodu, Tehtnici in v Gorenjskem sejmu pobudniki celo direktorji. Ne moremo tudi mimo ugotovitve, da je večina organizacij združenega dela v akcijskih načrtih za uresničevanje zakona sprejela le načelna stališča, priporočila, smernice in sklepe, tako da je ta čas v kranjski občini zgolj peščica delovnih organizacij, ki so v svojih načrtih natanko opredelile zahtevane naloge, določile roke za njihovo uresničitev in nosilce posameznih akcij, prav tako pa tudi zaostrile odgovornost za nepravočasno ali kvalitetno slabo opravljene obveznosti. Med 42 delovnimi organizacijami s področja gospodarstva so za to poskrbeli samo v Planiki, Iskri, Savi, Tekstilindusu, Industriji bombažnih izdelkov, Podjetju za PTT promet, Centralu, Živilih, Elektrotehničnem podjetju in v KOGP.
Enaka ugotovitev velja tudi za urejanje dohodkovnih odnosov in z njimi povezanega nagrajevanja po delu. V večini delovnih organizacij še niso poiskali izhodišč oziroma meril za nagrajevanje, tako da imajo ta čas izdelane osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke po delu le v Iskri, KOGP, Tekstilindusu, Industriji bombažnih izdelkov, Podjetju za PTT promet, Eliti in v Domplanu. Vendar moramo pripomniti, da tudi v večjih delovnih organizacijah, kjer so se pravočasno in zavzeto ter odgovorno lotili akcije za uresničevanja zakona, še ne vedo odgovoriti na mnoga vprašanja, kot so, denimo, dohodkovni odnosi in povezanost oziroma soodvisnost med temeljnimi organizacijami, planiranje, financiranje skupnih služb itd.
Zanimivo je, da so se nekatere delovne organizacije že pred nedavnim dogovorile za skupno iskanje najboljših rešitev za oblikovanje samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev za osebne dohodke, bodisi da so imenovale skupna delovna telesa (zdravstvo, elektrogospodarstvo) ali pa so se povezale s skupnimi službami oziroma organiza-cijami v njihovih asocijacijah.
I.V.
MITJA
GORJUP
»Prav neprijetno res se mi zdi, da nam od sile manjka ambicioznosti, ši-rokopoteznosti, pripravljenosti na sprejemanje ri-zika, ki nujno spremlja vsak napredek,« je nekoč zapisal Mitja Gorjup. In nadaljeval: »Klima da ni najboljša? Morda. Žal pa je med nami preveč tistih, ki jim nobena klima ni dovolj dobra. Razen tiste seveda, ki omogoča ljubi mir.«
Srce, ki ga je izdalo, mu je vsililo mir. Za vedno. Njemu, ki si miru v svojem kratkem življenju nikoli ni privoščil. Njemu, ki si je vedno nalagal najtežja bremena — ne iz lahkomiselnosti, temveč iz globoke potrebe, ker drugače preprosto ni znal živeti.
Mitje, našega prijatelja in velikega tovariša, glavnega urednika »Dela«, odličnega časnikarja in družbenopolitičnega delavca, ni več. Izgorel je v svojem delu, za katerega lahko mirno rečemo, brež pretiravanja in fraz, da je bil resničen revolucionaren boj. Kdo bi zdaj našteval vse pomembne funkcije, ki jih je opravljal in katerim se je predal z duhom in telesom? Kdo bi zdaj spraševal, kam vse bi segli njegova volja in zanesljiva usposobljenost? Nesmiselna smrt je v trenutku presekala vse načrte, ki jih je koval, kot da bi pred seboj imel kdove koliko življenj in ne eno samo.
V soboto je še predaval sindikalnim delavcem v Portorožu, v nedeljo se je pogovarjal s svojimi sodelavci o bližnjih nalogah, v ponedeljek zjutraj pa je umrl. Star ni bil niti 34 let. Vsi, ki so ga poznali, so osupnili: ne, to ni res! Ne more biti res! In čakali na pojasnilo, da je nekje prišlo do kakšne napake, nesporazuma...
Upi so bili prazni in zemlja majhnega pokopališča v Kanalu nad Sočo, je prekrila telo človeka, kakršen bi moral biti vsak intelektualec-komunist, ki hoče ustvarjalno prispe'
vati k revoludonarnemn.
razvoju. Človeka, ki je pokazal, kako v resnici iz' gleda napotek, da mora časnikar biti družbenopolitični delavec in družbenopolitični delavec časnikar. Človeka, ki je bil vedno vesten, požrtvovalen, ki ni nikoli ničesar pozabil in ki je veliko laže odpuščal drugim kot sebi< Človeka, ki je bil vedno, tudi v najhujših stiskah — človek.
Ne bomo ga več videli in poslušali. Velik človek, Mitja Gorjup, je odšel z3 vedno. Vendar — v našem spominu bo še dolgo živel-
GOSPODARSKI DOSEŽKI IN NEURESNIČENE NALOGE

m ■
Te dni delegatske skupščine povsod po državi ocenjujejo letošnje gospodarske dosežke. Že skoraj na pragu so kongresi 2K pa tudi volitve, zato je razumljivo, da delegati ne prebirajo le letošnjih podatkov, marveč tudi štiri leta stare in jih med seboj primerjajo, čeprav takšna primerjava bralca kdaj tudi zresni, pa je vendarle neizpodbitno, da smo v zadnjih štirih letih ustvarili veliko. Na to smo lahko upravičeno ponosni, to vedo tudi drugod po svetu.
1-W W »m
Vroče teme na pragu volitev
Za minulo obdobje je zlasti zančilno, da smo s pomočjo ustave in a°govorov na kongresih ZK še okrepili in utrdili enakopravnost naših narodov in narodnosti, kar je poglobilo in utrdilo odgovornost sociali-,Menih republik tako za njihov lastni razvoj in nacionalno uveljavitev takor tudi za napredek naše celotne jugoslovanske skupnosti. Slove-ni]a je skupaj z drugimi socialističnimi republikami enakopravno in nstvarjalno sodelovala pri uresničevanju politike gospodarskega in ruzbenega razvoja Jugoslavije. Pri tem se je medrepubliško spora-^jntevanje in dogovarjanje izkazalo kot temeljna demokratična prido-. »ev našega samoupravnega razvoja ter kot učinkovita oblika usklajevanja in uresničevanja skupnih interesov. S sporazumevanjem in Ogovarjanjem smo prebrodili mnoge težave in probleme, ki imajo Jv°je objektivne korenine v življenju in razvoju vsake republike in av-°nomne pokrajine. K temu so bistveno prispevali tudi bolj jasno ^Predeljeni dohodkovni odnosi ter medsebojne pravice in obveznosti plavcev, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitič-ja skupnosti v zakonu o združenem delu in v novih sistemskih zako-'h. Nova kakovost v odnosih med federacijo in republikami se je naj-T°*J jasno pokazala pri sprejemanju načrtov srednjeročnega razvoja Jugoslavije za obdobje 1976—1980. Kljub nekaterim razlikam v po-giedih in interesih v prvem obdobju obravnave družbenega načrta ra-v°ja Jugoslavije smo vsebino tega dokumenta uspešno uskladili tudi s ede razvoja tistih gospodarskih področij, ki so bistvenega pomena za 2voj Slovenije, za vkjučevanje njenega gospodarskega in družbe-lega razvoja v razvoj Jugoslavije ter za oblikovanje skupne politike razvoja.
Podatki o družbenoekonomskih uspehih v zadnjih štirih letih pa ka- KAKO DO STANOVANJSKEGA DINARJA
kmetijstvu, kar vse je doslej sodilo med naloge zveznega proračuna, bi se njihova finančna obremenitev povečala za nad 20 odstotkov. V Srbiji npr. za 29 odstotkov, v Hrvaški za 24, v Makedoniji za 27 odstotkov itd.
Zato je bilo v razpravi slišati mnenja, da bi se morali čim manj opirati na kredite Narodne banke Jugoslavije, s pomočjo katerih naj bi poravnavali razliko med skupnimi izdatki in dohodki federacije. Delegati so tudi sodili, da je treba povečanje obremenitev republik in po-krajinpotisniti v meje rasti družbenega proizvoda. V odboru zveznega zbora za proračun federacije so se delegati zavzeli za proučitev izdatkov posameznih zveznih organov, katerih stroški se povečujejo, čeprav številne funkcije federacije prenašamo na druge družbenopolitične skupnosti in na združeno delo. Delegati tudi niso prezrli podatka, da se je število zaposlenih v zveznih organih v zadnjih dveh letih povečalo za blizu 3 tisoč ljudi.
Pred nedavnim je bilo v zveznem sekretariatu za finance rečeno, da republike in pokrajine ne izpolnjujejo pravočasno svojih obveznosti do proračuna, v katerega letos priteka sicer več sredstev od carin in uvoznih dajatev, kot je bilo v načrtu. Zato so delegati odbora zbora republik in pokrajin za finance zahtevali proučitev dohodkov federacije od carin in uvoznih dajatev, ker je bil uvoz mnogo večji, kot smo predvidevali. Povečan uvoz vpliva negativno na plačilno bilanco, vendar deluje zelo ugodno na proračun federacije, ker so med njihovimi viri tudi sredstva od carin in uvoznih dajatev.
eJo tudi na senčne strani našega razvoja. Tako še nismo uspeli razre-Ul več perečih problemov, ki so nastali in se zaostrili kot posledica do-j^danje nagle gospodarske rasti in neusklajenosti v gospodarski struk-ri, predvsem ob energetski krizi in gospodarski recesiji v pretežnem elu sveta. Tako se je znatno zmanjšal delež produktivnosti v družbe-em proizvodu, na kar je močno vplivalo ekstenzivno zaposlovanje in s a sa izkoriščenost proizvajalnih zmogljivosti. Sorazmerno nizka opnja izkoriščanja industrijskih zmogljivosti ter zožen prostor za hi-eJso rast produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja pa so predv-Posledica pomanjkanja surovin in medfaznih proizvodov, preve-niff usrnerienc,sti predelovalne industrije v uvoz, pomanjkanja obrat-^ n sredstev, težav v preskrbi z električno energijo oziroma z drugimi ^.ergetskimi viri, manjšega povpraševanja, nezadostnega usklajeva-Ja skupnih nastopov na tujih tržiščih, pomanjkljivosti v upravljanju str°r^an*Zac’jj ^e'a> nediscipline, neznanja, izostajanja z dela, neu-nij^206®3 odnosa do strokovnjakov in več drugih. Eden od poglavit-Us V,Zro*cov za nizko proizvodnost dela je tudi v tem, da nam še ni raz - c*oseči> da bi samoupravni družbenoekonomski odnosi, ki jih Pris ^am° na podlagi ustave in zakona o združenem delu, v večji meri Zv PevaU h hitrejšemu razvoju proizvajalnih sil. Največja ovira za ra-in ji Pr°duktivnosti dela je zastoj pri graditvi sistema delitve po delu sbh	dela v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupno-
tjVn’kl nai W okrepil ekonomsko motiviranost delavcev, da bi produk-del t St povečevali in bolje gospodarili z družbenimi sredstvi. V delu V* ose^n'b dohodkov še vedno prevladujejo formalni kriteriji, kar st Je nespodbudno na proizvodnost dela in hkrati omogoča protiu-n0 0 Prilaščanje dohodka ne glede na dejanski delovni prispevek Beznika v OZD.
S^KLEJ administrativna skrb £. SKUPNO skledo
njih v - n* vsel1 podatkov za globljo analizo našega razvoja v zad-t°vit “nn letih, zato se za zdaj kaže zaustaviti le pri teh osnovnih ugo-le na an- Delegati zvezne skupščine pa ne naperjajo osti svoje kritike skt,D Pomanjkljivosti v temeljnih samoupravnih organizacijah in sniče Stih’ marveč tudi na vse tiste pojave, ki zavirajo dosledno ure-anje ustave na zvezni ravni. Tako ugotavljajo, da se dohodek
v združenem delu lahko pripravijo nove pravilnike o delitvi sredstev, če se bodo v to vključili vsi delovni ljudje, ZK, sindikat, SZDL, ZSM in vsi samoupravni organi. Samo po sebi pa je razumljivo, da pri pripravljanju novih pravilnikov ni treba začeti pri samem začetku, temveč da je treba veljavnim samoupravnim dokumentom dati novo kakovost z vgrajevanjem meril o delitvi na podlagi zakona o združenem delu.
Uvedba dohodkovnih odnosov pomeni, da je potrebno upoštevati programiranje poslovanja, planiranja, toda tudi organiziranje TOZD. Polovica TOZD pa še vedno nima izoblikovanih razvojnih načrtov, zato tudi nima jasne predstave o tem, kaj je dohodek in kako ter s kom ga združiti. Veliko težav pri oblikovanju dohodka pa nastaja tudi zaradi napačnega konstituiranja TOZD, ki postajajo neke vrste mala podjetja brez pravega posluha za trg in odnose zunaj njih.
In tako so s približevanjem 1. januarja ponovno dobili svojo priložnost ponudniki različnih modelov samoupravnih aktov, ki jih del združenega dela zelo rad kupuje. Delavci prejemajo tako v potrditev akte dvomljive vrednosti, vendar s priporočilom, naj jih sprejmejo, sicer jim grozijo minimalni OD. Gradivo prihaja iz skupnih služb oziroma različnih komisij celo na ravni SOZD. Tudi v tako imenovanih dislociranih obratih počasi uresničujejo zakon o združenem delu.
Pri iskanju meril za nagrajevanje po delu in rezultatih dela pogosto omenjajo kot največji kamen spotike, da dela ni mogoče meriti v tako imenovanih administrativnih službah. Vendar je tudi v administraciji možno za vsakega zaposlenega delo načrtovati, od izpolnitve načrtovanih nalog pa naj bo odvisen tudi OD zaposlenih v administraciji.
Letošnjo politično jesen je razgrela še ena vroča tema: predlog o postopnem zmanjšanju stanovanjskega prispevka. Znano je, da je imel koordinacijski odbor zvezne konference SZDL za stanovanjsko politiko na svoji nedavni seji neresne pripombe na nekatere dele prvega osnutka resolucije o uresničevanju srednjeročnega načrta razvoja Jugoslavije v 1978. letu. Člani tega odbora so posebno nasprotovali zamisli, da naj bi v prihodnjem letu začeli zmanjševati stanovanjski prispevek v korist osebnih dohodkov. Po tej zamisli naj bi hkrati s tem začeli zviševati stanovanjske najemnine, ki naj bi v naslednjih nekaj letih postale ekonomske ali pa se vsaj približale zneskom, ki bi omogočili tudi gradnjo novih stanovanj.
Ni naključje, da je zamisel o financiranju stanovanjske gradnje iz čistega dohodka naletela na tako močan odpor. Če bi namreč s 1. januarjem ta predpis začel veljati, bi prenehali veljati vsi republiški in
'Jeiavcem ?
gospodari 6 VSC preveč a(Jministrativno odtujuje. V razgovorih, kako Oljene krv / novoustvarjeno vrednostjo, leti veliko očitkov in ute-da Je prve *1 • na rovaa zbiranja denarja za zvezni proračun. Res je, ZVezni skun'rOJe^te.prorai'UIla federacije za leto 1978 ZIS predložil J'Mi bi]0 vše^k * Ve^*co PreJ kot sicer, kar so delegati pohvalili, ni pa dinarjev krT 61 naj financiranje dela proračuna, kar 12 milijard Mnenju ni v skf	Narodne banke Jugoslavije. To po njihovem
Zv°ja Jugosla • U S Poldko uresničevanja srednjeročnega načrta ra-r?Pubiik jn u6’ .*>rav tak° niso bili zadovoljni z višino prispevkov k,Cerza 12 sS?maj'n‘ Njihovo sodelovanje v stroških proračuna je b *ke prevzel ' dinarjev manjše kot leta 1977, toda ker so repu-e nase plačevanje kompenzacij, regresov in premij v
pokrajinski zakoni ter vsi dogovori in sporazumi o financiranju stanovanjske gradnje. Jasno je, da bi tako nagla sprememba lahko ogrozila večino programov stanovanjske gradnje v delovnih organizacijah, s tem pa tudi v občinah in republikah.
Če bi prešli na financiranje stanovanjske izgradnje i? čistega dohodka, bi se lahko dogodilo, da bi za leto dni in več usahnil pritok denarja za gradnjo stanovanj. Čisti dohodek se namreč ugotavlja šele po zaključnem računu, kar pomeni, da bi bili leto dni prikrajšani za najzanesljivejši vir financiranja stanovanjske gradnje.
Zato bi bilo nujno potrebno vnaprej zagotoviti — če bi se za takšen ukrep že odločili — da bi OZD del dohodka namenile za stanovanjsko gradnjo. Preden bi sprejeli kakršnokoli radikalno odločitev, bi bilo tudi potrebno urediti vse v zvezi z republiškimi in pokrajinskimi zakoni, dogovori in sporazumi.
Predlog, naj bi se del sedanjega prispevka za stanovanjsko gradnjo prelil v osebne dohodke, hkrati pa naj bi se povečale najemnine, nedvomno zasluži vso pozornost. Že sedaj pa je možno ugotoviti, da bi se s , takšnim povečanjem OD vrnil v stanovanjsko gospodarstvo le manjši j del denarja. Ne smemo namreč pozabiti, da le tretjina mestnega prebivalstva plačuje najemnino, drugi pa živijo v svojih stanovanjih. Slednji pa ne bi od povečanih OD ničesar vrnili stanovanjskemu gospodarstvu, s čemer bi spet zelo močno okrnili sedanjo materialno podlago stanovanjskega gospodarstva oziroma ogrozili načrtovano stanovanjsko gradnjo. Vse to priča, da predlogi o zmanjšanju stanovanjskega prispevka ne slonijo na čvrstih temeljih.
PRVI JANUAR ŽE TRKA NA VRATA
In še ena naloga trka na vrata: priprava novih pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Vse kaže, da dileme, ali s prvim januarjem uveljaviti nove dohodkovne odnose — s pomočjo zakona o ugotavljanju in delitvi skupnega prihodka in dohodka in z novimi pravilniki o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v OZD — ni in je ne bo. Zakonski rok o samoupravni ureditvi pridobivanja in delitve dohodka in OD moramo spoštovati! Čeprav je do izteka roka le še dva meseca,
Delitve dohodka ponekod ne uveljavljajo dosledno niti v primerih, ko je delo izmerljivo že po enostavnih postopkih. Tako so se celo nekateri organi ZK še pred nedavnim zavzemali, da morajo delavci prejemati osebni dohodek ne glede na ustvarjeni dohodek, saj niso krivi, če ga ni. To pa je v nasprotju z odnosi samoupravljanja ne glede na motive: osebni dohodek se tako spremeni v mezdo, delavec pa v mezdnega delavca. Če delavcem odrekamo odgovornost za ustvarjanje dohodka in jo pripišemo drugim, moramo v skladu s tem tudi pravice in dolžnosti razporediti med druge, to je med vodstvo. To zavaja delavce, da se odločajo le za delitev dohodka, vodstvo pa naj bi skrbelo v imenu delavcev za dolgoročnejše interese. Zato si začenjajo skupaj prizadevati za podružbljanje svojih neuspehov, pri tem pa ne mislijo na to, da bodo dohodek zanje morali prispevati tisti, ki so ga zares ustvarili. Če vse to počnemo nesamoupravno, le z dogovarjanjem med vodstvi družbenopolitične skupnosti, banke in delovne organizacije, je neuspeh laže opravičiti, metoda pritiska pa postane sredstvo boja za lastne interese. Potem ni socialistične solidarnosti ne ekonomske logike, vse skupaj je le dajanje miloščine ali pa medsebojno izkoriščanje, ki mu botrujejo ali nosilci vodilnih funkcij v OZD ali predstavniški organi.
Dejstvo je, da povečanje zaslužkov lahko izhaja samo iz povečanega dohodka. Vendar je lahko povečan dohodek rezultat večje učinkovitosti, večje produktivnosti oziroma boljše organizacije dela, lahko pa izhaja tudi iz povečanja cen. Če tržišče oziroma potrošnja priznava povečanje cen, je to vsekakor lažja pot do večjega dohodka. Toda v trenutku, ko postaja povečanje cen splošno sredstvo za povečanje dohodka, postaja brezpredmetno, brez učinka. Celo več, to je pot k ukinitvi objektivnih meril uspešnosti poslovanja, pot, ki vodi k devalvaciji dohodka in s tem k zanikanju osnovnih načel zakona o o združenem delu. Kljub temu dejstvu pa nekatere organizacije združenega dela to pot še naprej trdovratno ubirajo, čeprav naše družbe ne pelje naprej.
Takšno početje smo dolžni preprečiti s skupno, zavestno in organizirano družbeno akcijo za dosledno uresničevanje zakona o združenem delu.
Sedanji sistem vrednotenja rezultatov dela in delitve po delu bo torej treba izpopolniti. Politika delitve dohodka in nagrajevanja mora izhajati predvsem iz upoštevanja osebnega in kolektivnega prispevka k celotnemu družbenemu proizvodu sleherne organizacije združenega dela, in to tako v obliki živega dela kot z učinki smotrnega izkoriščanja minulega dela, iz uspešnega poslovanja na trgu, iz znanstvenega, inovacijskega in slehernega drugega ustvarjalnega prispevka. Samo s takšnim vrednotenjem resničnih rezultatov dela je možno ustvariti perspektivo za nadaljnjo samoupravljanje in za doseganje večjih materialnih rezultatov. Če ne bomb ravnali tako, bomo še naprej na splošno govorili o uravnilovki ter o prevelikem poudarjanju socialnih meril v delitvi osebnih dohodkov, hkrati pa bomo priče počasnemu naraščanju produktivnosti dela, premalo smotrnemu izkoriščanju sredstev in proizvodnih zmogljivosti, premalo premišljeni porabi akumulacije ter drugim pomanjkljivostim pri organiziranju proizvodnih procesov.
VINKO BLATNIK
po sledeh dogovarjanja
POGOVOR Z JOŽETOM KALINGERJEM, DRUŽBENIM PRAVOBRANILCEM SAMOUPRAVLJANJA V MARIBORU O UVELJAVLJANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Z brezimnimi se ne pogovarjamo
Zakaj šele zdaj razprave o zakonu o združenem delu — čigavega dela »ni mogoče ovrednotiti« — Kdo in zakaj kupuje samoupravno zakonodajo — Enodnevni seminar ne more usposobiti sindikalnega delavca za razrednega borca
Zadnje tedne znova tečejo priprave in razprave o uveljavljanju zakona o združenem delu. Gre za pospešene razprave, ki so čez poletje skorajda obnemele. Ponekod poskušajo uloviti »zadnji vlak« in v kratkem času uresničiti tisto, kar jim ni uspelo v skoraj dveh letih. Tako razprave tečejo mimo delavcev, v ozkih strokovnih ali vodstvenih krogih. O tovrstnih izkušnjah smo se pogovarjah z JOŽETOM KALINGERJEM, družbenim pravobranilcem samoupravljanja v Mariboru.
— Tovariš Kalinger, s svojima pomočnikoma ste pred dnevi obiskali več delovnih kolektivov, da bi ugotovili, kako daleč so z uveljavljanjem zakona o združenem delu.
»Obiskali smo deset delovnih kolektivov in pregledali njihovo samoupravno zakonodajo. Naša predvidevanja so se, žal,uresničila. Stanje ni niti najmanj zadovoljivo. Kolikor pa poznam zadeve, so razmere skoraj takšne kot drugje v republiki, zato ne bi bilo pošteno, ko bi s prstom kazali samo na te delovne kolektive.«
— Ali bo po vašem mnenju možno opraviti to delo do konca leta?
»Vsekakor upravičeno vprašanje. Mnogo je namreč izgubljenega. In rad bi vedel, kako bodo to delo opravili do konca leta v tistih delovnih organizacijah, ki nimajo urejenega poslovanja, zlasti kar zadeva zajemanja stroškov, ki torej nimajo urejenega obratovnega knjigovodstva, normativov materiala in časa. Dohodkovne odnose je namreč možno graditi le na strokovni podlagi. Zato je tudi tistim
delovnim organizacijam, ki so že 1955. leta in pozneje organizirale ekonomske enote ter sprejele fazne obračune, zdaj mnogo laže.«
— Tudi vi omenjate izgubo časa.
»Rekel sem že, da je bilo izgubljenega dosti časa. Vsekakor sodi sem tudi obdobje od 1960. leta do sprejetja ustave. Gre za obdobje, ko se je razraščal in razrasel liberalizem. Takrat smo se namreč marsikje odrekli nagrajevanja po delu. Že 1955. leta pa smo imeli zametke nagrajevanja po delu. Takratna podjetja so bila dolžna sprejeti premijske pravilnike, ki so jih potrjevali občinski ljudski odbori. Posebne komisije teh odborov so pravil-' nike analizirale in dajale pobude ter predloge.
Tedanji premijski pravilniki so zelo zanimivi tako glede meril kot širine kroga tistih, katerih vloženo delo so ocenjevali. Pre-nekateri premijski pravilnik je vrednotil opravila, za katera zdaj trdimo, da jih ni možno ovrednotiti. Nekateri premijski pravilniki so imeli celo 20 različnih meril: naj spomnim na nekatera: izpolnjevanje plana, rentabilnost, količina izmečka, koeficient obračanja obratnih sredstev, zniževanje materialnih stroškov, števila obratnih nezgod. Že takrat je delavec lahko prejel do 30 odstotkov manj osnovne plače ali 30 odstotkov več, kar v nobenem primeru ni bilo malo! Vsi ti elementi pa so pripomogli k ekonomičnemu in dobremu gospodarjenju, da je od tega imel tudi delavec večjo stimulacijo. Torej to, kar želimo doseči z uresničevanjem zakona o združenem delu.
— Na območnem posvetovanju v Mariboru ste izjavili, da nasprotujejo uveljavljanju meril za vloženo delo tisti ljudje, ki bi morali delavcem pojasniti, kaj so doslej delali in zakaj so sploh prejemali plačo.
»To trdim tudi zdaj! Zato pa je toliko motoviljenja s pripravo pravilnikov!«
— Zakaj povzročajo dohodkovni odnosi delovnim organizacijam toliko težav?
»Dohodkovni odnosi zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti, saj gre za urejanje mnogo-stranskih odnosov. Nikakor pa ne morem razumeti tega, da smo od sprejetja ustave, ki točno določa, da gre vsakemu delavcu osebni dohodek po načelu delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in družbenega dela, do danes storili prav tako malo kot za uvedbo dohodkovnih odnosov. Časa je bilo dovolj vsaj za eno fazo urejevanja družbenoekonomskih odnosov, kot jih zahteva zakon o združenem delu. Očitno bi zato moralo biti tudi družbenopolitično delo veliko bolj konkretno in bolj usmerjeno v praktične rešitve.«
— Kdo naj bi po vašem mnenju bil kriv za to?
— Zakon o združenem delu našteva več kot 40 pristojnosti, ki jih ima, na primer sindikalna organizacija v delovni organizaciji. Kako naj jih delavec, funkcionar sindikata uveljavi, ko vemo, da smo prav pri usposabljanju funkcionarjev precej grešili?
»Točno. Vprašajmo se, kaj smo doslej storili za našega sindikalnega funkcionarja v delovnem kolektivu. Mar je z enod-
nevnim seminarjem delavska kontrola že usposobljena za delo?
— Ali sindikalni delavec po dvodnevnem seminarju? Mislim, da bo treba v bodoče posvetiti veliko več časa izobraževanju sindikalnih delavcev. Mislim na več tednov ali mesecev trajajoče tečaje. Če namreč funkcionarjem v osnovnih organizacijah ne bomo dali potrebnega znanja, potem bomo težko od njih zahtevali, da bodo kos nalogam, ki jim jih nalagata članstvo in zakon o združenem delu.«
— Ker nekaterim kolektivom očitno ne bo uspelo do novega leta urediti samoupravne zakonodaje, ki jo določa zakon o združenem delu, se spet dogaja, da te dokumente na veliko preprodajajo.
»Nekateri pač naivno sodijo, da bodo s kupovanjem samoupravnih aktov prikrili svoje neznanje in malomarnost. Toda z nakupom takšnih aktov, ki jih ni mogoče presajati, ne bodo uresničili namena zakona. S prepisovanjem teh aktov se ne da zajeti posebnosti, izvirnih prijemov in potreb posameznih kolektivov. Seveda pa delavec ni kriv za to, če vodstvo njegovega kolektiva na tak način poskuša Urediti svojo samoupravo, in tudi funkcionar sindikata ne. Strokovne službe bi morale predlagati, kako razvijati dohodkovne odnose. Delavec ne bo pisal standardov stroškov — zato so strokovne službe. Te so za svoje delo prejemale lepe denarce, zdaj naj se potrudijo, da bodo delavci dobili predloge, ne pa da jih z nakupovanjem presajajo in s tem poskušajo opravičiti svojo nesposobnost ali malomarnost.«
J. Sever
5. novembra 1977
stran
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Kljub bolniškemu dopustu delavec ni imel pravice do nadomestila osebnega dohodka
Temeljna organizacija gradbene dejavnosti je razporedila v koledarskem letu delovni čas tako, da so delavci v sezonskem času delali dalj kot osem ur na dan, kar se je upoštevalo pri obračunu delovnega časa v izvensezonskem obdobju. Takšna razporeditev delovnega časa je bila določena skladno z republiškim zakonom o medsebojnem razmerju delavcev v združenem delu v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev.
Tako so delavci temeljne organizacije, ki sicer delajo na terenu, odšli v drugi polovici meseca decembra vsak na svoj dom, pri čemer se je za ta čas upoštevalo, da so delo že opravili. Osebni dohodek so prejeli v času, ko so Zaradi prerazporeditve delovnega časa delali po 10 in več ur na dan. V tem času, ko delavci niso delali, je delavec zbolel in pristojni zdravnik mu je odobril bolniški stalež. Po končanem bolniškem staležu je delavec zahteval nadomestilo za čas bolezni, saj je tako določeno po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Vsak delavec, ki je v bolniškem staležu, ima v skladu s tem samoupravnim sporazumom pravico do ustreznega nadomestila osebnega dohodka. Temeljna organizacija mu nadomestila ni priznala, zato se je delavec obrnil na sodišče združenega dela, da bi zavaroval svoje pravice.
Sodišče združenega dela prve stopnje je zahtevku ugodifo in delavcu priznalo nadomestilo za ves čas bolniškega staleža, pri t čemer se je oprlo na že navedeni samoupravni sporazum o deli-; 1 tvi osebnih dohodkov. Sodišče prve stopnje je posebej pouda-] rilo, da temeljna organizacija nima nobenega določila, iz katerega bi izhajalo, da delavec v določenih razmerah ne bi bil I upravičen do nadomestila, kar je sicer delavčeva pravica, ki jo | kot tako opredeljuje tudi zakon o zdravstvenem varstvu.
Pritožbeno sodišče — sodišče združenega dela SR Slovenije — je ugodilo pritožbi temeljne organizacije, spremenilo odločbo sodišča prve stopnje in zavrnilo delavčev zahtevek. Poudarilo je, da delavec v času, ko je bil na bolniškem dopustu, ne bi delal, tudi če bi bil zdrav, in zato tudi ne bi prejemal osebnih dohodkov. Prav zaradi tega tudi ne more prejeti nadomestila osebnega dohodka, saj osebnega dohodka zaradi bolezni ni izgubil. Nadomestilo gre delavcu samo tedaj, kadar bi delal, če ne bi bil bolan, oziroma če zboli med letnim dopustom, kajti tedaj se letni dopust prekine.
KAKO UVELJAVITI ODŠKODNINO ZA ŠKODO, KI JO DELAVEC UTRPI PRI DELU ALI V ZVEZI Z DELOM
PO ODŠKODNINO NA SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
V_________________________)
Na nedavnem simpoziju o problematiki nepremoženjske škode v Portorožu so mnogi udeleženci sodili, da delavci še vedno he vedo, ali naj se obrnejo z zahtevo za povrnitev škode na redno sodišče ali na sodišče združenega dela, ali naj uveljavljajo odškodnino samo proti svoji temeljni organizaciji ali pa tudi proti zavarovalnici, s katero ima temeljna organizacija zavarovalno pogodbo o jamstvenem zavarovanju. Delavci se bojijo prevelikih stroškov, zamudnega in dolgotrajnega postopka, mimo tega pa je tudi izid spora pogosto negotov. Posebej pa se delavci težko odločijo, da bi zahtevali sodno varstvo, ker bi morali nastopiti proti lastni temeljni organizaciji oziroma delavcem temeljne organizacije. Pokazalo se je, da niti pravniki nimajo jasnih stališč o tem, kakšne možnosti ima delavec pri uveljavljanju odškodnine, zato ni čudno, da delavec, ki je utrpel škodi, ne ve, kam naj se obrne.
Leta 1975 so začela delovati sodišča združenega dela. Tedaj se je pojavila dilema o tem, ali rešujejo spore v zvezi z nesrečami pri delu redna sodišča ali sodišča združenega dela. Ta negotovost je povzročila, da so posamezne sporne zadeve reševala redna sodišča, druge pa sodišča združenega dela. To negotovost je dokončno odpravil Zakon o združenem delu, ki je v členu 208 določil, da ima delavec, ki utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom, pravico zahtevati od temeljne organizacije odškodnino po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. Če temeljna organizacija ne poravna škode v predpisanem , roku, ima delavec pravico zahtevati odškodnino pri sodišču združenega dela. Iz te določbe seveda sledi, da bo delavec najprej uveljavljal povrnitev škode v sami temeljni organizaciji. Pri tem bo upošteval določbe samoupravnega splošnega akta, ki ureja odgovornost za povzročeno škodo, ter postopek, kako se le-ta
ugotavlja. Zakon o združenem delu namreč določa, da obstoj škode in okoliščine, v katerih je nastala, koliko znaša in kdo'jo je povzročil, najprej ugotavljajo delavci v temeljni organizaciji.
Vprašanje je, ali_s£ delavec lahko neposredno obrne s predlogom na sodišče združenega dela, čeprav ni poprej uveljavljal odškodnine v temeljni organizaciji. Po praksi sodišča združenega dela SR Slovenije je to sicer možno in sodišče ni upravičeno take zahteve odkloniti, pač pa mora o zahtevku odločiti. Res pa je, da delavec v takem primeru tvega veliko daljši postopek, saj ni dvoma, da se že v temeljni organizaciji dejansko stanje vsaj deloma razčisti.
VLOGA ZAVAROVALNICE V POSTOPKU
Kot rečeno, mnoge temeljne organizacije so sklenile zavarovalne pogodbe z zavarovalnimi skupnostmi o
jamstvenem zavarovanju. To pomeni, da bo zavarovalnica povrnila temeljni organizaciji tisti znesek, ki ga bo temeljna organizacija morala izplačati delavcu kot odškodnino, če je seveda zavarovalna pogodba sklenjena za polno jamstvo. Nič ni torej čudnega, da mnogi delavci postavljajo zahtevke tako, kot da bi bila zaT varovalnica neposredno odgovorna. Po stališču sodišča združenega dela SR Slovenije zavarovalnica seveda ne more nastopiti kot udeleženec, saj ni odgovorna zavarovalnica, ki je pogodbeno vezana, pač pa je odškodninsko odgovorna temeljna organizacija. Če delavec uveljavlja zahtevek proti zavarovalnici, je pač temelj takega zahtevka pogodba, ne pa odškodninska odgovornost, zato taka sporna razmerja še vedno rešujejo redna sodišča. Res pa je, da so zavarovalne skupnosti močno zainteresirane za izid postopka. Sodišča združenega dela seveda dopuščajo intervencijo, ki je v tem, da zavarovalnica nastopa pred sodiščem združenega dela na strani temeljne organizacije, in sicer po navadi kot pooblaščenec temeljne organizacije.
POSTOPEK
Postopek pred sodiščem združenega dela bi moral v načelu teči hitreje kot pred rednimi sodišči, saj je manj formalnih ovir. Tako postopek ne pozna prekinitev niti mirovanja, 'mimo tega pa lahko udeleženci nemoteno spreminjajo zahtevke vse do konca obravnave. Ni nujno, da delavec najame odvetnika, saj lahko sam vloži predlog bodisi pismeno bodisi ustno na zapisnik pred sodiščem združenega dela prve stopnje. Široka mreža pravne pomoči, ki jo je organiziral sindikat, pa delavcem omogoča brezplačno in strokovno pravno pomoč. Sodišča združenega dela so dolžna neukim delavcem nuditi pravno pomoč, jih seznanjati s postopkom, sestavljati predloge in zahteve. Pred sodiščem združenega dela ni nobenih taks, kar pomeni, da delavec nima izdatkov, če vloži predlog za sodno varstvo.
KAKŠNO ODŠKODNINO LAHKO DELAVEC ZAHTEVA?
Delavec lahko utrpi škodo zaradi nesreče pri delu ali pa zavoljo nezakonitega ravnanja temeljne organizacije. Če gre za nesrečo pri delu, je škoda tako materialne narave kot tudi nematerialne narave. Materialna škoda pomeni, da je delavec prizadet bodisi pri zaslužku, bodisi da je imel določene izdatke s potovanji, zdravljenjem itd. V primeru nezakonitega ravnanja temeljne organizacije je delavec prav tako upravičen do povrnitve materialne škode, ki se pogosto kaže v tem, da ni prejemal osebnih dohodkov, če je šlo za nezakonito prenehanje delovnega razmerja ali pa za nižje osebne dohodke, če je bil nezakonito razporejen na drugo delo oziroma naloge. V primeru nesreče pri delu pa delavcu lahko nastane tudi nematerialna škoda zaradi fizičnih bolečin, strahu — psihičnih bolečin, posebej pa tudi zaradi splošnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti oziroma, kot je pogosto v rabi — zaradi invalidnosti. Od teže poškodbe je odvisno, kakšne zahtevke bo delavec postavil oziroma kako visoka odškodnina mu bo priznana. Pred sodiščem združenega dela se priznava odškodnina v približno enaki višini kot pred rednimi sodišči, pri čemer seveda sodišče upošteva, da se odškodnine valorizirajo iz leta v leto.
Če je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje, mu gredo vse pravice iz dela in po delu, torej tudi osebni dohodek. Povrnitev izosta-lega osebnega dohodka v bistvu ni odškodnina, pač pa nadomestilo. Res je sicer, da sodišče združenega dela upošteva, ali je delavec »v prostem času« imel izredne dohodke, saj se ti dohodki odštevajo od višine nadomestila, do katerega je delavec upravičen. Pri tem velja poudariti, da mora temeljna organizacija plačati vse prispevke od celotne višine nadomestila, sicer bi bil v nasprotneni primeru delavec prizadet in prikrajšan pri pravicah iz zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zava-
rovanja. Delavec mora v takem Prl' meru torej zahtevati, da temeljna °r' ganizacija plača vse prispevke odta' kega zneska, ki bi ga sicer prejel ko osebni dohodek, če bi redno del3 ‘ Podobno velja tudi v primeru, če de lavec uveljavlja razliko osebne? dohodka zaradi nezakonite razpof6 ditve na drugo delo.
ODBITKI OD ODŠKODNINE
Marsikatera temeljna organizaOJ je s samoupravnim splošnim akte ^ določila, da se delavcu ob nKtep-j pri delu izplačajo določeni znesk>> čimer se kaže solidarna zavest dč*a cev. V takem primeru mora deU"'^, ki uveljavlja odškodnino, te P: . jemke upoštevati, kot da je temeU, organizacija že plačala del ško Enako velja tudi v primeru, ko d® vec prejme določene zneske p° JL, lektivni zavarovalni pogodbi- ^ dišče namreč upošteva načelo, d3 „ škoda poplača le enkrat in da n1”, ne more neupravičeno obogateti- ■ prav gre za nesrečo pri delu aliv ^ ^ z delom. Enako načelo velja tud1,^ primer, če je bil delavec določen ^ brez dela zato, ker mu je delovno | zmerje nezakonito prenehalo, pa je možnost, da je opravljal dr , delo in na tak način prišel do don ka.

Komunisti-delavci na po-dr°čju knjige bodo prvi uresničili Zahtevo, ki smo jo sicer slišali na Vseh nedavnih zborih komuni-Stov delavcev v posameznih kultnih dejavnostih, namreč, da naJ ti zbori postanejo stalna oblika dela. Zakaj?
že res, da smo komunisti v dosedanjem boju za podružblja-nie knjižne politike dosegli prve UsPehe. Drži pa tudi, da smo v Praktični akciji delali napake. _rva slabost je — kakor je re-Ceno v gradivu, ki ga je pripravila 'ciativna skupina za ustanovi-*ev stalnega zbora komunistov Bavcev na področju knjige — smo marsikdaj opuščali pro-SVetljevanje tam, kjer bi bil to edini način za nastajanje samou-Pmvljavske zavesti in prakse.
rugič, predolgo smo dovoljeva-'> da so knjižno politiko usmer-
kult
trg in posredniki. Tretjič, urno politiko na področju Jrge smo premalo pogumno in °ločeno opirali na tiste drobne al1 novega odnosa delavskega razreda in vseh delovnih ljudi do
knjige, ki se je zrcalil v razdrobljenih družbenih akcijah. In slednjič, v ZK in tudi v drugih
Komunist ™ ES
družbenopolitičnih organizacijah smo si premalo organizirano prizadevali za izoblikovanje ustreznega individualnega družbenopolitičnega usposabljanja.
Ker je tako, je za hitrejše preoblikovanje vsega našega živ-' Ijenja v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu bistvenega pomena sprostitev revolucionarnih potencialov prav tistih slojev delavskega razreda, ki jim ta preobrazba največ obeta. Vzpostaviti bo treba tudi čimbolj neposreden dialog med ustvarjalci in uporabniki knjig. Razumljivo je tudi, da nove podružb-Ijene knjižne politike ne bo mogoče uveljaviti čez noč, pač pa tako, da bomo posploševali pozitivne izkušnje in gradili prihodnost na pobudah ter možnostih sedanjosti.
Ni dvoma, da je čas, ko mo-
ramo svoj politični temelj na področju knjige strniti v več družbenih akcij, ki bodo omogočile, da bo delovni človek postal resničen subjekt podružbljene knjižne politike. Pri tem gre za temeljno praktično usmeritev, ki terja od komunistov vsakdanje »drobno« aktivistično delo in ustvarjalna prizadevanja, da bi uresničili strateške točke po-družbljanja knjižne politike. Te so: ustanovitev posebne samoupravne interesne skupnosti za knjigo, samoupravna preobrazba založništva, spreminjanje sistema informiranja in razširjanja knjig ter zvečanje bralne kulture
v partijskih vrstah in med vsemi delovnimi ljudmi.
Ob tem je razumljivo, da bo politično usmeritev na področju knjižne politike možno z uspehom uresničiti le, če bomo komunisti dovolj trdno in stabilno delovno organizirani. To pa pomeni, da je potrebno ustanoviti stalen zbor komunistov delavcev na področju knjige, ki ne bo dal le možnosti za opredelitev akcijskega programa, temveč tudi možnost za usklajevanje akcij knjižne politike, enotno vodene in razredno usmerjene.
MARJAN KUNEJ
NOVI KOMANDANT TERITORIALNE OBRAMBE SLOVENIJE
Vrhovni komandant oboroženih sil Maršal Jugoslavije Josip Broz-TITO je na predlog Predsedstva SR Slovenije in na podlagi zveznega ih republiškega zakona o ljudski obrambi, 17. oktobra 1977. leta imenoval genraimajorja Branka JERKIČA, dosedanjega načelnika republiškega štaba za teritorialno obrambo, za komandanta teritorialne obrambe Slovenije.
Dosedanji komandant teritorialne obrambe *SR Slovenije generalpolkovnik Rudolf HRIBERNIK-Svarun je razrešen dolžnosti zaradi upokojitve na lastno željo.
Uresničevanje delegatskega sistema v združenem delu Šaleške doline_
Pozabljeno usposabljanje
stU ve,enjski občini posamezne delegacije ne spremljajo problematike, ki bi jo morale, ^silisča pa potem oblikujejo strokovne službe oziroma posamezniki v njih
Ko so te dni začeli v občini Velenje nova poglobljeno ocenjevati ure-icevčinj6 delegatskega sistema, so
lja,oPOman)kljl'VOStmi’ki Jih “gotav-sjS(e Uresničevanju delegatskega gim T V združenem delu, med dru-zrn n°Va uSotav'j‘d'> da povsod še uiso dojeli bistva delegat-sov8NSiStema 'n delegatskih odno-deis, 310 meC* drugim opozarja tudi ■zvon0’ da se delegati, ki so jih bili Zgj.j1' v hmeljnih in drugih organi-Upravr Združenega dela v organe skunJanja ter v zbore občinske teme in skupščine samouprav-
nih interesnih skupnosti, še zmeraj vedejo kot odborniki, čeprav odločajo na sejah samoupravnih organov oziroma skupščin kot delegati. Slabost je tudi v tem, da se večina stališč oblikuje še vedno mimo delegatske baze, na sejah komajda sklepčnih delegacij. Tudi obojestranski sistem informiranja za zdaj še ni uveljavljen.
Zadnje ugotovitve kažejo, da se je v Šaleški dolini uveljavila praksa »stalnih delegatov«, kar je nedvomno tudi posledica nepravilne deli-
tve oziroma organiziranosti dela v delegacijah. Srečevati se je mogoče tudi z navado, da delegacije oziroma delegati ne spremljajo gradiva oziroma problematike, ki bi jo sicer morali, stališča zanje pa potem pripravljajo strokovne službe oziroma posamezniki. Tako se uveljavljajo tehnokratske oblike pomoči delegacijam.
Najbolje pa se ni obneslo tudi delo konferenc delegacij, posebno tam, kjer konference povezujejo delegacije organizacij združenega dela različnih dejavnosti. Dogaja se, da se
<»ti sobote Y do sobote
Vezi s svetom
Večina dogodkov minulih dni je bila po svoje Povezana z mednarodnimi političnimi odnosi. V °rajevu se ie končala nrva konferenca radindi-
v, . z meanaroanimi pouličnimi oanosi. v Qrajevu se je končala prva konferenca radiodi-ffgartizacij neuvrščenih držav, ki se je je d e^ežilo 74 delegacij. S sprejetjem sklepnega
r	gre za materialno tennicno osnovo
lo l0<^fuz‘ie k°t tudi za odpravljanje monopo-v v pretoku informacij ter za mednarodno ena-opravnost na področju informiranja in graditve dostojnih informativnih sistemov. Med po-embne sklepe vsekakor sodi obveznost udele-orpCeV-’ ^a. utrd‘j° sodelovanje radio-difuznih jo ^niZaciifleuvrščenih držav ter tako prispeva-ki t uff?ničevanju osnovnih načel neuvrščenih, l,u 0 l a nktualizirana na konferenci v Colom-
ja^'e^^° zanimanja domače in mednarodne raip1 je vzbudila tiskovna konferenca v Sa-nnJU’ na kttteri je na vprašanja domačih in tujih sedstl^r' °^ovaria^predsednik in član predaj:, “.K ZK Bosne in Hercegovine Branko tualn ‘C ^ sy°jih odgovorih je obravnaval ak-prjnra vPrašanja našega političnega trenutka, Prav^6 'l? kongresa ZK, uveljavljanje samou-van ia Vske detr> o krači je ter tudi poskuse vmeša-stema ru^enia temeljev našega političnega si-ter	e Posebej je poudaril bratstvo in enotnost
samni,^n° re^evanje nacionalnega vprašanja v delovm^^171 Pomičnem sistemu, saj so naši ki jim z ,le Oftiočeni krepiti tak svoj položaj, Zv o j v ‘jSotavlja popolno enakopravnost in ra-rodnosti Upnosd jugoslovanskih narodov in na-
niednTri,,/ ° t°^ne Poudarke, čeprav na temo sov, je . nif\ efionomskih in političnih odno-^Združent, jr / PrisPevalo tudi posvetovanje sov« gj . e ° in razvoj mednarodnih odno-ZKj’v	Popravil marksistični center pri CK
ogradu. Poleg referatov in razprave je
zbudil precej zanimanja nastop dr. Dušana Dra-gosavca, ki je opozoril na ekonomsko enakopravnost kot pogoj za nacionalno enakopravnost v mednarodnem gospodarskem in političnem življenju. Ekonomsko izkoriščanje, podrejanje in zapostavljanje onemogočajo enakopravno politično sodelovanje, hkrati pa povzročajo tudi diskriminacijo narodov, ki so realnost tega sveta. Takšna temeljna politična izhodišča nalagajo tudi našemu združenemu delu, da v svojih mednarodnih gospodarskih odnosih gradi na načelih naše politike neuvrščenosti in pojmovanja nacionalne enakopravnosti ter je tako vključeno v boj proti nacionalizmu znotraj naše družbe pa tudi v mednarodnem ekonomskem in političnem življenju.
Poleg številnih prireditev v počastitev spomina ljudi, ki so dali svoj delež revoluciji in razvoju naše družbe, smo v teh dneh z žalostjo polagali vence tudi na sveže izkopane grobove. V Sloveniji smo se poslovili od Mitje Gorjupa, nadarjenega in uglednega časnikarja in političnega delavca, ki je mlad omahnil sredi svojega najbolj plodovitega delovnega vzpona. Na Hrvaškem je zasekala smrt bolečo rano v književniške vrste in iztrgala enega najuglednejših ustvarjalcev Gustava Krkleca. Za revolucionarno generacijo je pomenila udarec novica o smrti Ratka Vujoviča, legendarnega španskega borca in narodnega heroja naše revolucije, generalpolkovnika naše armade v pokoju.
Med pomembnimi drugimi dogodki naj opozorimo na slovesen shod mladine in aktivistov SKOJ v Lotovžu pod Kumom, kjer so proslavili 40-letnico ustanovitve KP Slovenije, prihod tovariša Tita na vodstvo partije ter še posebej 40-letnico prve pokrajinske konference SKOJ za Slovenijo. V Mariboru se je s podelitvijo častnih diplom in nagrad končalo letošnje Borštnikovo srečanje.
-gok
delegacije v organizacijah združenega dela ne sestajajo, njihovo funkcijo pa prevzemajo konference delegacij, katerih stališča ne odsevajo mnenj in stališč baze.
In ker delegati oziroma delegacije marsikje niso bili deležni potrebne pozornosti in pomoči, tudi dela niso zastavili najbolje. To kaže tudi podatek, da večina delegacij še ni izoblikovala in sprejela poslovnikov za svoje delo.
V občini Velenje so redke skupne seje delegacij in delavskih svetov, na katerih bi oblikovali skupna stališča o posameznih vprašanjih. Tudi še ni uveljavljena praksa, da bi družbeno politične organizacije sodelovale pri oblikovanju stališč delegacij. V samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela pa tudi še ni določb o delu delegacij, oblikovanju stališč ter medsebojnih delegatskih razmerjih.
Nasploh bi morale nameniti družbenopolitične organizacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela več pozornosti spodbujanju in usmerjanju procesov samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ter delu delegacij. Ob tem ne gre prezreti nalog v zvezi z zagotavljanjem družbenopolitičnih pogojev za delo delegacij, zlasti še v tistih, ki zadevajo vsestransko in objektivno obveščanje delovnih ljudi.
Vse doslej je bila premalo poudarjena funkcija družbenopolitičnega izobraževanja delegatov. V občini Velenje delegatov niso niti dovolj niti pravočasno usposobili za delo. V nekaterih organizacijah združenega dela pa so na to nalogo preprosto pozabili.
Večkrat slišimo trditve, da delegati samoupravnih organov delajo dobro, delegati za zbore občinske skupščine in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa slabo. Temu ni povsem 'tako; gradivo za seje delavskih svetov in drugih samoupravnih organov je delegatom mnogo bliže kot gradivo za seje zborov občinske skupščine oziroma za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Pa tudi gradiva za seje samoupravnih organov so skrbneje in bolj sistematično zbrana. Funkcija delegata za zbore občinske skupščine oziroma za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa terja večjo angažiranost, česar seveda ne smemo prezreti pri ocenjevanju dela oziroma uresničevanja delegatskega sistema v Šaleški dolini.	PO.
STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, v govoru ob izidu zbranih del V.I. Lenina:
Lenin je jasno sprevidel in ugotovil, da bo kot zgodovinsko nujna naloga v procesu stalne preobrazbe političnih oblik oblasti delavskega razreda imelo poglavitno vlogo čedalje širše vključevanje delovnih množic in celotnega prebivalstva v upravljanje vseh gospodarskih, družbenih in državnih zadev, pri čemer se bodo po Leninovih besedah množice prebivalstva privzdignile do samostojne udeležbe ne le pri glasovanju in volitvah, temveč tudi pri vsakodnevnem upravljanju. V socialističnem sistemu bodo upravljali vsi po vrsti in kmalu se bodo
privadih temu, da nihče ne upravlja.
V	tem pogledu je zelo pomembno tole Leninovo stališče: »Proletariatu je treba pokazati, kako naj s konkretnimi ukrepi potiska revolucijo naprej. Potiskati revolucijo naprej pomeni uresničevati samoupravljanje...«
V	šestih desetletjih, ki nas ločijo od Lenina in njegovega dela, se je podoba sveta močno spremenila. Socializem je postal svetovni proces, socialistična misel pa prevladujoča družbena zavest na vsej zemeljski obli. Zgodovinski razvoj je sprožil mnogo novih vprašanj, tako terja tudi nove poti in metode osvobodilnega in revolucionarnega gibanja k napredku. Zato bi bilo dogmatiziranje Leninovega dela in religiozen odnos do Lenina v neposrednem nasprotju z njegovo osebnostjo velikana in z njegovim velikim revolucionarnim delom.
Ostati dosleden Leninu danes pomeni spoznavati vse prostore in poti sodobnih revolucionarnih spopadov in bojev, odkrivati oblike in načine za mobilizacijo vseh sil in vseh pogojev zmage delavskega razreda in ljudskih množic, vseh družbenih sil, ki se zlivajo v splošni tok naprednega gibanja sveta k družbenemu napredku, miru in socializmu.
ZVONE DRAGAN, podpredsednik republiškega IS, v govoru ob 30-letnici tovarne pohištva Brežice:
V družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 smo se opredelili tako glede obsega kot tudi glede strukture naložbe, ki so nujne za skladnejši, učinkovitejši družbenoekonomski razvoj SR Slovenije. Skupna vlaganja v osnovna sredstvg in v zaloge gospodarstva bodo na podlagi analiz globalnih okvirov in možnosti razvoja blizu 139 milijard dinarjev, pri čemer je takšna stopnja za vlaganja v osnovna sredstva zgornja meja možnega oblikovanja investicijskih sredstev in predstavlja tudi v mednarodnem merilu eno najvišjih razmerij.
Uresničitev takšne naložbene politike omogoča pospešeno reševanje razvojnih nalog, povezanih zlasti z minulim zaostajanjem v gospodarski infrastrukturi, v bazični industriji in na drugih področjih proizvodnje surovin in reprodukcijskega materiala, zlasti s povečanjem proizvodnje hrane in razvoja kmetijstva. Za gospodarsko infrastrukturo naj bi uporabili blizu 34,3 odstotka vseh go-
spodarskih investicij v osnovna sredstva v primerjavi z 18,1 odstotka iz prejšnjega obdobja. Zato bo prestruk-tuiranje slovenske predelovalne industrije temeljilo predvsem na dejavnostih s pretežno domačimi surovinami, racionalnimi tehnološkimi rešitvami, sposobnimi kadri in uspešno tržno realizacijo, kar bi omogočilo tudi večje vključevanje v mednarodno menjavo.
REKA
USTVARJALNOST NA RAZSTAVI
Odposlanec predsednika SFRJ Mika Špiljak je pred dnevi odpri na Reki peto razstavo izumov in tehničnih izboljšav »Delavska ustvarjalnost Jugoslavije 1977«.
Na 2.500 kvadratnih metrov zaprtega in tisoč kvadratnih metrov odprtega prostora je razstavljenih približno 2.000 izdelkov iz vseh republik in pokrajin,od katerih jih je bila večina ustvarjena v združenem delu. Po vsebini letošnja razstava zajema ustvarjalnost mladih, izume in tehnične izboljšave in proizvode, organizacijske dosežke, izmenjavo proizvodnega in ustvarjalnega dela ter nekatere druge manifestacije.
Mika Špiljak je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da zanimanje mladih delavcev za razvoj znanosti in tehnike kaže, kako se nenehno dviguje raven tehnične kulture in usposobljenost novih rodov, da obvladajo tehnično-tehnološke probleme v procesu dela. Zdaj dela več kot 15.000 znanstvenih delavcev in raziskovalcev, od pet milijonov zaposlenih pa sta dve tretjini kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, ki so sposobni dati poseben prispevek na
vseh področjih družbenega dela in ustvarjanja. Špiljak je dalje poudaril, da je bilo od leta 1945 do 1977 domačim avtorjem izdanih samo 3.365 patentov.
Lani se je število prijav za izdajo patentov povečalo za 36 odstotkov v primerjavi z letom poprej, letos v devetih mesecih pa za 80 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
Povečuje se tudi število prijavljenih domačih patentov, tako da je zdaj doseglo 32% od skupnega števila izumov. Po tem kazalcu je naša država na 15. mestu med 110 industrijskimi državami.
Ekonomski učinek družbene ak-’ cije spodbujanja ustvarjalnosti v dveh letih tehnoloških inovacij je ocenjen na približno deset milijard dinarjev, kar je velikanski prispevek novatorjev in racionalizatorjev
B. R. -
DE
ob šestdesetletnici oktobrske socialistične revolucije
5. novembra 1977 stran
» Vsi narodi bodo prišli do socializma. To je nujno. Ne bodo pa vsi prispeli enako. Vsak narod bo vnesel nekaj svojega v to ali ono obliko demokracije, v to ali ono različico diktature proletariata, v tak ali drugačen tempo socialističnih sprememb družbenega življenja.«
Lenin
Pred šestdesetimi leti se je izkoriščani in brezpravni ruski proletariat pod vodstvom Lenina in boljševiške partije uprl razrednemu zatiranju, vojni in bedi, prevzel oblast in začel graditi socializem.
Sedmega novembra (25. oktobra po starem koledarju) jem Vojaškorevolucionarni komite pri Petrograjskem sovjetu delavskih in vojaških odposlancev izdal naslednji razglas:
»Začasna vlada je strmoglavljena. Državna oblast je prešla v roke organa Petro-grajskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev, vojaškorevolucionarnega komiteja ... Stvar, za katero se je borilo ljudstvo: takojšnja predložitev demokratičnega miru, odprava veleposestniške zemljiške lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, ustanovitev sovjetske vlade, ta stvar je zagotovljena.«
Tako se je končal dolgoletni boj delavskega razreda vseh narodov carske Rusije za oblast, hkrati pa se je začelo novo obdobje boja za ohranitev in utrditev'te oblasti, za zgraditev socializma, ki je omogočil narodom Sovjetske zveze velikanski gospodarski in socialni napredek.
Oktobrska revolucija, torej tistih odločilnih »deset dni, ki so pretresli svet«, je najpomembnejši dogodek našega stoletja — za narode prostrane Rusije in za vse človeštvo. Na šestini zemeljske oble so delavci in kmetje začeli uresničevati stare proletarske težnje po odpravi izkoriščanja in brezpravja. Začelo se je novo obdobje v zgodovini človeštva — obdobje socializma. Velika večina nerazvitega sveta pa je z oktobrsko revolucijo dobila spodbudo in moč za boj, da stre jarem kolonializma in se po novih poteh postopoma izkoplje iz gospodarske revščine ter premaga kulturno zaostalost.
ODMEVI OKTOBRA NA SLOVENSKEM
Revolucionarno dogajanje v Rusiji, ki je doseglo svoj zgodovinski razplet ob koncu 1917. leta, je močno odjeknilo tudi v naši deželi.
Boris Ziherl je ob petdesetletnici Oktobra zapisal, da je revolucija ruskega proletariata »pospešila vrenja v širokih plasteh slovenskega delovnega ljudstva, ki so jih najbolj ■neposredno prizadevale vsemogoče oblike razrednega in nacionalnega zatiranja, do skrajnosti stopnjevane v razmerah prve svetovne vojne«.
Val stavk in demonstracij proti lakoti in vojni ter za samoodločbo narodov je zajel tudi slovenske kraje. Še zlasti močno pa je to revolucionarno vrenje vplivalo na oživljanje in krepitev delavskega gibanja, ki je skoraj povsem zamrlo kmalu po izbruhu vojne, v času tako imenovane izjemne zakonodaje. Zahtevo po pravičnem miru, ki jo je izoblikovala revolucionarna Rusija, je slovensko delavstvo vse bolj povezovalo z bojem za nujno ureditev svojih temeljnih socialnih in nacionalnih roblemov. Vojaki slovenskih polkov v avstroogrski armadi so se puntali, delavci pa so (zlasti v Mariboru, Ljubljani, Trstu, Ptuju, Idrij^na Jesenicah in tudi drugje) s stavkami in demonstracijami »izražali svojo neomajno voljo proti nadaljevanju vojne«.
Socialno-demokratski sindikalni list »Delavec« je tedaj zapisal: »Nehote moramo priznati, da delavstvo zahteva v prvi vrsti splošen mir, ker ve, da ni druge poti iz teh razmer.« Potem ko bo sklenjen »pošten, pravičen, demokratičen mir brez zmagovalcev in premagancev«, si bodo delavci znali izbojevati tudi vse druge svoje pravice.
Tržaški delavci so si po ruskem zgledu izvolili delavski svet in njegov predsednik je na delavskem shodu dejal:
»Veliki dogodki v Rusiji so prišli kot dobrodejen klic za delavstvo vseh narodov, prišla je luč z vzhoda v najtemnejšem trenutku, kar jih pomni zgodovina proletariata.«
Vsa ta gibanja so nedvomno prispevala svoj delež k razpadu Avstro-Ogrske v oktobru 1918. leta in k ustanovitvi stare Jugoslavije, kasneje pa so, zlasti po vrnitvi nekdanjih vojnih ujetnikov iz revolucionarne Rusije, privedla celo do kratkotrajnih »sovjetskih republik« v Prekmurju, Beli krajini in v Loški dolini.
Albin Prepeluh, slovenski politik in publicist je tedanje »prevratne« dneve takole opisal:
»Ljudstvo je hotelo vreči s sebe vse, kar ga je tiščalo ali o čemer je mislilo, da ga tišči... Z nekaj tisoč discipliniranih oboroženih mož bi lahko zavladal vsej deželi kdorkoli in ji vsilili svojo politično voljo, če bi ne bila v nasprotju s splošno ljudsko težnjo, ki je kratko in malo zavračala stare razmere. Tako imenovana centralna vlada v Zagrebu, Narodno viječe, je to dobro vedela; bala seje nemirov,
VELIKO
IZROČILO
OKTOBRA
ropanja, imovinske in osebne negotovosti ter socialnih požarov, skratka bala se je lastnih narodov. Edini izhod zanjo je bila takojšnja in brezpogojna združitev s kraljevino Srbijo. Pa ne zaradi kakega idealističnega političnega patriotizma, marveč zato, ker je domnevala, da razpolaga kraljevina Srbija z urejeno, čeprav ne preveč številno vojsko. V Zagrebu in Ljubljani so se meščanski politiki, ki niso poznali dejanskih ra-; zmer v lastni deželi, bali socialnih prekucij in državljan ske vojne in so v strahu za svoja premoženja hrepeneli po varnem zavetju, ki si ga sami niso znali zgraditi.« Predvsem pa drži njegova sklepna ugotovitev: »Manjkalo je, kar je za sodobno socialno revolucijo najbolj potrebno: resnično revolucionarne stranke, ki revolucijsko razpoloženje ljudstva organizirano zagradi in vodi.«
KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE IN NAŠA REVOLUCIJA
Takšno »resnično revolucionarno stranko« je delavstvo dobilo šele z ustanovitvijo Komunistične partije Jugoslavije, ki si je že na svojem prvem kongresu zadala nalogo, da idejo Oktobra uresniči v naših razmerah.
Stara Jugoslavija, tipična dežela kapitali-stično-veleposestniškega izkoriščanja in nacionalnega zatiranja je podedovala vsa stara družbena protislovja iz poprejšnjega obdobja in jih še poglobila.
»V boju za demokratično preobrazbo Jugoslavije« , je pisal v svoji že omenjeni študiji Boris Ziherl, »za njeno spremembo v državno skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, za njen izhod iz igre imperialističnih sil, je od vsega začetka odločilna vloga pripadla revolucionarnemu delavskemu gibanju, Komunistični partiji Jugoslavije. Ta se je kalila v dveh desetletjih težkih bojev in preizkušenj, premagovala svoje otroške bolezni, zlasti kar zadeva kmečko in nacionalno vprašanje, in dozorevala kot dejanska avantgardna sila socialističnega in vsega demokratičnega,"osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Dajala je svoj pečat mnogim množičnim akcijam v prvih letih stare Jugoslavije, boju za.socialno-ekonomske interese delavskega razreda, proti udeležbi Jugoslavije v intervencijskem pohodu zoper sovjetsko Rusijo, proti antidemokratičnim zarotam buržoazije; leta 1929 je prva na udaru reakcionarne vojaško-monarhistične diktature žrtvovala mnogo najboljših kadrov v boju proti diktaturi in za demokratični preporod Jugoslavije. Če je Prepeluh v svojih spominih moral za leti 1917 in 1918 ugotoviti usodno pomanjkanje glavnega subjektivnega dejavnika revolucije, resnično revolucionarne stranke, je taka stranka v naslednjih dvajsetih letih doraš-čala in dorastla... Socialistična revolucija je na Slovenskem in v vsej Jugoslaviji dozorevala in se uresničevala v povsem novi zgodovinski situaciji. To sta bili: prvič zmaga oktobrske revolucije ter obstoj in razvoj Sovjetske zveze kot prve socialistične države, in drugič, nastop fašizma kot najreakcionar-nejšega in najbolj brezobzirnega sredstva za obrambo buržoaznega družbenega sistema. Obe značilnosti novega razdobja sta močno vplivali na razvoj notranjepolitičnih razmer v predaprilski Jugoslaviji, na razporeditev in polarizacijo družbenih razredov, slojev in posameznikov v času pred in med narodnoosvobodilno vojno.«
Torej v času našega, slovenskega in jugoslovanskega Oktobra.
Značilnost naše socialistične revolucije je predvsem v tem, da se je spočela v razmerah osvobodilne vojne proti fašističnim okupatorjem in se je razvijala v neločljivi povezanosti z nalogami in cilji te vojne, ki jo je bojevalo ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije, medtem ko je buržoazija sodelovala z okupatorjem. Odločilna bitka med izkoriščevalskimi razredi in naprednimi silami je bila torej izbojevana na fronti osvobodilnega boja, v katerem se je skovala razredna zveza delavcev z delovnimi kmeti in naprednimi izobraženci, ki se je ob osvoboditvi uveljavila kot oblast delovnih ljudi.
Iz tega boja, ki ga je vseskozi bodrila in usmerjala težnja, da bi tudi pri nas, na naših tleh, v naših razmerah uresničili ideje Oktobra, je zrasla socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija. In kakor se oktobrska revolucija — v znamenju Leninove ustvarjalne misli ni ustavljala pred ničemer, kar je bilo novega v konkretnih zgodovin-
skih razmerah, tako so tudi glavne gibalne sile naše revolucije, prežete z istim duhom ustvarjalnega marksizma, izpričale kar največjo prožnost in smelo zgodovinsko pobudo, ki je ne morejo in ne smejo ovirati nobeni predsodki, preživele oblike in dogme.
IZKUŠNJA IN ZGLED OKTOBRA
»V čem je torej najpomembnejše izročilo Oktobra?« je pred dnevi zapisal Franc Šetinc v uvodniku teoretične priloge Komunista. »Predvsem v najzgovornejšem dokazu, da je marksizem živa misel, ki jo je mogoče uresničevati v praksi. Oktober ni zrastel iz dogme in se tudi sam ne bi smel spremeniti vanjo. Zrasel je iz Leninovega čudovitega smisla za dialektiko, iz njegove možnosti, da uporabi marksistično teorijo in metodo na življenjski način, upoštevajoč posebnosti zgodovinskih okoliščin in potreb tedanje carske Rusije... Z oktobrsko revolucijo je nastala prva in za dolgo edina socialistična država, zato je tudi tako močno odmevala po vsem svetu. Dolgo je bila — če izvzamemo kratkotrajno življenje Pariške komune — edina izkušnja, edini zgled, kako sta za graditev socializma neogibno potrebna dva pogoja: ukinitev kapitalistične lastnine in temeljna sprememba socialnega nosilca oblasti. V tem smislu je po vsem svetu spodbujala revolucionarni boj delavskih in kmečkih množic proti kapitalističnemu izkoriščanju — za družbo novih, višjih možnosti , boj, ki je po drugi svetovni vojni porodil številne nove socialistične države... Sčasoma pa so se — v posebnih objektivnih, zapletenih okoliščinah, v katerih je potekala državljanska vojna in graditev mlade sovjetske države, okrepile silaki so tisto, kar je bilo pozitiven zgled, spreminjale v splošno veljaven model. Zlasti v stalinističnem obdobju so togo postavljali kot merilo proletarskega internacionalizma odnos do tega modela, oziroma nekritično zvestobo Sovjetski zvezi. To je bistveno otopilo ustvarjalnost v mednarodnem delavskem gibanju, tisto kritičnost, ki je nujna, nepogrešljiva sestavina marksizma, če nočemo, da se le-ta spremeni v katekizem, v zbirko večnih resnic. Lenin ni po nepotrebnem svaril pred nevarnostjo monopoliziranja teoretične misli, kajti moč marksistične misli se mora pokazati v boju mnenj, v nasprotju s temi opozorili pa so pozneje pogosto celo deformacije opravičevali kot nujnost, kot žrtev končnemu cilju — socializmu in komunizmu... Ker pa se naša revolucija v svojem bistvu ni ravnala po splošno veljavnem modelu, je bila razmeroma zgodaj deležna ostre graje in so ji celo postavljali ovire na pot. Zato ni prav nič čudno, da je kmalu zadela ob grob, nasilen diktat in se je zato morala z marksistično doslednostjo in predvsem z vso svojo moralno močjo upreti vsiljenemu modelu. To je bil pogum, vreden zgleda oktobrske revolucije, saj je bil tedaj — prva leta po vojni — v mednarodnem delavskem gibanju še precej osamljen. Kmalu pa je odprl splošno krizo stalinističnega modela revolucije (bolje: izvoza revolucij) in
B. STOJANOVIČ — BETONIRANJE
tako imenovanega etatističnega socializma. Prej ali slej je moralo priti do korenite revizije celotnega spleta ideoloških postavk in odnosov v mednarodnem delavskem gibanju in posebej tudi odnosov med socialističnimi državami. Tudi v tem je izreden pomen zgleda oktobrske revolucije, ki se v današnjem svetu potrjuje bolj kot kdajkoli v preteklosti.«
Jugoslovansko revolucijo bi lahko v marsičem postavili ob stran zgodovinskemu pomenu oktobrske socialistične revolucije. Če je Oktober dokazal, da je mogoče uresničiti revolucijo v eni sami deželi, je naša izkušnja pokazala, da je nacionalizacija proizvajalnih sredstev šele prvi korak k njihovemu podružbljanju oziroma k popolni ukinitvi kapitalističnih lastninskih odnosov. Po podržavljenju še vedno ostaja vprašanje, kdo odloča o pogojih, sredstvih in rezultatih dela, kdo gospodari nad celotno družbeno reprodukcijo: ali delovni človek neposredno ali pa odloča o presežni vrednosti — v imenu delovnega človeka — državni aparat in vrh partije? To je tudi temeljna dilema sodobnega socializma.
Lenin je neštetokrat opozarjal nanjo. Pisal je:
»Sodimo, da je najpomembnejše in najdragocenejše to, cfa so se za upravljanje zavzeli sami delavci, ker smo od delavske kontrole, ki bi morala biti zmedena, razdrobljena, primitivna, nepopolna v vseh glavnih vejah industrije, prešli na delavsko upravljanje v industriji in v nacionalnih odnosih... Boriti se proti birokratizmu do konca, do popolne zmage nad njim, je mogoče
samo, če vse prebivalstvo sodeluje v uprav' Ijanju. .Najboljše buržoazne republike, Pa naj bodo še tako demokratične, imajo v za' konodaji tisoče ovir, ki preprečujejo sode' lovanje delavcev v upravljanju. Mi smo na' pravili vse, da teh ovir ni, toda do sedaj natn še ni uspelo, da bi delovne množice sodelO' vale v upravljanju. Poleg zakonov je tu še kulturna raven, ki se ne da podrediti nobe-nemu zakonu. Ta nizka kulturna raven pov' zroča, da so sovjeti, čeprav po svojem pr°' gramu organi upravljanja po delavcih, v resnici organi upravljanja za delavce, s p0" močjo najnaprednejšega sloja proletariat2’ vendar ne po delovnih množicah...«
Jugoslovanski delavci smo na to dilem0 sodobnega socializma našli odgovor: 2 ustavo in z drugimi temeljnimi zakoni sm° zaokrožili koncept družbenoekonomskih ^ političnih odnosov; prizadevamo si, da s°' moupravljanje zaživi v realnih družbenit1 odnosih vsepovsod, na vseh ravneh. To ie naša najbolj dragocena izkušnja, ki pa s6' veda ni nikakršen model in je ni moč meh3' nično prenašati drugam.
»Mirne vesti lahko povemo,« je pre dnevi zapisal Franc Šetinc, »da imamo v Ju' goslaviji ustvarjalen odnos do oktobrske revolucije. Stališča do nacionalnega vprašan)3 in reševanje tega vprašanja med revolucij0 in po njej, neodvisna pot naše revolucij0, spopad z informbirojem 1948. leta in v*°’ kar mu je sledilo — razvoj samoupravljanj3; politika neuvrščenosti — vse to je n3; ustvarjalni prispevek v zakladnico izkušen) mednarodnega delavskega gibanja.« .
Zbral in utehi!
JANEZ VOl>
M. NIKOLAJEVIČ — ZADRUŽNIKI NA LETNI SKUPŠČINI
k.
»Ko so se udeleženci Oktobra, borci rdečih enot v državljanski vojni, organizirani in neorganizirani pripadniki boljševiške partije — kot »bacili boljševizma« in kot »revolucionarna okužba«, pred katero je trepetala vsa zemeljska obla — vrnili v domovino, v novo monarhijo Karadjordjevičev, so bili elita razredno organiziranega proletariata. Boj, ki so ga bojevali, je bil težak. Zahteval je jasno marksistično-leni-nistično poznavanje resničnih družbenih razmer, čemur mnogi niso bili kos, pa tudi zmožnost, da v plimi revolucionarnega vrenja povedejo v bitko delavski razred in revne kmete. Tega niso docela uspeli — zaradi odpora oportunistov v delavskih strankah in zaradi skorajšnjega meščanskega protiudara. Številni primeri kažejo, kako so se »povrnjene!« znašli v plimi in nato v oseki revolucionarnega vrenja v jugoslovanskih deželah. Njihov boj in njihovi revolucionarni napori pa so vendarle zelo pomemben sestavni del revolucionarnega gibanja jugoslovanskega proletariata.«
Iz članka dr. Ivana Očaka v teoretični prilogi Komunista ob šestdesetletnici oktobrske revolucije
RUDOLF PANZI, Muta št. 138
Videl sem Lenina
BLAŽ TOPLAK, Muta, št. 110
TAM SE JE KALILO JEKLO
BLAŽ TOPLAK se je pred 86 leti r°dil v delavski družini v Trbonji pri Dravogradu. V družini je bilo šest otrok; Blaž se je izučil za žagarja. Prehodil je skoraj enako pot kot večina njegovih rojakov: vpoklic, Galicija, Predaja in ujetništvo. Medtem ko je na tisoče njegovih nekdanjih soborcev Umiralo zaradi tifusa, se je odločil. Postal je borec 1. čete 4. bataljona inter-uacionalne brigade, ki se je formirala v Balakovu.
»Pošteno povedano, prihajate kasno, Saj spomini bledijo. Imena so izginila, °staja nekaj podatkov in mnogo vrze-i')« nas opozori, ko sedemo za kuhinjsko mizo nekega nedeljskega popold-neva, ki ga je namenil družini. Tu je tudi sin, ki je z družino prispel iz Ljubljane. »O teh stvareh dolga leta ni bilo dobro govoriti, zdaj pa lahko poveš le še malo. Z nekdanjim soborcem,
pranjem behonom — doma je
Bil s Hrvaškega,sva se ne vem kateri dan uietništva začela na glas spraševati, kaj Je bolje; umreti od lakote ali od krogle...
Bili smo v taborišču, kjer je bilo blizu dvajset tisoč vojnih ujetnikov. Verjetno vam bo jasno, kakšne so bile ra-z,nere tam, če vam povem, da je v treh jUesecih od dvajset tisoč vojnih ujetni-0v zaradi tifusa in drugih ujem umrlo °Sem tisoč ljudi. Nikoli ne bom pozabil tistih dni, ko so bila trupla zložena kot skladovnice, ko smo vsako jutro sprav-Jali na dvorišče na desetine tovarišev, * s° že umrli ali so pravkar umirali, tirane je bilo malo, zato so carski ofi-Clrji odrejali, da smo odstranjevali tudi
doma, še enkrat sem preživel tedne in tedne ob kruhu in vodi... Pa kaj bi! Preživeli smo! Kalil sem jeklo. Tam se je kalilo jeklo. Leta 1918 sem se vrnil. Spraševali so me, če sem bil pri »rdečih«. Leta 1921. sem dobil službo v kovačiji na Muti. Sekiro sem obesil na klin in začel kovati. Pozneje sem postal livar. Mojim šestim otrokom ni se treba sramovati: imajo več, kot smo mi sploh kdaj sanjali, da bi lahko imeli. Mi smo se takrat bili za ideje, o katerih si še nismo bili čisto na jasnem. Imam tri tisočake pokojnine, pridno ženo, otroci so pri kruhu; kaj bi govoril o tistem, kar je bilo! Hudo pozabiš, lepega pa ni bilo dosti...«
RUDOLF PANZI se je pred 86. leti rodil v kmečki družini v Pernicah ob Muti. S 55. regimentom je odrinil iz Celja na bojišče v Galiciji. Toda pri mestu Kolk je vsa četa obrnila hrbet av-stroogrskemu oficirju in prešla k Rusom. Najprej je bil v Samari ob Volgi, nato so jih prepeljali v Sibirijo. V Orenburgu se je pridružil tretjemu internacionalnemu polku, ki se je pod vodstvom poznejšega madžarskega predsednika Gaborja bojeval pod okriljem Rdeče armade.
»Zame, neukega tesarja, ki si še ni izboril niti poštenega kosa kruha, so bila tista leta huda šola. Toda mlad in skromen, vajen dela in lakote, nisem klonil,« pripoveduje Rudolf Panzi, zdaj upokojenec, ki živi pri hčeri v Muti. »Najhuje je bilo takoj v začetku, ko sem v Kijevu zbolel za tifusom. ,Rudl’, sem si dejal, ,če te krogla ni ubila, te tudi tifus ne bo!’ In sem se izlizal. Ni bilo lahko, toda preživeli smo. Najhuje je bilo to, da včasih pravzaprav niti nisi vedel, kdo vse ti je sovražnik, saj je bil tam vražji kotel, iz katerega je priplaval na površje zdaj eden zdaj drugi. Mi, ki smo bili pri boljševikih, smo vedeli vsaj to, da se borimo za pravično stvar. Tolkli smo se pri Kijevu, pred Moskvo, na Kavkazu in gnali Poljake skoraj do Varšave. Pri Kijevu sem bil ranjen v nogo, vendar so me hitro zakrpali. Pa je bila grda luknja, toda bil sem hribovska grča, ki se ne da kar tako. Moj komandir čete, RUDOLF GRIL iz Eibes-bolda na Koroškem, mi je večkrat rekel, da se morava vrniti domov, ker
JOŽA ILJAS, Drenovec, št. 57, Bizeljsko
hod k°*n*ke’ za katere je kazalo, da ne tre^° Preživeli. Od tu naprej ni bilo po-no dosti, čeprav sem potem preho-nj Vse do Taškenta in nazaj. Življenje dne^^*0 P°^enega groša: v enem Od\/U SC tuc*’ tr*^rat menjala oblast, .o,!- j® Bilo od vojne sreče ali prebil; ekai ie res: v Rdeči armadi nismo Prej . ni ne bosi, nekateri so celo Voiuemali nekakšno plačo. Po zmagi re-kater^6 S° narn nudii' zemljo, dom, ne-^ene' S° °Sta*' 'n s' ustvarili družine, doma Pa^e V'CB'° nazaj, čeprav me enkrat01 ca*ca*° kdove kaj. Tako sem ^ Prestal vso neizmerno pot do
JOŽA ILJAS se je pred 82 leti rodil svobodomiselnemu in naprednemu krojaču na Bizeljskem. Po končani kmetijski šoli so ga vpoklicali k vojakom in poslali na bojišče v Galicijo. Tam je bil ranjen in ujet. Po zdravljenju v Kijevu in v Moskvi so ga premestili v taborišče ujetnikov za Uralom, kjer so gradili progo. Potem so taborišče preselili iz Sibirije nazaj v Rusijo, v Saratov, kjer so odprli nov rudnik. Tu se je pridružil Rdeči armadi.
»Zdaj, ko se po šestdesetih letih poskušam spomniti tistih let in vsega hudega, kar smo prestali, se mi zdi, da je bilo najhuje takrat, ko sem bil še vojak v avstroogrski vojski. Tudi pozneje smo bili lačni, nenehno si nosil glavo naprodaj, saj si kot vojni ujetnik kaj malo pomenil, vendar ti je ostajalo upanje, da bo bolje. Že v Sibiriji smo zvedeli, da se iz ujetnikov formirajo brigade prostovoljcev, ki bi se šle borit v Sibirijo. Takrat sem bil v stepi, daleč od taborišča, daleč od zvez. Ko pa so nas prepeljali nazaj na Volgo, sem čakal na prvo priložnost, da bi se rešil ujetništva«, pripoveduje srednjerasel mož, ki mu ne bi prisodil, da mu je že toliko let, kaj šele, da je toliko prestal.
Pogovarjamo se v prostorni kuhinji njegove hiše v Drenovcu, kjer živi z ženo. Otrok nimata, sina so mu ubili v Mariboru Nemci, ker ni hotel v nemško vojsko.
»Ko sem vse tiste dolge mesece pre-ležal v bolnišnici, kjer so mi zakrpali glavo, kamor sem bil ranjen, sem se pridno učil ruščine. Kmalu sem iz časopisov razbral, kaj se dogaja. Zato sem čakal na ugoden trenutek, da bi se rešil vsaj ujetništva. To mi je uspelo po izbruhu revolucije. Takrat sem bil vrtnar pri nekem baronu. Prijavil sem se nekemu oficirju Rdeče armade, ki me je vključil v enoto, v kateri so bili povečini nekdanji ujetniki. V saratov-skem garnizonu razen mene ni bilo Slovencev. Po zmagi revolucije sem odklonil, da bi ostal v Rusiji in odpravil sem se domov. Po vrnitvi domov so me
naju tudi domovina pričakuje. Ne vem, kako je bilo pozneje z njim, sam pa sem se 1921. leta res vrnil...« Rudolf Panzi se danes s ponosom spominja tistega dne, ko je v Moskvi videl in slišal Lenina. To je bilo na nekem zborovanju, ko je Lenin govoril rdečearmejcem.
»Po pravici povem, da vsega nisem razumel niti slišal zaradi tolikšne množice. To zdaj ni niti bistveno. Povem vam pa, da je neverjetno lep občutek, ko se stopiš z množico, predaš navdušenju in postaneš njen del, čeprav si daleč od doma, domovine in znancev. Ko je bilo sklenjeno premirje, smo bili kakšnih štirideset kilometrov pred Varšavo. Takrat sem se odločil, da se vrnem domov, čeprav so mi nekateri prigovarjali, naj ostanem v Sovjetski zvezi. Ob vrnitvi so me v Mariboru malo pretipali, mi naročili to in ono za prihodnost, nakar so me izpustili. Še danes ne vem, kako, da so me Nemci ob okupaciji pustili na miru. Sicer pa kaj bi o tem! To je
že daleč. Na tiste dni me spomni samo še poštar, ko mi vsak mesec poleg pokojnine prinese še 750 din, ki mi jih daje Sovjetska zveza za moj prispevek v njihovi revoluciji...«
Z BOLJŠEVIKI IN ŠPANCI
gledali malo postrani, vendar so me pustili na miru. Začel sem sadjariti in tako sem se preživel do druge vojne, ko so me Nemci takoj po okupaciji izselili v Nemčijo in nato na okupirano francosko območje, v Metz. Tam sem se zbližal s francoskim odporniškim gibanjem in vstopil v francosko komunistično partijo. Delal sem kot kletar v hotelu Internacional, kjer sem srečal več ilegalcev, nekdanjih borcev iz španske državljanske vojne. Tako sem se tolkel s Španci proti Nemcem...«
Po koncu druge svetovne vojne se je Joža Iljaš vrnil na rodno Bizeljsko, kjer se je zaposlil pri okrajnem ljudskem odboru, zatem v kmetijski zadrugi, nato je bil matičar in sadjar, dokler se ni upokojil. Zdaj z ženo kmetujeta. Po šestdesetih letih seveda spomini oble-de. Ostane le nekaj spoznanj, ki pomenijo življenjsko vodilo. Med temi spoznanji je tudi prepričanje v pravičnost in poštenje, kar je največja dragocenost delavskega razreda, naj že bo ta v Rusiji, Jugoslaviji, Nemčiji ali Franciji. Sedanji dogodki po svetu potrjujejo upravičenost razrednega boja, kateremu sem bil tako zelo predan.«
B. JAKAC - MARTINAR
JOŽE KENE, Pišece pri Brežicah, št. 58
OD BOUŠEVIKOV K MAISTROVCEM IN PARTIZANOM
JOŽE KENE se je rodil pred 82 leti v Pavlovi vasi pri Pišecah. Kmalu po končani kmetijski šoli so ga vpoklicali, da bi branil cesarja; iz Žalca so ga skupaj s tovariši odpeljali v Galicijo. Tam je bil ranjen in ujet. Po zdravljenju v harkovski bolnišnici so ga poslali v ujetniško taborišče v moskovski guberniji, kjer se je seznanil z oficirjem Rdeče armade, ki ga je navdušil za ideale revolucije. Postal je kurir, zatem pa intendant pri komandantu Moralo-vu.
»Dolgo časa nisem mogel dojeti, kako, da v Rusiji nisem mogel najti Šlo-vencev, čeprav sem vedel, da se jih je mnogo odločilo za drugo stran. Šele pozneje sem dojel vso prostranost te dežele in razmere, v katerih je bila. Končno sem naletel na rojaka, Šekora-nijo z Bizeljskega. Ko sva šla po ulici, je za nama hodil oficir. Pozneje sva izvedela, da nama je sledil in poslušal najin pogovor. Izkazalo se je, da je bil Slovenec. Pridružil se nama je, spraševal o marsičem in veliko pripovedoval. Navdušil naju je za Rdečo armado. Bil je visokorasel mož, gladko je govoril rusko in bil cenjen v vodstvu, vendar nikoli nisem izvedel, kako se je pisal, kdo je bil in kaj je bilo pozneje z njim.
Kakorkoli že, pridružil sem se bolj-ševikom. Da bi mogoče le naletel še na kakšnega znanca ali prijatelja, sem se udeležil kongresa vojnih ujetnikov. Kljub veliki množici ljudi nisem niko-
gar poznal. Po zmagi Rdeče armade sem se odločil, da se vrnem domov. Po vrnitvi sem se hotel zaposliti, vendar sem izvedel za naš boj za Koroško. Takoj sem se pridružil Maistru. Po vrnitvi so me doma postrani gledali; zato sem se zaposlil na Hrvaškem. Tam je le malo ljudi vedelo za moje sodelovanje v oktobrski revoluciji in bojevanje za Koroško; zaradi tega me verjetno niso izselili, ko je vkorakal okupator...«
Med narodnoosvobodilnim bojem je Jože Kene delal na svoji kmetiji v Pišecah in čakal, kdaj se bo lahko pridružil partizanom. Ni bilo dolgo, ko je neke noči potrkalo na okno in potem vse pogosteje in redneje. Leta 1941 je začel sodelovati z OF. »Prihajali so in odhajali, brezimni, lačni in prezebli. Žena jim je kuhala, prala in čistila, medtem pa smo kakšno rekli. Najpogosteje so se oglašali Verstovškov Tona, Ivan Bradač in Ostrožnikov Lojz; drugih nisem poznal. Po osvoboditvi sem se zaposlil na okraju, potem sem bil upravnik Mokric, zatem sem bil pri GG in kmetijski zadrugi, dokler se nisem upokojil. Ko tako razmišljam o preteklosti, se mi zdi, da sem doživel marsikaj. Povem vam pa, da me je najbolj bolelo takrat, ko so me obtožili informbirojevstva. In to ljudje, ki niso niti vedeli, kaj je to... Pa kaj bi o tem! Zdaj sem star, sicer pa o teh stvareh ne govorim rad. Tu, pri hčeri, ki je prevzela gospodarstvo, nama je z ženo dobro. Kaj bom starec, nergal...«
ljudje med ljudmi
5. novembra 1977
stran
8
ljudje med ljudmi
5. novembra 1977
stran
Kako je, če ni dela za strokovnjake
Kdo vse je plačal ceno za , »Jernejevo iskanje pravice«?
Kdor ne dela, naj ne je, pravi star slovenski pregovor, ki pa ne velja le za kranjski, ampak' kar za vesoljni svet. Toda časi se spreminjajo, z njimi tudi miselnost in ta stari rek, ki je med našim ljudstvom stoletja veljal za eno izmed najvišjih moralnih načel, je dandanašnji postavljen na glavo. Ne v vesoljnem svetu, v Sloveniji nasploh, ampak v Emoni.
Zakaj?
Drago Grujič, diplomirani inženir gozdarstva, od marca 1974. leta pa vse do danes tako rekoč ni mignil niti s prstom. Sedel je v pisarni in razmišljal o lepših časih, za kar je dobival tudi plačilo. Ne sicer visoko: kakih 3.500,00 dinarjev, kar je zanesljivo najnižji osebni dohodek diplomiranega inženirja v Sloveniji — jedel je pa le! Marsikomu izmed nas se je sedajle kolcnilo. Kajne? O, ko bi tudi mi lahko jedli, delali pa nič...!
Kako je to uspelo Grujiču?
Drago Grujič se je 1965. leta zaposlil v Agrokombinatu EMONA kot glavni tehnolog za plantažiranje. Dobil je nalogo, naj organizira in vodi plantažno proizvodnjo lesa na poplavnih zemljiščih levega brega Save od Črnuč do Dolskega. »K moji zadolžitvi so sodila vsa dela pri sajenju in vzdrževanju plantaž, vštevši posek po končani gojitveni dobi, ki traja 12 let. Ker po opravljeni sečnji površine ponovno
zasadijo, je proizvodnja trajne narave. Izdelani sta bili dve varianti gospodarskega načrta za gojitev topolovih plantaž. Prva zajema 360 ha, druga, dopolnjena varianta, pa 480 ha plantaž, z letno dinamiko saditve in poseka 30 oziroma 40 ha. Do 1974. leta je bilo posajenih blizu 350 ha, drevesa pa bodo godna za posek v letih 1978—1985. Preostalih 130 ha zemljišč pa, čeprav so v upravljanju podjetja že od 1963. leta, še vedno gospodarsko ni izkoriščenih,« pravi Grujič.
Do tukaj še brez zapleta. Tistih 130 ha neizkoriščenih, praznih zemljišč odmislimo, saj niso tako neposredno povezana z našo zgodbo, in pojdimo dalje.
Leta 1971, leto integracijskih procesov. Agrokombinat Emona se je združil s Prehrano v sedanje podjetje Emona. »Obrat gozdarstvo je bil pridružen obratu Poljedelstvo—govedoreja brez kakršnekoli ekonomske utemeljitve pa še proti volji kolektiva,« nadaljuje Grujič.
Leto 1972. Generalni direktor Emone je podpisal elaborat o načinu intenzivnega in rentabilnega izkoriščanja poplavnih zemljišč. Načrt je bil izdelan z namenom, da v združenem Kmetijsko—gozdarskem obratu utemelji spremembo prvotnega, slabo preštudiranega kmetijskega programa, ki se po opravljeni arondaciji v 1963, letu sploh ni izvajal, pristojnim fo-

Mnenja med »gluhimi ušesi«
	
	
Kaj je bistvo »grosupeljske afere«?
Na 39. seji skupnega zasedanja zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti in na 36. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Grosuplje, ki je bila 13. julija letos, so delegati razrešili dotedanjega ravnatelja osnovne šole Louisa Adamič^ Grosuplje.
Večina naših sogovornikov nam je dejala, da je nekdanji ravnatelj sam zaprosil za predčasno razrešitev. Do tukaj je bilo vse lepo in prav. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pa je predlagala vsem zborom skupščine občine na podlagi razpisa, ki je bil objavljen v Delu, in prijave štirih kandidatov za prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole Louisa Adamiča, kandidata, ki ga zbor delavcev ni sprejel. Oprostite, ni dal pozitivnega mnenja o kandidatki, kajti 110-članski zbor delavcev je predlagal kandidata iz svojih vrst. V skrajšanem zapisniku seje vseh zborov skupščine občine med drugim tudi piše, da sta občinska izobraževalna skupnost Grosuplje in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Grosuplje podprla kandidaturo sedanje ravnateljice, svet osnovne šole Louisa Adamiča ter Zavod SRS za šolstvo — enota Ljubljana, pa sta do kandidatke zavzela odklonilno stališče.
Očitno je, da je bilo to zasedanje zaradi imenovanja novega ravnatelja osnovne šole »vroče«, kar lahko sodimo po številnih razpravljavcih in še posebej po tem, kot piše v zapisniku, da »je v vodstvu šole Louisa Adamiča treba iskati tako kadrovsko rešitev, ki bo prispevala k ugledu šole, k izboljšanju samoupravnih odnosov v kolektivu, izboljšanju odnosov pedagoških delavcev do učencev in njihovih staršev, za kar ima prav šola Grosuplje največ možnosti v vsej občini.« Zaradi tega, ker je bil predlog premalo proučen in tudi ni bil usklajen (morebiti z delovnim kolektivom osnovne šole? — s kom, ne piše v tem skrajšanem zapisniku), so ga predlagatelji umaknili z dnevnega reda in predlagali nov razpis.
Na avgustovskem zasedanju skupščine občine — po ponovnem razpisu za ravnatelja, seveda — sta se spet javili dve tovarišici. Prva kandidatka je imela podporo občinskih organov,
druga pa le podporo svojega kolektiva. Glede na pravne norme ni kaj povedati: skupščina imenuje ravnatelja osnovne šole, drugi pa izražajo le svoja mnenja. Kot povzemamo iz skrajšanega zapisnika tega zasedanja, so nekateri zahtevali, da »proti pedagoškemu svetovalcu, ki je o kandidatki pripravil enostransko in nepopolno mnenje, pristojni organi zavoda za šolstvo SRS uvedejo disciplinski postopek, v katerem naj se ugotovi stopnjo kršitve delovne dolžnosti in družbene odgovornosti.«
sednico izvršnega odbora sindikata v osnovni šoli Louisa Adamiča Marjano Pohar smo zvedeli, da se v resnici ves kolektiv ni strinjal z metodo, kako je skupščina občine imenovala novo ravnateljico. Dejala je: »Dovolj imamo pavšalnih ocen o tem, da slabo samoupravljamo, da nismo taki, kot bi lahko bili in kot prosvetni in družbeni delavci moramo biti. Delamo napake. Le kdo jih ne!? Znamo in hočemo se pogovoriti z vsemi, ki morajo skrbeti za ugled šole in za to, da je pravilno usmerjena. Kratek
Gre seveda za mnenje, ki ga je dal Zavod o sedanji ravnateljici, ki jo je v smislu zakona povsem upravičeno imenovala Skupščina občine Grosuplje.
Obrnili smo se na občinski sindikalni svet. Sekretar občinskega sindikalnega sveta Vinko Eršte nam je povedal, da že nekaj let nazaj niso zadovoljni s samoupravljanjem v osnovni šoli Louisa Adamiča. »Gospodarjenje in odločanje o vseh vprašanjih, ki zadevajo materialno plat življenja in dela v šoli, je bilo prepuščeno predvsem ravnateljem. Moram povedati, da ima ta šola tudi podružnične šole in skorajda nikdar ni bilo čistih računov med njimi. Pa še na nekaj moram opozoriti: v šoli Louisa Adamiča je prihajalo do fizičnih obračunov z učenci, do nezakonitih sklepov, saj so hoteli učenca, ki se ni prav vedel, kar prešo-lati, kar v resnici pomeni, da so ga hoteli poslati na drugo šolo. ■ Vse to nam je narekovalo, da dobimo človeka, ki ni obremenjen z dosedanjimi problemi v šoli, ki bo znal napraviti red in uvesti disciplino.«
Temu mnenju pritrjuje tudi tajnik občinske izobraževalne skupnosti Vinko Blatnik, ki je bil pred časom tudi sam učitelj v tej šoli.
Povejmo še, da občinski odbor sindikata prosvetnih delavcev o teh vprašanjih ni razpravljal. Tako nam je povedal Vinko Eršte. Mi pa smo želeli slišati še drugo plat. V razgovoru s pred-
stik med šolo in občinskim vodstvom je nastal zaradi pavšalnih ocen, saj do zdaj še nismo slišali nič konkretnega, kaj v šoli ni prav, kaj je treba spremeniti in kako ravnati v prihodnje. Vsi smo podpirali drugo kandidatko za ravnatelja naše šole. Tako smo se odločili na zboru delavcev, v sindikatu in tudi v osnovni organizaciji ZK. V resnici nimamo nič posebnega proti sedanji ravnateljici, vendar se vsi strinjamo, da je treba prenehati z metodami, ko nam kar nekoga vsilijo. Tudi zato, ker se nam je pred približno petimi leti zgodilo enako in ker poslušamo vedno le to, da je šola slaba, da slabo samoupravljamo in tako naprej. Se kdo vpraša, kakšno moralno politično škodo povzroča s takšnimi ocenami šoli in prosvetnim delavcem!?«
Marjana Pohar je le malo časa predsednik sindikata v osnovni šoli Louisa Adamiča. Pred tem je to dolžnost opravljala Anka Balantič, ki je pred nedavnim odstopila. V svoji pismeni izjavi ob odstopu — ne vem zakaj jo je naslovila vodstvu šole, ne pa članom osnovne organizacije sindikata — je med drugim dejala: »Dne 9. septembra 1977. leta sem člane IO OO sindikata in nekatere člane ZK v naši delovni organizaciji obvestila, da se odpovedujem funkciji predsednika sindikata. Po razpravi o razmerah na šoli, kakršne so nastale zavoljo potopka ob imenovanju novega ravnatelja, smo prišli do
zaključka, da odstopimo vsi ali pa nobeden... Nekateri odpovedujejo službo in zato nastajajo kadrovski problemi pri opravljanju pedagoškega dela. Sama sem v naslednjih dneh poskušala v sebi premagati zadržke, a DELATI NE MOREM... Ponovno sem pripravljena aktivno sodelovati, ko bodo raziskane izjave funkcionarjev družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Grosuplje o nevzdržnem stanju na šoli, ko mi bo povrnjeno zaupanje v naše delo, ko bo dokazano, da zadeve splošnega družbenega interesa tudi v naši občini rešujejo po realni, prepričljivo dokazani samoupravni poti...«
Ko sem se pogovarjal z Anko Balantič in Bredo Ferencek, sta mi obe povedali, da so »želeli v kolektivu za svojega vodjo človeka z dokazanimi sposobnostmi na različnih področjih. To je v resnici pogoj za zasedbo delovnega mesta ravnatelja. Zelo pomembno je, da pride za ravnatelja človek, ki ga kolektiv izbere, ki ne opravlja dela samo zato, ker ga pač mora, marveč takšen, ki zna ljudi pritegniti k delu. Mi smo želeli povedati eno, občinski funkcionarji pa drugo. Vse kaže, da tudi na metode političnega dela gledamo drugače kot občinski funkcionarji. To smo povedali na nedavnem sestanku partijske organizacije. Treba se je pogovoriti in tedaj se ne bo dogajalo, da se nihče ne bo zmenil za naše mišljenje, da bi nekateri jemali, šolo kot primer slabega samoupravljanja.
Anka Balantič nam je še povedala: »Res je, da sem ogorčena in osebno prizadeta. Potegovala sem se za tisto, kar smo se dogovorili v šoli, na zboru delavcev, na sindikalnih sestankih in v osnovni organizaciji ZK. To se mi maščuje. Danes ne vodim več krožka za ročno delo, ne vem, kako je s-prometnim krožkom... In še nekaj je takih zadev. Pa bodi sindikalni delavec, delegat in še kaj, ko se ti to maščuje...!«
Za konec našega zapisa pa povejmo še misel Marjane Pohar: »Smo za vsako kritiko. Biti mora konkretna in ne pavšalna. Zakaj se že nekaj let dogaja, da našega mišljenja sploh ne upoštevajo pri imenovanju ravnatelja? Ali se bo čez leta spet ponovilo to, kar se je zgodilo letos? Gre nam za to, da se ne bi več ponavljale stare napake!«
M. HORVAT
rumom na občinski skupščini Ljubljana—Bežigrad pa dokaže utemeljenost in prednost plantažiranja v primerjavi.s prvotno predvidenim kmetijskim programom. V elaboratu so bile med drugim tudi ekonomske analize, ki kažejo na visoko rentabilnost topolovih nasadov in negativne finančne učinke morebitnega kmetijskega gospodarjenja.
V letu 1973 je bila v skladu s samoupravnimi dopolnili ustanovljena TOZD Gozdarstvo. Že kaj kmalu pa je prišlo do spora s TOZD Poljedelstvo—govedoreja, ki je v ustavnem sporu zavoljo delitve premoženja in kljub nespornim utemeljitvam v omenjenem elaboratu, uspela odvzeti omenjena zemljišča. Tako je TOZD Gozdarstvo izgubilo površine, na katerih je že sedem let izvajalo program plantažiranja, brez osnovnih sredstev pa je izgubilo tudi pogoje, da obdrži status samostojne TOZD.
Grujič dodaja: »Neposredno zatem so se začeli povračilni ukrepi, ki so zadeli predvsem mene in računovodkinjo...« Tako je bilo v marcu 1974. leta ukinjeno delovno mesto glavnega tehnologa za plantažiranje in Drago Grujič je ostal brez delovnih obveznosti. Ponudili so mu novo delovno mesto, »ki pa je bilo povsem neustrezno glede na mojo izobrazbo« (Grujič), in novembra J974. leta mu je TOZD Poljedelstvo—govedoreja vročila odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
Drago Grujič se je pritožil na sodišče združenega dela v Ljubljani. Kljub odločbi tega sodišča iz novembra 1975. leta — na 'to se je Emona pritožila, a brez uspeha — in odločbi sodišča združenega dela SRS iz aprila 1976. leta, ki ugotavljata, da odločba Emone o prenehanju delovnega razmerja ni zakonita in veljavna, ter odločata, »da me je Emona dolžna vrniti na delovno mesto, ki ustreza mojim delovnim in strokovnim sposobnostim, sem še vedno brez dela, oziroma delovnih obveznosti. Toda potem ko sem se na poziv Emone v decembru 1976. leta vrnil na upravo TOZD Poljedelstvo—govedoreja v Domžalah, že sedmi mesec sedim v pisarni brez kakršnekoli zadolžitve ali dela. Na to sem ves čas opozarjal vodstvo TOZD, a zaman. Zato sem se 7. junija letos napotil na občinski svet ZSS in o svojih problemih seznanil sekretarja. Ta je v zvezi s tem organiziral sestanek pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja v Domžalah, Kali-manu, da bi kaj ukrenil, vendar ni ukrenil ničesar, pa tudi na dogovorjeni sestanek ga ni bilo.«
No, pravda se je v oktobru končala, dipl. inž. Drago Grujič je našel svojo pravico! Izplačali mu bodo razliko med osebnim dohodkom, ki ga je doslej prejemal, in tistim, ki bi ga po pravilniku o osebnih dohodkih moral prejemati. Seveda je zatem sledila šestmesečna odpoved, ker je na dlani, da zanj ni več pravega dela.
Precej denarja bo Emona vrgla proč v »zadevi Grujič«! Ne gre le za gospodarsko škodo, ki nastaja v nasadih in gozdovih, škoda, povzročena z nekaznovanim teptanjem temeljnih načel naše družbe je lahko še dosti večja.
Drago Grujič zdaj išče novo službo. V spomin na leta, ko se je ukvarjal s plantaži-ranjem, mu ostaja samo priznanje Jugoslovanske nacionalne komisije za topol, ki ga je prejel 1975. leta...
DAMJAN KRIŽNIK
Center za druŽ^”w°braže-vanje pri repab^J. svetu
Zveze sindikatov je in re_
publiški konferenci	Socia_
listične mladine 5 enije je konec minulega ie .J r'redii v
Portorožu dvodne
vni semin jih dv0
tečajnike dosedanji Q onieseč-nih političnih te^aJe „tQt.VnoPozornost so organ) J Semi.
narja posvetili družb« ekonom.
skim odnosom Pr'^'^"ju in razporejanju d
Glede na to, daJ^e, obiskovalo sindikalno adtnsko politično šolo več ^'^0 tečajnikov, je bil obisk b Revnega
seminarja nekoliko ( en sa.
je tokrat prišlo v Po^	'e b|Ku
150 ljudi. Več delo ionizacij je sicer poslalo užt?rož po
veVsvojih	mladih ^	eno
tičnih delavcev,se -,„0	b||°
takih.kisonaomen "loznost
izobraževanja P^ Po^bi-
Seminar e
•vne m
zacija Radna: »Političnošolosem obiskovala že pred tremi leti, na seminar pa sem prišla na pobudo našega sindikata. Ta metoda izo-' braževanja se mi zdi koristna, saj* nam nudi nemalo priložnosti za izmenjavo izkušenj in mnenj iz našega družbenopolitičnega dela. Na seminarju zastopam našo konferenco sindikatov, sicer pa smo iz Jutranjke prišli v Portorož kar trije. Prepričana sem, da ne zaman!«
Sicer pa je P° ,e mlaHj i lepo uspel, zatoso ^ ^judj
zadovoljni vrnn	^^vn,
^^knol^^vezi
s seminarjem, so	h ^.«,1,
svoje znanje m ^rož,or^aj
novega. Pot v L,, |ahkQ. 1 m
bilazaman. Zato)	j	e ti-
stim, ki so osta i heležni
Iz novinarske ja e pa
po™™ "J, d,*b «.*
.kisoviv Por.
nekaterih ličnih delavcev. > torož:	. ^
JOŽE DOLAd
moelektrarna:»'	^ U’kjer
sem zaposlen.	Sekre,ar
vNC’.^EK 7a.
reainzacj:
i ms "ja ter-hvu sen1
osnovne organizacije zveze mladine, zato zastopam na seminarju naše mlade delavce, čeprav sem prišel v Portorož na pobudo sindikata. Ne dvomim v to, da je naš dvodnevni seminar za vse, ki se v delovnih organizacijah in na terenu ukvarjajo z družbenopolitičnim delom, koristen, mislim le, da bi lahko čas še bolje izkoristili, če bi se dela drugače lotih: Verjetno ne govorim le v svojem imenu, ko trdim, da potrebujemo ljudje na terenu več praktičnih napotkov in manj teorije. Seveda ni prvega brez drugega, očitno pa je, da bi potrebovali na takih in podobnih seminarjih več neposrednih praktičnih napotkov, ki bi nam pomagali v vsakdanji praksi pri uresničevanju zakona o združenem delu...«
SLAVICA GRAHEK, Jutranjka Sevnica, temeljna organi-
stopnik predvsem mladih ljudi, naj povem še to, da se čutimo mladi v našem kolektivu malce zapostavljeni pri naših družbenopolitičnih organizacijah in tudi samoupravnih organih. To čutimo mladi na številnih področjih, denimo tudi pri oblikovanju novega sistema nagrajevanja. Prepričan sem namreč, da tega dela ne bi smela in tudi ne more opraviti majhna skupina ljudi, saj imamo vsi enake pravice do svojega kosa kruha. Zakaj bi ga nam torej rezali za zaprtimi vrati..?«
VANDA ZAJC, Splošna bolnišnica Koper: »V kolektivu, kjer delam, sem predsednica sindikalne konference, zato sem prišla na seminar na pobudo našega sindikata. Žal sem tu edina predstavnica naše delovne organizacije, čeprav nas je zaposlenih v bolnišnici več kot šeststo in to v glavnem mladih ljudi, ki so družbenopolitičnega izobraževanja še
FRANJO MIKLAVEC, Železarna Ravne, temeljna organizacija Kovačnica: »Na seminarju zastopam mladino našega kolektiva, dalje mladino celotne občine Ravne pa tudi sindikat, osnovno organizacijo zveze komunistov in tudi našo delavsko kontrolo. Kar zadeva seminar, menim, da izgubljamo nekoliko preveč časa z razlaganjem zakona o združenem delu in da obenem posvečamo premalo pozornosti povsem konkretnim vprašanjem, kako prestaviti stvari iz teorije v prakso. Tega znanja imamo premalo! V prihodnje bi priporočal več skupinskega dela na podobnih srečanjih. Iz izkušenj namreč vem, da posameznike žulijo različna vprašanja, zato bi na podobnih seminarjih smotrneje izkoristili čas, če. bi delali po skupinah. Ker sem za-
potrebno gradivo. Tako bi lahko že prej temeljito proučili posamezna vprašanja in s tem prispevali k plodnejši razpravi...«
JOŽE JURAK, Železarna Ravne, temeljna organizacija Jeklarna: »V Portorož sem prišel kot predsednik koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS v Železarni Ravne, in predstavnik nekaterih organizacij mladih, zastopam pa tudi osnovno organizacijo zveze komunistov. Ne dvomim v koristnost takih in podobnih izobraževalnih seminarjev, čeprav pogrešam več praktičnih napotkov za družbenopo-lit ično delo v tovarni. Tako kot drugi udeleženci seminarja namreč sodim, da naš problem ni v nepoznavanju zakona o združenem delu, temveč v. metodah, kako uresničiti vse naloge, ki smo si jih dali. Verjetno se namreč ne motim, če trdim, da v praksi precej zaostajamo za teorijo. Zato bi
— Vidite, tudi mi smo se z maksimalno kofS*	i	v*c*iučili v akcijo
varčevanja z energijo ...!
Karikatura: I. Antič
kako potrebni. Res je sicer, da nam narava dela ne dopušča kdove koliko izrednih dopustov, pa vseeno sodim, da to ne bi smel biti izgovor za neosveščenost, ne- • poznavanje aktualnih problemov in s tem za mlačnost ter nezainteresiranost v družbenopolitičnem delu. Moje pripombe na seminar? Občutek imam, da so nekatera predavanja na preveč visoki ravni in da jih zato mnogi med nami ne razumejo dobro. Mislim, da bi morali posvetiti več časa vprašanjem iz naše vsakdanje prakse. Nismo namreč šibki v teoriji, temveč pri njenem uresničevanju ...«
FRANC URBAS, Kovinoplastika Lož: »V kolektivu, kjer sem zaposlen in opravljam funkcijo predsednika konference sindikata, cenimo izobraževanje. Zato smo se tudi odločili, da pojde na seminar v Portorož kar osem ljudi! Takšno širjenje obzorja je za vse družbenopolitične delavce zelo koristno. Mislim pa, da bi lahko bili takšni delovni sestanki še bolj plodni, če bi dobili vnaprej
v prihodnje veljalo posvetiti-na takšnih seminarjih več truda obravnavanju in posredovanju tistih praktičnih napotkov, ki jih pri delu v kolektivih najbolj pogrešamo.«
Tekst in foto: A. ULAGA
Odbor za nagrajevanje novatorjev oziroma racionalizatorjev za najuspešnejše rešitve na področju razvoja delovnih pogojev delavcev
razpisuje
na podlagi sklepa o razpisu letnih nagrad za najuspešnejše rešitve na področju razvoja delovnih pogojev delavcev, ki ga je 28. maja 1977 sprejel Zvezni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, in na podlagi pravilnika o nagrajevanju novatorjev ter racionalizatorjev za najuspešnejše rešitve na področju razvoja delovnih pogojev deldvcev
NAGRADNI
NATEČAJ


ZA NAJUSPEŠNEJŠE REŠITVE NA PODROČJU RAZVOJA DELOVNIH POGOJEV DELAVCEV V INDUSTRIJI IN RUDARSTVU
Za predloge, ki bodo v okviru natečaja prispeli v letu 1977, bo komisija podelila nagrade v maju 1978.
Nagrade sestavljajo diplome in denarni zneski, in sicer za:
I.	nagrado	60.000 dinarjev
II.	nagrado	40.000 dinarjev
III.	nagrado	20.000 dinarjev
Pravico do sodelovanja na natečaju imajo avtorji, katerih rešitve ustrezajo naslednjim merilom:
—	humanizirajo delo
—	izboljšujejo ali olajšujejo delovne pogoje delavcev v materialni proizvodnji
—	zmanjšujejo ali odpravljajo nevarnost poškodb pri delu
—	zmanjšujejo hude posledice poškodb pri delu
—	odpravljajo ali znatno zmanjšujejo trajne poškodbe ; posameznih organov (poklicne bolezni), ki nastajajo za- i radi neustreznih delovnih pogojev
—	odstranjujejo vzroke bolezni delavcev, ki nastajajo ob delovanju posameznih škodljivih elementov v delovnem okolju
—	zmanjšujejo potrebe po bonifikaciji posameznih delovnih mest, na katerih so delovni pogoji težki in zdravju škodljivi
—	krepijo delovne sposobnosti delavcev
—	povečujejo varnost delavcev pri delu
—	zmanjšujejo odstotek invalidnosti delavcev
—	povečujejo produktivnost dela in dohodek
Prijavljene rešitve se morajo nanašati na razvoj delovnih pogojev delavcev, ki so organizirani v Sindikatu delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije in morajo vsebovati:
a)	prijavo in opis rešitve s potrebno dokumentacijo
b)	dokazilo oziroma obrazložitev o tem, kako predla- -gana rešitev vpliva na zdravje delavcev in na izboljšanje delovnih razmer
c)	obrazložitev in dokazilo o ekonomskih in drugih vplivih-
d)	sklep delavskega sveta T07D ali zbora delavcev o sprejetju inovacije oziroma racionalizacije
e)	priporočilo osnovne organizacije sindikata
f)	avtorjev naslov
Prednost imajo rešitve, ki jih že uporabljajo v praksi. (
Prijave sprejemajo od dneva objave natečaja do zaključno 31. decembra 1977.
Prijave s potrebno dokumentacijo pošljite na naslov: i Savezni odbor Sindikata radnika industrije i rudarstva Jugoslavije — Odbor za nagradjivanje novatora odnosno ra- j cionalizatora za najuspešnija rešenja u oblasti unapredje-nja uslova rada radnika Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5.
Natančnejša pojasnila o pogojih natečaja dobite po telefonu (011) 333-603.
Odbor za nagrajevanje priporoča uredništvom listov in -• drugih sredstev obveščanja v delovnih organizacijah, da s-tem besedilom seznanijo vse delavce.
mm
iz
osnovnih organizacij
5. novembra 1977
stran
novice iz organizacij
TOZD DONIT, SODRAŽICA
Slabo obveščeni
»Za seje samoupravnih organov dobivamo deiavci precej gradiva, vendar smo kljub temu še preslabo obveščeni o vsem, kar se dogaja v naši delovni skupnosti«, je ondan pripovedoval Alojz Zabukovec, vodja vzdrževanja v Tozd Donit Sodražica in nadaljeval:
»Vse bi moralo biti napisano krajše in bolj razumljivo.«
Premalo delavne so pri nas tudi samoupravne skupine, ki bi se morale pogovoriti o vsem in svoja
mnenja, predloge in stališča posredovati delavskemu svetu in sindikalni organizaciji. Njihovi vodje bi morali članom svoje skupine po domače razložiti vse podatke in predloge novih samoupravnih aktov. Ker ne ravnajo tako, se dogaja, da gre vodja skupine na sestanek sindikalne organizacije ali na sejo delavskega sveta največkrat brez mnenja članov skupin. Včasih pa pred sestanki niti sam ne pregleda gradiva, ki ga je prejel.
EMO, CELJE
Aktivni mladi delavci
Mladi v TOZD Orodjarna so čedalje bolj aktivni. Tako so letos nekateri obiskovali mladinsko politično šolo, ki jo je organizirala občinska konferenca ZSMS Celje, precejšnjo aktivnost pa so mladi v tej temeljni organizaciji EMO pokazali pri pripravah na razpis referenduma za uvedbo
samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev v celjski občini. Člani aktiva mladih delavcev pa ne organizirajo številnih akcij samo v svoji temeljni organizaciji, ampak imajo stalne stike tudi z mladimi iz drugih celjskih delovnih organizacij, predvsem pa s srednješolsko mladino.
PODJETJE ZA PTT PROMET, MARIBOR
Vredno posnemanja
Podjetje za PTT v Mariboru je verjetno edino med poštnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji, ki svoje nove delavce na posebnem seminarju seznanja z organizacijo in problematiko podjetja ter z njihovimi pravicami in dolžnostmi. Kako poteka seminar? Vse na novo sprejete delavce povabijo v Maribor, kjer jim zaželijo dobrodošlico v novem okolju vodilni delavci podjetja in predstavniki sindikata ter drugih družbenopolitičnih or-
SAVA, KRANJ
ganizacij in samoupravnih organov. Nato spregovorijo o posameznih temah vodilni in družbenopolitični delavci. Posebna pozornost na predavanjih, namenjenih novim delavcem, velja samoupravni organiziranosti podjetja, in medsebojnim odnosom, zadnje mesece pa tudi uresničevanju zakona o združenem delu.
Ni dvoma, da je tak način seznanjanja novih delavcev s kolektivom, katerega član so postali, izredno pomemben in posnemanja vreden.
Javna tribuna
Komisija za družbenoekonomske odnose in samoupravljanje pri svetu osnovne organizacije ZSMS je skupaj s sindikatom Save pred nedavnim pripravila javno tribuno o uresničevanju zakona o združenem delu. Več kot 60 mladih delavcev in drugih članov kolektiva je obravnavalo urejanje novih dohodkovnih odnosov med temeljnimi organiza-
cijami in delovnimi organizacijami v skupnosti TOZD Save, vprašanja ustvarjanja skupnega prihodka in njegove delitve, vrednotenja dela, racionalnosti nove samoupravne organiziranosti itd. Čeprav mladi niso bili najbolje seznanjeni z obravnavami temami, je tribuna uspela mimo vseh pričakovanj.
SOZD MERCATOR, LJUBLJANA
O družbeni samozaščiti
Sindikat SOZD Mercator je sklenil, da morajo vse temeljne m delovne organizacije v skladu z družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti in z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, sprejeti svoje pravilnike o družbeni samozaščiti
najkasneje do konca letošnjega leta. Pravilniki naj bi urejali zlasti varstvo tajnosti podatkov, zavarovanje premoženja in življenja ljudi, določila o poslovni morali, o varstvu pri delu, požarni varnosti, osebni odgovornosti itd.
SINDIKATI IN OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DELU
Dobra informacija je pogoj za dobro samoupravljanje!
Pred dnevi (27. in 28. oktobra) je bilo v Crikvenici dvodnevno posvetovanje o »Obveščanju v združenem delu v procesu uresničevanja zakona o združenem delu«. Pripravil ga je Svet Zveze sindikatov Hrvaške, udeležilo pa se ga je kakih 200 izvedencev s tega področja in urednikov glasil oziroma organizatorjev obveščanja v združenem delu. Posvetovanje samo po sebi ni »predpisalo« konkretnih rešitev za probleme, s katerimi se srečujejo pri informiranju v združenem delu v sosednji republiki, pač pa je dalo nekaj dobrih teoretičnih prispevkov.
OBVEŠČANJE JE DEL SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
Podpredsednik Zveze sindikatov Hrvaške Stipe Tonkovič je v uvodnem .referatu med drugim govoril o obveščanju delavcev kot delu samoupravnih odnosov v združenem delu. Po njegovih besedah smo v razvoju samoupravljanja in njegovega političnega sistema prišli do tiste meje, ko prizadevanja za obveščanje delavcev postajajo neizbežen del boja za celotne družbene odnose, začrtane z ustavo in zakonom v združenem delu.
Delavci v organizacijah zdru- ^ ženega dela zdaj pripravljajo oziroma sprejemajo pri izvajanju zakona o združenem delu svoje samoupravne splošne akte.
O tem, kako je v njih zastopano obveščanje, so dali nekaj odgovorov zakoni in samoupravna praksa. Vendar ti odgovori niso takšni, da bi že zdaj omogočali, da bi dosegli stopnjo konkretnosti, ki bi zadoščala za odločanje in razvoj informiranja. Toliko bolj si je treba prizadevati, da bi. informiranje vgradili tako v prvi splošni dokument, to je v samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev, zatem v samoupravne sporazume o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovne in sestavljene organizacije, v statute, v splošne dokumente o delovnih odnosih kakor tudi — in zlasti — v poseben splošen dokument o informiranju.
Hkrati ko delavci gredo naprej pri združevanju dela in sredstev, mora napredovati tudi proces samoupravne integracije sistema obveščanja in vgrajevanje sredstev obveščanja v združeno delo. Tako kot postajajo vsi drugi pogoji dela in razvoja predmet in
vsebina odločanja oziroma dejavnik, ki ga delavec zagotovo upošteva v svoji razvojni strategiji in delu (izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, telesna kultura itd.), tako je tudi pravica in dolžnost delavca v TOZD in njegove razredne politične organizacije, zlasti sindikata, da podpira pa tudi organizira ta proces, se pravi, da delavec čimprej dobi nujne stike z vsakim delom enotnega integralnega in notranje povezanega sistema informiranja.
V nadaljevanju svojega referata je Stipe Tonkovič govoril tudi »o mestu in vlogi« družbeno političnih organizacij v obveščanju, zlasti pa o vlogi sindikatov. Že samo dejstvo, da je sindikat del političnega sistema, katerega položaj določa tudi ustava, številne njegove funkcije pa še zakon o združenem delu kakor tudi o njegovi odgovornosti, da delavcu pomaga, ga spodbuja in usmerja pri sodelovanju v upravljanju s celoto združenega dela in da si prizadeva za uresničevanje ter varstvo njegovih samoupravnih pravic. Sindikat ni nikakršen privesek poslovodnih organov, tudi delavskega sveta in uprave ne, pač pa je samostojna razredna politična organizacija, ki ima vso možnost za samostojne sindikalne akcije in za pobude ter vnašanja lastnih stališč v razprave in odločitve delavcev. Sindikat ne more biti zunanji dejavnik v samoupravljanju in glede na to tudi ne zunanji dejavnik v obveščanju. Tudi na tem področju spodbuja, daje pobude in organizira, seveda v sodelovanju z drugimi organiziranimi subjektivnimi silami pa tudi kot samostojni subjekt družbenih odnosov in političnega sistema.
DELAVEC JE PRVI VIR INFORMACIJE IN NJEN USTVARJALEC V PROCESU ODLOČANJA
V obveščanju ima sindikat tudi svoj sistem informiranja in je tako tudi eden izmed virov informiranja in posrednikov informacije. Seveda sindikat tukaj ni formalni in institucionalni partner v sistemu obveščanja, marveč predvsem njegov politični temelj. S svojim političnim delovanjem dela to, česar informacija sama ne more: opogumi in spodbudi delavca, da se vključi, da izrazi svoje mnenje, stališče, pove svoj predlog, pripombo, kritiko, in sicer svobodno, brez strahu pred morebitnimi posledicami; da sprejme informacijo, jo razume in iz nje dobi potrebne sklepe. Tu je torej sindikalna organizacija dejavnik, ki naj omogoči, da delavec postane prvi vir informacije in komunikacije ter tudi ustvarjalec informacije v procesu odločanja.
Sindikat sodeluje tudi v graditvi sistema in v njegovem zakonskem ter samoupravnem urejevanju; biti mora subjekt upravljanja z informacijami v najširšem smislu. Sindikat tukaj v bistvu uresničuje svojo zavarovalno dolžnost: prizadeva si, da pravica »biti obveščen« ne bo okrnjena in se zavzema za uresničevanje pravic in vseh pogojev za celovito obveščanje. Sindikat je tudi kolektivni dejavnik. Tako, denimo, ko je obveščanje zanemarjeno ali pa še ni dovolj pogojev za sistematičen pogled v informiranje (zlasti v mnogih manjših organizacijah), organizira in vodi obveščanje. To je pomembno predvsem v razpravah pred osebnim izrekanjem delavca. Zelo je pomemben samostojni položaj sindikatov v interpretaciji informacij, namreč v pojasnjevanju bistva problemov in vzrokov pa tudi možnih rešitev, pri čemer je odločilnega pomena prav socialistična vsebina odločitve in soočenje vzajemnosti trenutnih in dolgoročnih, delnih in družbenih interesov.
SINDIKAT KOT SUBJEKT | OBVEŠČANJA	|
Vsekakor se sindikat kot subjekt obveščanja pojavlja tam, _ kjer je njegov ustavni položaj v J političnem sistemu samouprav- “■ Ijanja še posebej poudarjen (samoupravno organiziranje, družbenoekonomski odnosi, življenjska raven in socialna politika, de- ^
lovni odnosi, izobraževanje in kulturno življenje, počitek in rekreacija, delovni odnosi, izobraževanje in kulturno življenje> (] počitek in rekreacija, usposabljanje za samoupravljanje itd.)- 'j Sindikati bi morali imeti vsak ^ dan vpogled v to, koliko in kako ^ so obveščeni posamezni delavci r in skupine delavcev, ter bit' usposobljeni, da takoj ukrepajo. -če bi v procesu odločanja manipulirali z delavci.
Udeleženci posvetovanja so ob koncu sprejeli tudi nekaj sklepov in se dogovorili za nekatere akcije na tem področju. Med ugotovitvami velja zlasti omeniti to, da dosedanja praksa kaže, da delavci kljub obsežnim in razpoložljivim informacijam in precejšnji porabi denarja ostajajo neobveščeni ali premalo izkoriščajo razpoložljive informacije-Zato je, po mnenju udeležencev seminarja, potrebno uveljavljati takšne metode, ki bodo racionalizirale proces obveščanja, s čimer naj bi le-ta bil delavcem bolj dostopen. Ob uporabi različnih informacijskih oblik naj bi te metode zagotovile takšno pojasnjevanje informacij, da b' ločili bistveno od nebistvenega, omogočili razumljivost in p°' glabljali interes delavcev.
Med nalogami, ki so si jih zastavili, so tudi sklenili, da bodo, ob aktivnem sodelovanju Zveze komunistov. Zveze sindikatov, Socialistične zveze in drugih socialističnih sil, začeli politični boj za radikalno spremembo odnosov na področju obveščanja, da bi premagali odpore, ki se še p°' javljajo na tem področju in začrtali novo, samoupravljanj" j
ustrezno prakso.
PETER ŠTEFANČIČ
» V skladu s samoupravno reorganizacijo smo se po celjskem kongresu slovenskih sindikatov organizirali tudi v sindikatu. Prepričan sem, da dovolj uspešno, o čemer se boste lahko prepričali tudi sami,« mi je pred dnevi pripovedoval Silvo Novak, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Podjetja za PTT promet Kranj, ko sem se pozanimal, kako teče sindikalno delo med gorenjskimi poštnimi delavci.
»V naši delovni skupnosti je zaposlenih 480 delavcev, ki so se samoupravno organizirali v pet temeljnih organizacij in v delovno skupnost skupnih služb. Podobno je tudi v sindikatu. Imamo šest osnovnih organizacij, od tega tri zunaj Kranja. Podjetje za PTT promet Kranj ima namreč svoje temeljne organizacije, mimo Kranja še v Radovljici, na Jesenicah in v Škofji Loki. Takšna organiziranost nam je omogočila, da se je v zadnjih treh letih delo sindikata precej izboljšalo, predvsem pa smo zadovoljni, da se danes gorenjski poštni delavci dejansko počutimo samoupravljavce. Gotovo je, da smo postali subjekt odločanja. V osnovnih organizacijah delujejo sindikalne skupine, ki imajo svoje poverjenike. Slednji sestavljajo izvršne odbore osnovnih organizacij, v katerih res lahko prihajajo na dan vse naše težnje.«
V osnovnih organizacijah in v konferenci, ki deluje na ravni Podjetja za PTT promet Kranj, težijo za tem, da bi delavci v delovnih skupinah oblikovali svoja mnenja, predloge in stališča, ki naj bi bita tudi stališča sindikata.
s »Res je, da si prizadevamo, kako bi prišlo čimveč pobud iz delovnih in sindikalnih skupin, vendar z njihovim delom še nismo zado-
voljni. Zato ostaja največje breme sindikalnega dela na peščici najbolj prizadevnih sindikalnih aktivistov. Je že tako, da ljudje sprejmejo funkcije, potem pa ne delajo. In ko delavci terjajo odgovore na vsa tista vprašanja, ki so zanje in za njihove temeljne organizacije pogosto življenjskega pomena, ne dobijo odgovorov pravočasno. Res pa je, da se stvari zadnje čase obračajo na bolje. Če bo tako tudi v prihodnje, sem prepričan, da bomo k dobremu delu spodbudili tudi tiste sindikalne delavce, ki doslej niso kaj prida storili za uresničevanje delovnih načrtov naših osnovnih organizacij in sindikalne konference,« je dodal Lojze Vengar, predsednik OOS TOZD Jesenice.
Ostanimo še pri sindikalnih skupinah. Medtem ko skupine v Kranju sproti in, in kar je najbolj pomembno, dovolj učinkovito rešujejo delovne in življenjske probleme zaposlenih, pa skupina v Kranjski gori, denimo, ni in ni mogla zaživeti.
» V skupini nas je bilo šest,« je kar naravnost povedal Lojze Vengar, »kljub najboljši volji pa se nismo znali tako organizirati, da bi podobno kot v drugih skupinah prišli do veljave naši predlogi, mnenja in stališča. Fantje iz Gozd—Martuljka in Rateč se niso redno udeleževali sestankov, tako da nam ni preostalo drugega, kot da se odpravimo na Jesenice. Tam smo se Kranjskogorci aktivneje vključili v delo sindikata njihove temeljne organizacije in danes nam ni žal, da enkrat ali dvakrat mesečno skupaj s tovariši z Jesenic pokramljamo o vsem, kar nas teži. Tako nismo zadovoljni samo z dobro udeležbo na sestankih skupin, marveč tudi z aktivnim sodelovanjem vseh njihovih članov. Vsi skupaj smo namreč spoznali, da
se v ožjem krogu, kjer se med seboj dobro poznamo, lahko laže pogovorimo in odločamo o vseh tistih vprašanjih, ki so skupnega po-mena za našo temeljno organizacijo. Prav gotovo ne bi bilo napak, j če bi se takega delovnega »prijema« lotili tudi v drugih sindikalnih	[
skupinah. Na Gorenjskem smo poštarji raztreseni od Reteč pd	|:
Škofji Loki do Rateč pri Planici in zaradi majhnega števila zaposlenih na posameznih poštah bi bilo najbolje, če bi tudi drugod, tako kot na Jesenicah, združili delo sindikalnih skupin. Tako bi bile skupine, ki imajo danes šest, največ deset članov, bolj uspešne, kot so zdaj. Navsezadnje hodijo na sestanke sindikalnih skupin v Kranj tudi poštni delavci iz tako oddaljenih krajev, kot je Jezersko. ln zakaj se potem ne bi sestajali tudi tisti, ki so le nekaj kilometrov vsaksebi?«
Organiziranje številčno močnejših skupin je že obrodilo prve sadove. Ta čas si prizadevajo, da bi kar najbolj »steklo« uresničevanja zakona d združenem delu. Sindikalni aktivisti skušajo s pomočjo ; strokovnih služb Podjetja za PTT promet Kranj z najboljšimi predlogi in rešitvami, ki naj bi jih dobili tudi od skupin, urediti dohodkovne odnose tako, da bi delavec res prejemal toliko, kolikor je vložil svojega dela. Ta naloga pa ne bo lahka, saj imamo največje težave predvsem zaradi narave našega dela. Toda prepričani smo, da bomo do konca tega meseca, ko naj bi sprejeli merila o nagrajevanju po delu, uspešno opravili tudi to akcijo našega sindikata,« jo dodal Silvo Novak.
>1
IVO VIR^II( 1
v
v-
a-
ž-
>j'
C'
in
e-
jBPRAZNOVANJU 30. OBLETNICE ZVEZE SVOBOD V POMURJU_
Slavila je kultura
je, Plovno praznovanje jubileja morda izzveni nesmiselno, saj sta „ aznik in delo na popolnoma nasprotnih koncih našega vsakdanjika. J i°h 3 at*r*dnevno praznovanje 30-letnice ZKO Slovenije v štirih obči-| severovzhodne Slovenije je bilo zares delovno, skoraj naporno. ^ hurne skupine iz vse Slovenije so obiskovale kraj za krajem, saj so ^ Prireditve zvrstile kar v enajstih mestih in vaseh. In vsi, ki smo bili v ^ vrtincu, smo se zavedali, da delovanja amaterjev nikakor ne ®eirio zanemarjati. Veliko nam pove že podatek, da je bilo 1976. leta klavskih prosvetnih društvih Svoboda, kulturnoumetniških, kul-'rnoprosvetnih in prosvetnih društvih, mladinskih in pionirskih kul-ni- ‘^oumetniških društvih in samostojnih kulturnoumetniških skupi-. v ZKO aktivnih 55.366 članov. Za to, da je kulturna dejavnost Ionizirana in da dosega vedno višjo raven, pa skrbi več kot 1200 so r°kovnih sodelavcev.
I	AZSTAVI
d Radencih in it« Murski soboti
la ^ejavnost vseh društev, ki so 3- lučena v ZKO, je zelo raznolika, e- to velja na prvem mestu med jo en'' Prireditvami omeniti odlično 'Pravljeno in doslej najbolj celo-e ,0 razstavo ob 30-letnici Svobod. „v ^*a ^‘na v Murski Soboti je bila kar “ . meren kraj, kjer se je marsikdo
II	, av’l in si ogledal fotografije ter a- ebral spremno besedilo, ki pred-5 ^'jajo predvojno delovanje Svo-m , 111 pestrost dejavnosti slovenskih a- 7hh in izobraževalnih organi-aj J P° osvoboditvi.
10 s .adencih pa je veliko zanimanje uj	vila III. razstava likovnih skupin
Venije. izbor del članov likovnih
Gledališka dejavnost je globoko zasidrana v preteklosti, sedanjos ti in prav gotovo bo ostala tudi v prihodnosti ZKO. Na praznovanju jo je zastopala gledališka skupina KUD Zarja iz Trnovelj pri Celju. Šestintri-desetčlanska skupina, ki uspešno nastopa skupaj že šest let pod vodstvom režiserja Štefana Žvižeja, je nastopila dvakrat v Ljutomeru z Veliko žehto Majakovskega. Kot vedno so tudi tokrat segli po zahtevnem tekstu in ga posredovali občinstvu tako, kot so dojeli to delo velikega ruskega pisatelja. Z odra so se preselili tudi v dvorano, da bi še bolj pritegnili gledalce. Zanimiv pogovor z igralci v garderobi pa je razkril, da so trno-veljski gledališčniki polni idej in kar naprej snujejo nove predstave in vanje vnašajo svoje domislice. Na leto pripravijo dve ali tri predstave,
nadnim koncertom in koncertom v šolski telovadnici sta se krajanom predstavili godba na pihala iz Ptuja in odlična godba na pihala KUD Pošta iz Maribora. Na tem področju instrumentalne glasbe je bil v povojnem obdobju dosežen velik napredek, tako da muziciranje lahko nudi poslušalcu tudi precejšen umetniški užitek. Poslušalci so tako poslušali skladbe naših skladateljev Učakarja, Lorbeka in Bučarja pa tudi nekaterih tujih skladateljev. Oboji, glasbeniki in poslušalci, so bili tako zavzeti, da jih ni zmotilo niti nekaj minut teme, ki je zaradi prekinitve električnega toka zajela vso Lendavo.
GREMO V FILMSKO GLEDALIŠČE
Na vseh prireditvah v Lendavi so bili v glavnem mladi ljudje. Tako tudi v dvorani kina, kjer so se vrata po enem letu spet odprla. Gledalcem je najprej predstavnik ZKO prebral poslanico ZKO Slovenije, ki so jo brali na vseh prireditvah, potem pa jim je novinar in kritik Vladimir Kocjančič na kratko predstavil Šti-gličev film Povest o dobrih ljudeh, ki je bil posnet po literarni predlogi prekmurskega rojaka, pisatelja Miška Kranjca. Morda bo prav ta film spodbudil Lendavčane, da bodo
k'na v Murski Soboti so si ljudje z zanimanjem ogledovali doslej najbolj celovito razstavo o predvoj-^ j,) naprednem kulturnem gibanju in o mnogostranosti povojnega kulturnega ljubiteljstva (Foto: S. Rito-
Slovenije je le maj ®a, kar so likovnik
>ili.
®ditev. Gostitelji -
ha r občinske ZKO C k ’ Jut°mer, Lendavi
[Qa|lvse dejavnosti, ki jih razvija lij ' ekatere prireditve smo obi-
^RDALIŠKA
ačne
J^tkami
v q a^'m v Vidmu ob Ščavnici :ajj-?rnj' Radgoni je Lutkovno z'6 ROD Kobanci iz Kamnice Xi Jana Malika lutkovno a,e °®*Ca marogica. Pionirji iz la	gledališča DPD Svo-
% . e(lvod pa so s predstavo ,v '^dvedek Marjana Beline V,11 svoje vrstnike v Lendavi 'ljerig|SohotK Tako sta bili predle n,- utk°vna dejavnost in delo-
■'v0va|nirskih gledaliških skupin. ^Vedk 1 Sm° Pre<^stav' Užaljenega ci H v Murski Soboti, kjer so J, saj Ian° s'e£l*l> dogajanju na 'i Pogo°VorStnih Podstav niso de-
še številnejši pa so recitali, s katerimi obiskujejo delovne kolektive.
KLUBSKI
KULTURNI
PROGRAM
Prijeten večer so obiskovalci preživeli v Klubu mladih OO ZSMS v Lendavi. Že sprejem gostov z rdečimi nageljni je ustvaril praznično in hkrati domače vzdušje. Sekcija za kulturo tega kluba je na majhnem klubskem odru uprizorila Marjana Marinca Krasni cirkus. Čeprav je bila to njihova prva predstava, so s svojo iskrivostjo, pristnostjo in seveda znanjem navdušili gledalce. Klub je bil poln. Po predstavi so nastopajoči sedli med obiskovalce in se pogovarjali o predstavi, saj je namen klubov prav v tem, da na najbolj neposreden način omogočajo socializacijo mladega človeka ter njegovo celovito prosvetljenje in izobraževanje. Ob koncu prijetnega, zabavnega in hkrati poučnega večera so igralci uprizorili še nekaj skečev, s katerimi ob drugih dnevih popestrijo bivanje v klubu.
UMETNIŠKI UŽITEK TUDI OB GODBI NA PIHALA
Pravzaprav je bilo v Lendavi v času praznovanja zelo živahno. S prome-
spet odprli kinodvorano in v njej predvajali dobre filme, saj si odbor za film in televizijo pri predsedstvu ZKOS prizadeva za organiziranje filmskih gledališč, kar naj bi čimprej sprožilo potrebo po distribuciji kvalitetnega filma znotraj naše reproduktivne kinematografske mreže.
KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV
Nič še nismo spregovorili o narodnozabavni glasbi, ki ima pri nas množico privržencev. V ZKO so letos ustanovili komisijo za zabavno in narodnozabavno glasbo. Njena naloga je usmerjanje zabavnih orkestrov k oživljanju in uporabljanju domačega narodnega blaga. Glasbenikov in glasbenih skupin, ki se ukvarjajo s to vrsto kulture, je v Sloveniji veliko in na vseh koncertih imajo veliko poslušalcev. Tako je bilo tudi zadnji dan praznovanja, ko so poslušalci napolnili veliko restavracijo zdravilišča Moravci. Nastopili so ansambel Franca Miheliča, ansambel Korotan iz Šentvida v Podjuni, ženski oktet iz Obirja in ansambel Štirje kovači. Dobro poldrugo uro je veliko dvorano preplavljala slovenska pesem, obiskovalci »koncerta iz naših kra-/ jev« pa so se v kratkih odmorih med narodnozabavno glasbo seznanili z nekaterimi značilnostmi Prekmurj -
— predstavil se jim je pravi prekmurski lončar, domačin jih je seznanil z nastankom Moravskih toplic, slišali so tudi nekaj o značilnih prekmurski jedeh, saj tudi to sodi v kulturo nekega naroda.	,	S. R.
LITERARNI VEČER V GRADU MURSKE SOBOTE
V	prvem delu literarnega večera so v grajski dvorani gledališko uprizorjene tekste literatov — začetnikov s
-*5. srečanja predstavili člani gledališke skupine KPD Ernestek Golob-Peter iz Gradišča. V drugem delu so literati — začetniki (iz 2. literarne kolonije v Gradišču) brali svoje novejše tekste v prostorih Kluba mladih. Peter Božič — predsednik odbora za literarno dejavnost v ZKOS je recitacijski skupini iz Gradišča podelil spominsko plaketo 30. obletnice zveze Svobod.
Ker v tem zapisu ne bomo govorili o kvaliteti predstavljene proze in poezije, želim predvsem posredovati vzdušje, ki so ga ustvarili mladi literati s svojimi teksti. Najbolj dragocena je predvsem njihova izpovedna moč, ki izvira iz prebujene zavesti o njih samih in o svetu, v katerem živijo. Ta zavest pa je polna grenkobe, ljubezni, bolečine in sreče. Takšne so tudi teme mladih pesnikov in pisateljev — kar najbolj raznovrstne, a vselej pisane s prizadevnostjo.
Težko je govoriti o posameznikih, kajti interpretacija je bila skupinska in marsikdo ni prišel do veljave tudi zaradi slabše interpretacije svojega dela, slabše dikcije ali treme.
Po končanem literarnem večeru smo skupaj odšli na večerjo, kjer je bilo razpoloženje prisrčno in so nas zbližali pogovori iz literarnega sveta. Poslovili smo se kot prijatelji.
M. A.
PLESNI VEČER
Sobotna zaključna prireditev v Pomurju je bila v kinodvorani Murske Sobote, pospremljena s slavnostnimi govorniki. Kulturni program je bil nemara nekoliko nenavaden — plesni večer štirih skupin. Nastopili so ansambel Centra za balet in ritmiko iz Celja pod vodstvom Damirja Zlatarja-Freyja, plesna skupina Kluba mladih »Mladje« iz Maribora pod vodstvom Alenke Lavrač, plesna skupina Kluba mladih iz Ptuja pod vodstvom Mire Mijačevič in skupina za izrazni ples pedagoškega šolskega centra iz Celja pod vodstvom Ane Vovk.
V	zadnjem času se je v Sloveniji zelo razmahnila tudi amaterska plesno baletna dejavnost. Skupin različnih usmeritev je že blizu trideset, in to od Pirana, Kopra, Ljubljane, Celja, Ptuja do Maribora. Seveda je raven njihovih dosežkov dokaj raznolika, močno odvisna tudi od vednosti in ustvarjalnega hotenja kot tudi ustvarjalne sposobnosti vodij teh skupin.
Različno stopnjo znanja o izraznem plesu, ustvarjalnega hotenja in dosežkov je razkrivala tudi sklepna prireditev. Najbolj sta navdušila ansambel Centra za balet in ritmiko iz Celja (ki pa ga je oder pred filmskim platnom žal zelo utesnjeval) in plesna skupina Kluba mladih »Mladje« iz Maribora.
Seveda je tud' avanje izraznega plesa, ki osvaja današnjo mladino (pred vojno so bile to najpogosteje spevoigre!), še skromno, zato je tudi sposobnost doživljanja in presojanja med občinstvom zelo omejena.
S.G.
'M ^okviru letošnjega Borštnikovega srečanja slovenskih po-klicnih gledališč je bilo 83 prireditev, ki si jih je v desetih zaporednih dneh ogledalo 28.420 obiskovalcev. Če ta podatek primerjamo s prejšnjimi, lahko ugotovimo, da je letošnje Borštnikovo srečanje, ki je bilo že dvanajsto zapored, imelo kakih 2000 obiskovalcev več kakor lansko, čeprav je bilo po številu gledalcev med vsemi dotedanjimi tudi lansko rekordno.
Med vsemi prireditvami je kajpak bilo največ —kar 45 —gledaliških predstav. Ogledalo si jih je 15.300gledalcev. Gledališče ljudske vstaje, ki že nekaj let deluje pri Borštnikovem srečanju kot posebna gledališka skupina, je imelo dvanajst nastopov, ki si jih je ogledalo blizu 6500 gledalcev, med njimi največ mladine, vojakov, šolarjev pa tudi številnih delovnih ljudi v krajih severovzhodne Slovenije, kjer je to gledališče gostovalo s svojim programom revolucionarnih pesmi, samospevov in baletom. Poleg tega so gledališki igralci dvanajstkrat nastopili na šolah in v vrtcih, kjer je njihove nastope videlo 1850 otrok.
V okviru Borštnikovega srečanja je bilo še 16 drugih prireditev, med njimi tudi simpoziji, razstave, pogovori, predavanja in podobno, na katerih je sodelovalo 3100 ljudi.
To so pravzaprav samo nekateri suhoparni podatki, kipa na
svoj način vendarle živo izpričujejo razsežnosti, ki jih je doseglo Borštnikovo srečanje. To ni več dolgočasna gledališka festivalska prireditev, ki bi akademsko ustvarjanje skrivala za zidovi resnobne gledališke hiše. Borštnikovo srečanje je intimno in doživeto srečanje slovenske gledališke ustvarjalnosti z najširšimi krogi delovnih ljudi in občanov, zlasti tistih iz severovzhodne Slovenije, kjer je že postalo tradicionalno.
Borštnikovo srečanje je že zdavnaj preraslo razsežnosti tako matične hiše Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru kakor tudi domicilnega mesta Maribora. Slovenski poklicni gledališki ustvarjalci so se srečevali z delovnimi ljudmi iz severne Slovenije na njihovih delovnih mestih v tovarnah, ustanovah, z mladino v šolah, s krajani v vaških kulturnih domovih, s starejšimi občani v njihovih domovih, z vojaki v vojašnicah, z bolniki v bolnišnicah, z najmlajšimi v vrtcih. V teh nastopih ni bilo ničesar prisiljenega. To niso bile kulturne manifestacije, ki bi bile same sebi namen, temveč prireditve, ki so jih delovni ljudje želeli videti in podoživeti. Saj bi navsezadnje lahko vsi ti ali pa vsaj večina gledalcev, prišli v Maribor, v matično gledališko hišo Borštnikovega srečanja. Pa kaj, ko je ta tako majhna. V njej je lahko le nekaj predstav dnevno. Zato so povsem funkcionalno zamenjale gledališki oder skrbno pripravljene dvorane tovarn, šol, ustanov. Prav ta razsežnost pa vsako leto bogati Borštnikovo srečanje, ki postaja vse bolj srečanje delovnih ljudi severne Slovenije s kvalitetno gledališko ustvarjalnostjo in vse manj medsebojno srečanje slovenskih gledaliških ustvarjalcev samih.
Kako velik interes za tako usmerjeno kulturno prireditev imajo delovni ljudje, dokazuje tudi podatek, da je finančno podprlo Borštnikovo srečanje kar 140 organizacij združenega dela iz Maribora in okolice, med katerimi je največ prispevala sestavljena organizacija združenega dela »Kerna«, ki si je s tem pridobila tudi vlogo mecena.
V zvezi s tem je zanimiv še en podatek, namreč ta, da so bili nastopi gledališčnikov enako kvalitetni, naj so bili v mariborski gledališki hiši ali pa v Rušah, v Mežici, Črni, Ravnah, Lenartu, Ptuju, Radljah, Šentilju, Kostanjevici, Kumrovcu, Cerkljah in drugje. Na Borštnikovem srečanju je dejansko vseskozi navzoča zavest, da je sodelovanje v tekmovalnem programu srečanja samo del sicer mnogo širšega kulturnega poslanstva in kulturne naloge, ki jo opravlja vsak ustvarjalec, ki sodeluje na Borštnikovem srečanju. Prireditev mora dati delovnim ljudem in njihovemu življenju tisti kulturni utrip, zaradi katerega so prireditev podprli tudi finančno, hkrati pa mora s svojo specifično gledališko izraznostjo delovne ljudi tudi oblikovati in spreminjati ter krepiti v njihovih medsebojnih odnosih vrednote, ki so obče in v skladu z našim družbenim razvojem.
To je težka naloga vsake prave kulturne ustvarjalnosti. Za letošnje Borštnikovo srečanje, katerega pokrovitelj je bilo predsedstvo SRS, lahko trdimo, da je bilo resnična kulturna manifestacija. Fanfare so sicer utihnile, ogenj pred Slovenskim narodnim gledališčem v Mariboru je ugasnil, priznanja so podeljena, vendarle ni mogoče dvomiti v to, da se kulturni utrip, ki ga je srečanje dalo, ne bi razrasel in oplemenitil vse življenje, še zlasti pa kulturo v tem delu Slovenije. Dvanajsto Borštnikovo srečanje je končano, njegove ideje pa živijo med ljudmi v tovarnah, šolah, ustanovah. In po vsakem srečanju so vse bolj in bolj žive.
TOMAŽ KŠELA
kako gospodarimo
ZRENJANIN:________________________
MILIJON VREČ PERLITA
Ljubljanska Termika ima v svoji sestavi tudi temeljno organizacijo združenega dela »Perlit« v Zrenjaninu, ki proizvaja perlit — pomemben material za izolacijo v gradbeništvu. Kolektiv TOZD Perlit je letos dosegel pomemben delovni uspeh: že sredi meseca oktobra so presegli letni plan, saj so napolnili milijon vreč perlita, silikonskega materiala vulkanskega porekla, ki ga z ekspandira-njem pripravijo za izolacijo fasad, stropov in podov. Poleg tega uporabljajo perlit tudi v prehrambeni industriji kot filter in v vrtnarstvu.
Letošnji uspeh je toliko večji, če upoštevamo da so 1974. leta proizvedli le 650.000 vreč, 1975. leta 750.000, 1976. leta pa 930.000 vreč, letos pa so planirali 1.030.000 vreč.
Letošnji plan so tako izpolnili sredi oktobra, do konca leta pa bodo izdelali še blizu 250.000 vreč perlita.
Ob vsem tem pa velja omeniti, da kolektiv zrenjaninske Termike nima zalog, saj je celotna proizvodnja že prodana.
Milijonto vrečo so kot posebno priznanje izročili predstavniku podjetja »Izolacija« iz Beograda, največjemu porabniku njihovih jzdelkov.	B. REPE
MEDVODE:
IZPOLNJENA
PRIČAKOVANJA
Letošnji izvozni načrt Donita je v primerjavi z lanskim sicer za 30 odstotkov večji, vendar so ga že v prvih sedmih mesecih dosegli 95-odstotno. Posamezne temeljne organizacije, med njimi Feno-lit, Pletilnica, Tesnila in Svit so izvozne naloge precej presegle, nekatere med njimi — Tesnit, Laminat in Filtri — pa niso izpolnile svojih izvoznih načrtov. V Donitu so prepričani, da bo TOZD Tesnit do konca leta izpolnila svoje izvozne obveznosti, precej teže pa bo z izvozom v TOZD Laminati, saj se v vzhodnoevropskih državah spopadajo z močno konkurenco, povpraševanje pa upada tudi zaradi uporabe cenejših materialov. V TOZD Filtri upajo, da bo pogodba z vzhodnoevropsko tovarno, sklenjena pred nedavnim, bistveno izboljšala izvozne možnosti.	V.K.
KRANJ:
Dobro gospodarjenje
V	letošnjih prvih osmih mesecih so temeljne organizacije Tovarne gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava proizvedle 28.271 ton različnih izdelkov. Tako je proizvodnja v tem času v primerjavi z enakim obdobjem lani večja za 12 odstotkov. Delovna storilnost je porastla za 5 odstotkov, vendar kaže težnjo po padanju zaradi sorazmerno hitre rasti zaposlovanja novih delavcev.
V	prvih osmih mesecih letošnjega leta je dosegla prodaja vrednost 1,262.657 din, kar je precej več, kot so načrtovali, in je za 38 odstotkov večja, če jo primerjamo z enakim obdobjem minulega leta. Izvoz predstavlja 12,3 odstotka dosežene neto realizacije ali 7,764.000 dolarjev. Sava je največ izvozila v zahodne države, in sicer za 7,070.000 dolarjev, kar je 91 odstotkov vsega izvoza na konvertibilno področje. Kljub temu, da v Savi beležijo sorazmerno hitro rast zaposlovanja, je do konca avgusta raslo z 2,7- odstotno stopnjo, kar je v skladu z resolucijo o politiki zaposlovanja 1977.
ta.
'	________ V.K.
OGASKA SLATINA:
Kritično o poslovanju
V steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini so ob ocenjevanju letošnjih šestmesečnih rezultatov poslovanja ugotovili, da je količinska proizvodnja nižja od lanske za 4,4 odstotke in da za 16 odstotkov zaostaja za načrtovano. Nekoliko bolj spodbudni so sicer rezultati, ki kažejo vrednost proizvodnje, saj je slednja v letošnjem prvem polletju porastla za 6,8 odstotka. Na ta podatek pa v steklarni gledajo realno, saj je v glavnem posledica višjih cen, ne pa rezultat večje delovne storilnosti.
Da bi bile številke o proizvodnji še bolj realne, jih rogaški steklarji osvetljujejo tudi z drugačnega gledišča — vrednosti zalog namreč. Te so namreč v prvih šestih mesecih letošnjega leta po-rastle v primerjavi z enakim obdobjem lani za 1,6 odstotka. Zaloge gladkega stekla so po vrednosti porastle od 1,207.048 din na 1,331.112 din, kristalnega brušenega stekla pa je na trgu za 6,934.122 din.
V.K.
KOMEN NA KRASU:
Poslovno sodelovanje
Proizvajalci steklenih vrat v tovarni stekla v Pančevu so dlje iskali primerno delovno organizacijo, s katero bi navezali poslovne stike. Hoteli so dobiti stalnega, solidnega partnerja za izdelovanje kovinskega okovja za steklena vrata. Slednjič so ga našli v komenski tovarni Aluminij . Oba partnerja sta sklenila 10-letni sporazum o poslovnem sodelovanju, s čemer je zagotovljena podlaga za redno preskrbo okovja za steklena vrata. V Aluminiju so prepričani, da bo medsebojna menjava od 2,5 milijona din v letošnjem letu porastla prihodnje leto že na 6,5 milijona din. Čeprav izdelajo v Pančevu ta čas 5000 kosov steklenih vrat, je povpraševanje po njih na domačem trgu vedno večje in ne morejo zadostiti vsem potrebam.
V.K.
PO DRUGEM VZORČNEM SEJMU GORENJA
5. novembra 1977
stran
Prodani za prihodnje leto
Proizvodnja večine TOZD Gorenja je za drugo leto že razprodana, trg pa zahteva še povečanje proizvodnje
V velenjski rdeči dvorani so pred dnevi zaprli II. vzorčni sejem sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Delovni kolektivi Gorenje so razstavili blizu 1500 izdelkov, med katerimi so bile tudi vse novosti iz proizvodnega programa za 1987. leto. Druga razstava komercialnega programa SOZD
Gorenje, na katero je prišlo več tisoč poslovnih partnerjev Gorenja iz domovine in tujine, je bila tudi nova priložnost za srečanje proizvajalcev surovin in sestavnih delov, trgovske mreže, denarnih zavodov in finalistov, članov reprodukcijske celote DOM, spremljali pa so ga strokovni seminarji s področja grad-
beništva, toplotne tehnike, elektronike in varstva okolja.
Številne pohvale in priznanja, ki so jih izrekli obiskovalci druge razstave komercialnega programa SOZD Gorenje, potrjujejo pravilnost zamisli o organizaciji vzorčnih sejmov v Velenju. Velik asortiman in raznolikost izdelkov kot tudi programska
PRED SPREJETJEM REPUBLIŠKEGA ZAKONA O BLAGOVNEM PROMETU
Novi blagovni tokovi
Zakon naj bi predvsem zagotovil večje možnosti za kvalitetnejši napredek pri opravljanju blagovnega prometa v skladu z zakonom o združenem delu — Organiziranost potrošnikov v krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih ter organizacijah naj bi urejal poseben zakon
Sredi tega meseca bosta zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine obravnavala predlog zakona o blagovnem prometu. Znano je, da je temeljni zakon o blagovnem prometu prenehal veljati pred letom dni in so bili vsi zakonski predpisi s tega področja usklajeni z ustavo. Toda že v mesecu novembru lani so se pokazale velike vrzeli v urejanju blagovnega prometa, saj je federacija po ustavi pristojna samo za urejanje temeljnih odnosov, s katerimi zagotavlja enotnost jugoslovanskega trga in ukrepe, s katerimi preprečujemo spodkopavanje enotnega tržišča. V pristojnosti federacije so ostali tudi ukrepi za zavarovanje pred monopolnimi pojavi in nelojalno konkurenco, ne nazadnje pa še urejanje in izvajanje predpisov, ki naj zagotovijo svobodni promet blaga in storitev. Vsa druga vprašanja na področju blagovnega prometa pa je morala Slovenija podobno kot druge republike urediti s svojimi predpisi. Po republiški ustavi namreč skupščina ureja odnose na področju blagovnega prometa, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane.
Gre predvsem za tale vprašanja: pogoji za opravljanje prometa blaga na debelo, na drobno in v tranzitu ter opravljanje storitev v blagovnem prometu, opravljanje prometa z blagom široke porabe, medsebojni odnosi med organizacijami združenega dela blagovnega prometa in organizirani potrošniki, opravljanje blagovnega prometa z osebnim delom in z zasebnimi sred-
stvi občanov itd.
Ker omenjena vprašanja zakonsko niso urejena; je pred časom izvršni svet predlagal skupščini, naj izda zakon, ki bo primerno uredil področje blagovnega prometa. Republiški zakon naj bi predvsem zagotovil večje možnosti za kvalitetnejši napredek pri opravljanju blagovnega prometa v skladu z zakonom o združenem delu, hkrati pa omogočil organizacijam združenega dela, njihovim združenjem in delovnim ljudem, da v enakih pogojih opravljajo gospodarske dejavnosti v prometu blaga in storitev na območju Slovenije. Prav tako je v zakonskem predlogu pri določanju pogojev za opravljanje blagovnega prometa upoštevana enotna ureditev tega področja v skladu z zveznimi predpisi.
Predlog republiškega zakona opredeljuje tudi nekatere specifične pogoje, ki so pomembni za republiko, denimo strokovno izobraževanje trgovinskih kadrov, pogoje za promet z določenimi vrstami blaga, odkup kmetijskih pridelkov itd. Urejanje teh vprašanj bo poslej možno na dva načina, in sicer z družbenim dogovorom in s tako imenovanimi podzakonskimi izvršilnimi predpisi. Prezreti ne kaže tudi posebnega poglavja, ki je dodano zakonskemu predlogu in ki govori o odnosih med organizacijami združenega dela blagovnega prometa in organiziranimi potrošniki, s katerim je končno opredeljena vsebina sodelovanja z organizacijami, ki skrbe za blago široke porabe in organiza-
KAKO IZBOUSATI PRESKRBO Z BARVASTIMI KOVINAMI_______
DOHODKOVNI
ODNOSI
Slovenske delovne organizacije, porabniki aluminijastih in bakrenih polizdelkov, se odločno zavzemajo, da bi z rudniki in predelovalci rude sklenili poslovne odnose na dohodkovni podlagi. V nasprotju s tem stališčem pa so se v Valjaonici bakra i aluminija Slobodan Penezič-Krcun v Titovem Užicu zavzeli zgolj za kreditne odnose pri gradnji novih rudniških in topil-niških zmogljivosti. Da bi v naslednjih letih zadostili potrebam predelovalne industrije, bo treba namreč v rudnik v Boru vložiti skupno blizu 300 milijonov dinarjev, prav toliko pa v proizvodnjo boksita. Valjarna v Titovem Užicu je tudi predlagala, naj bi slovenski porabniki
skupaj z Ljubljansko banko ta sredstva posodili valjarni, ki bi jih vlagala v surovinsko bazo — kar pa seveda za porabnike ni najbolj ugodna rešitev, ni pa tudi v skladu z določili zakona o združenem delu. Zavoljo tega so slovenski porabniki aluminijastih in bakrenih polizdelkov predlagali, naj bi sklenili dogovor in ga uresničili s samoupravnim sporazumom o redni preskrbi slovenske industrije na podlagi dohodkovnih odnosov: pri dogovarjanju naj bi kot enakovredni partnerji sodelovali porabniki, valjarna in rudniki. Le tako bi namreč lahko zagotovili trajnejšo povezavo in zavarovali koristi katerekoli podpisnic sporazuma.
R. B.
cijami potrošnikov v krajevnih skupnostih, občinah in v republiki. Vendar je v javni razpravi prevladovalo mnenje, naj bi način sodelovanja — enako kot oblike organiziranosti — urejali akti krajevnih skupnosti, predvsem pa samoupravni sporazumi, sklenjeni med udeleženci dogovarjanja, torej med trgovinskimi organizacijami in organiziranimi potrošniki.
I.V.
novost Gorenja — prehod k p°' nudbi kompletnih ambientov i11 tehnologij — drugačnega način3 dogovarjanja s poslovnimi part' nerji pravzaprav ne dovoljujejo’ Pravkar končana velenjska se; jemska prireditev pa je bila tud1 nova priložnost za dogovore 0 uresničitvi dogovorjenega sode; lovanja v reprodukcijski celof1 DOM. Sicer pa si je na tisoče obi' skovalcev sejma lahko ogledalo številne izdelke Gorenja, k* znova potrjujejo evropsko raven proizvodnje te delovne organi' zacije in ji omogočajo nadalje; vanje vodilne vloge v Jugoslavi]1 do leta 1985.
Kar 18.000 zaposlenih v de' lovnih organizacijah Gorenje p° vsej Jugoslaviji načrtuje za prt' hodnje leto proizvodnjo v vred' nosti 12 milijard dinarjev. In ee merimo uspešnost pravkar kon' čanega II. vzorčnega sejm3 SOZD Gorenje, med katerim s? sklepali tudi pogodbe o prodaj1 izdelkov v prihodnjem leM potem smemo zapisati, da j6 proizvodnja večine tovafjj SOZD Gorenje za leto 197" pravzaprav že razprodana, ti' žišče zahteva celo povečanja proizvodnje, se pravi, da bodn morali v temeljnih in drugih of' ganizacijah združenega dela Gp' renje nemudoma uskladiti pred' zvodne zmogljivosti posameznij1 tovarn s tržiščnimi možnostiU1'
P.0’
GOSPODARSKI KOMENTAR
SPORAZUM ALI DIKTAT
Eno izmed področij, kjer novi samoupravni veter najšibkeje veje, je politika cen. Zvezna administracija ne more in ne more preboleti, da tudi na tem področju zakon o združenem delu daje vso veljavo samoupravnemu dogovarjanju in sporazumevanju. Ne samo, da je prav iz Zveznega zavoda za cene slišati mnenja, da se je treba pri oblikovanju cen dosledno držati zakona o cenah, ne pa duha zakonit o združenem delu, tudi v osnutku novega zakona o cenah, ki naj bi ga sprejeli do konca tega leta, je še veliko nedorečenega in precej neskladij z zakonom o združenem delu. S pravico združenega dela torej, da po samoupravni poti oblikuje cene svojih izdelkov in storitev.
Kako naj bi sicer razumeli nekatera določila v osnutku, ki so dajala še vedno zelo široka pooblastila administraciji?
V osnutku je mrgolelo »terminoloških« nejasnosti in netočnosti, tako da so udeleženci javne razprave o osnutku celo menili, da je težko na tako »meglena« določila dajati kakršnekoli konkretne pripombe in spreminjevalne predloge. Temeljna pomanjkljivost osnutka pa je bila, da vseskozi uporablja zdaj že preživeli termin določanje cen, namesto oblikovanja cen.
Vsekakor ni možno pričakovati, da bi bil zakon že v osnutku idealen-Toda osnutek tega zakona, ne vemo točno, kateri po vrsti je, se kar n® more otresti svojih »otroških bolezni«, zlasti pa ne težnje, da bi admini" strativno določanje cen obdržalo v novem samoupravnem sistemu oblikovanja cen čim bolj pomembno vlogo.
Oblikovalci zakonskega besedila bodo imeli do konca leta še obil° dela, saj bodo morali pretehtati številne pripombe in spreminjevalne predloge ter presoditi, kaj je v skladu z zakonom o združenem delu-Vsekakor drži, da oblikovanje enotnejšega in trajnejšega sistema v obl*" kovanju cen ni lahka naloga. Res pa je tudi, da so že ob koncu minulega leta v prenekaterem delovnem kolektivu opozarjali na dejstvo, da je združeno delo že sposobno samostojno, na samoupravni podlag’ oblikovati cene izdelkom in storitvam. Kaže pa, da so se oblikovalci zakona zanašali na to, da je leto dovolj dolgo in da bistvenih pripomb v javni razpravi na osnutek ne bo. Toda pripomb je bilo dosti in zdaj ie dela — za kratek čas, ki še ostaja na voljo, kar preveč.
Oblikovanje cen je gotovo sila zahtevno in odgovorno delo in prt" pombe na račun poti, po katerih je združeno delo »prihajalo« do novih cen, so bile zelo upravičene, pa naj je šlo za delo zvezne administracij6’ ki je pogosto škodila razvoju gospodarstva Y neuravnovešenim tem pom določanja cen surovin in izdelkov, ali paza tako imenovano spora; zumevanje proizvajalcev o cenah, ki je bilo v nekaterih primerih bo J podobno monopolnemu dogovoru kot samoupravnemu sporazumu-
Vsekakor pa lahko delovnim organizacijam, ki so se na monopol611 način dogovarjale o cenah, štejemo za olajševalno okoliščino dejstv0’ da združeno delo še ni bilo povezano v dohodkovne tokove, da torej deloval povratni mehanizem, oziroma blažilci za pretirane apetite p° sameznih delovnih organizacij.
Zdaj je seveda položaj drugačen: dohodkovne soodvisnosti med p° sameznimi temeljnimi organizacijami so vse bolj čvrste in samou^ pravno dogovarjanje se ne more sprevreči v monopolni dogovor ne terih. Zavoljo tega je seveda tolikanj bolj presenetljivo, da administr3 cija tako trdno vztraja, da je le ona sama tisti dejavnik, ki je sposof krojiti cene. Res je sicer, da jih je sposobna krojiti še naprej — toCia kakor ne v korist združenega dela in tudi ne v družbeno. Zavoljo teg > ^ prav, da njene pristojnosti čimprej in čimbolj popolno nadomesti sa moupravno dogovarjanje in sporazumevanje združenega dela satI1^j
lljpi V NEMČIJI SE SPET OBRAČAJO K PREMOGU_________________________________
DOBRI STARI PREMOG
Nemški sindikati: Z odpiranjem novih in moderno opremljenih premo-p°vnikov si bodo zagotovili zanesljiv vir energije, ne da bi škodovali de-jovnemu okolju_________
Malo je dandanes strokovnjakov,
1 bi podcenjevali pomen premoga v Proizvodnji električne energije. Že Ravnaj so začeli izgubljati iluzije, da osta nafta in uran »nadomestila«
.rno zlato. Nasprotno, pokazalo se Je> da bo premog še dolgo dragocen vir energije, ob tem pa za nameček še Cenejši od mnogih drugih.
Mse to dobro vedo tudi v Zvezni r'•Publiki Nemčiji. Prav zato energet-ki program bonnske vlade predvi-eva> da bi 38 milijonov ton črnega Premoga vsako leto spremenili v j- ektrični tok. To bi storili na podlagi 01goročnega sporazuma med pre-^ 0govniki in elektrogospodarstvom.
°kazalo pa se je, da uresničevanje
ega programa ne bo potekalo gladko.
Nekateri krogi, ki se — kot iro-niCn° navajajo predstavniki nemških
rtu ____________________
sindikatov — ravnajo po izreku »Sveti Florjan, obvaruj mojo hišo in zažgi jo drugemu«, se hrupno upirajo . zamisli o odpiranju novih premogovnikov. Nihče načelno ne zanika potrebe', da bi zagotovili dovolj premoga za elektrogospodarstvo, ko pa pridejo na vrsto stvarni predlogi, da bi v tem ali onem kraju začeli s proizvodnjo, se takoj najdejo ljudje, ki povzdignejo svoj glas, predvsem zavoljo dozdevnega ogrožanja človekovega okolja. Trenutno zavirajo odprtje desetih novih premogovnikov. Očitno je, da imajo pri tem glavno besedo deželne in lokalne oblasti. Zato je zahodnonemški sindikat delavcev rudarstva in energetike prenesel težišče bitke na Porurje, kjer je največ premogovnikov.
V mesecu oktobru so začele sindikalne organizacije rudarjev v Po-
—■
BEOGRAD — Član predsedstev SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj je sprejel predsednika italijanskega senata Amintdreja Fanfanija, ki je bil na obisku v Jugoslaviji. Pogovarjala sta se Predvsem o dvostranskih odnosih in ugotovila krepitev dobrososedskih prijateljskih odnosov. Poleg tega sta izmenjala mnenja o razvoju samoupravljanja pri nas, za kar so Fanfani in njegovi sodelavci pokazali še posebno zanimanje. Med obiskom v Jugoslaviji so predsednika italijanskega senata sprejeli tudi drugi ugledni predstavniki našega družbeno političnega življenja, med njimi predsednik skupščine Jugoslavije Kiro Gligorov in predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so začeli praznovati 60-letnico oktobrske revolucije. Na slavnostni akademiji v veliki kremeljski kongresni palači je pred približno 6000 navzočimi govoril generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev. Poudaril je splošni pomen graditve socializma v ZSSR, navedel poglavitne gospodarske uspehe, v zunanjepolitičnem delu govora Pa je med drugim ostro napadel kitajsko vodstvo in se zavzel za prepoved vseh jedrskih poskusov v vojaške namene. Za Brež-njevpm so spregovorili tudi voditelji tujih delegacij, med njimi ' Jugoslovanske, član predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ Vladimir Bakarič.
NEW YORK — Predstavniki Združenih držav Amerike, velike Britanije in Francije so v varnostnem svetu Združenih uarodov z vetom preprečili sprejeme resolucije afriških držav, ki so zahtevale uvedbo obsežnih povračilnih ukrepov proti južnoafriški republiki zaradi njene rasistične politike. Ta dogodek je močno razočaral svobodno Afriko, saj je zgovorno pokazal, Qa so zahodne države pripravljene le na delno prepoved izvoza orožja v Južno Afriko, niso pa se pripravljene odpovedati pogodbam o proizvodnji orožja, sodelovanju pri razvoju jedrskih kapacitet, najmanj pa gospodarskemu sodelovanju.
v	YORK — Politični komite generalne skupščine Zdru-
ženih narodov je obsodil ugrabitve potniških letal in pozval vse rzave, naj okrepijo varnostne ukrepe na letališčih in v letalih, v posebni resoluciji poziva vse države, ki še niso pristopile k Mednarodnim sporazumom iz Tokia, Haaga in Montreala, naj 0 storijo čimprej. Pomembno je, da je dvaintrideseto zaseda-nJe generalne skupščine OZN tako zelo hitro reagiralo na zaskrbljujoče naraščanje tovrstnega terorizma, kot tudi dejstvo, a so vse države tako hitro našle skupen jezik.	g. k.
rurju zbirati podpise za odpiranje novih premogovnikov. Odziv je presegel pričakovanja. Rudarjem so dali množično podporo ne le delavci drugih panog, predvsem kovinske in kemične industrije, marveč tudi veliko prebivalcev. Prav to pa je namen akcije, da bi s podpisi potrdili voljo večine ljudi v Porurju, ki so za nove rudnike, in tako prepričljivo izpodbili govorice nekaterih krogov, češ da prebivalstvo nasprotuje temu. Če bo sindikatom akcija uspela, bo mnogo teže zavirati uresničevanje načrtov o odpiranju novih premogovnikov.
Sindikati pa imajo zelo močne argumente. V novih premogovnikih s sodobnimi napravami se bo količina prahu zmanjšala za 75 odstotkov. Tako bo tudi onesnaženost na delovnem mestu in v širšem okolju občutno manjša. Če bi stare premogovnike zaprli zato, da bi zavarovali okolje, bi več desettisoč rudarjev ostalo brez dela, država pa bi ostala brez zadostne količine premoga. Edini izhod je, poudarjajo sindikati, odpreti nova okna, kj bi zagotovila zaposlitev starim in mladim rudarjem, omogočena pa bi bila tudi humanizacija dela in delovnega okolja. Skratka, z manj prahu in onesnaženosti bi imeli več premoga in električne energije.
B. RAKIDŽIČ
PRVA KONFERENCA RADIODIFUZNIH ORGANIZACIJ NEUVRŠČENIH DRŽAV
V duhu neuvrščenosti in soglasja
V Sarajevu je bila od 27. do 30. oktobra prva konferenca radiodifuznih organizacij neuvrščenih držav, ki je po svojem mednarodno—političnem pomenu in sklepih, ki jih je sprejela, presegla okvire sodelovanja med radiotelevizijami neuvrščenih držav.
Konferenca je bila v obdobju po peti vrhunski konferenci neuvrščenih držav v Colombu gotovo eden najpomembnejših dogodkov neuvrščenih. Njen pomen je toliko večji, ker pomeni konkretizacijo skupnih dogovorov iz Colomba ter s tistih zborovanj neuvrščenih, na katerih so govorili o informiranju. Zato povezanost med emblemoma konferenc v Colombu in Sarajevu, ki sta krasila konferenčno dvorano v Skenderiji, ni bila zgolj simbolična. Pomenila je veliko več, saj je opozorila na tesno povezanost boja za enakopravnejše odngse na področju informiranja s skupnim bojem neuvrščenih za pravičnejši svet. V sedanje neenakopravne odnose v svetu sta namreč radio in televizija vsestransko vključeni. Številne države in narodi so v takšnih razmerah tarča pravega bombardiranja z netočnimi, izmaličenimi, izmišljenimi in zlonamernimi informacijami, tako o sebi kot o drugih. To je posledica dejstva, da sta radio in televizija zelo pogosto
orodji v rokah sil kolonializma, neokolonializma in imperializma. Položaj radiodifuznih organizacij v mnogih neuvrščenih državah in deželah v razvoju je po drugi strani takšen, da se zaradi omejenih ekonomskih možnosti, slabe tehnične opremljenosti in pomanjkanja kadrov ne morejo uspešno upreti takšnim pritiskom. Vse to se je zgovorno pokazalo v razpravah na sarajevski konferenci.
Srečanje je bilo od prvih trenutkov v duhu neuvrščenosti, z drp-gimi besedami, v pripravah nanjo, v razpravah ter pri oblikovanju dokumentov so enakopravno sodelovale vse delegacije. Razumljivo je, da so se pokazale tudi različne potrebe, interesi in želje, saj so razlike v razvitosti radia in televizije velike tudi med neuvrščenimi državami. Dokumenti, ki seveda niso nastali čez noč, temveč so plod obsežnega, dolgotrajnega in temeljitega dela, zato odsevajo tako stališča tistih dežel, ki imajo že satelitsko radio-

kdo je kdo
AMINTORE FANFANI
predsednik senata republike Italije
Amintore Fanfani sodi med tiste politike, ki so mu ničkolikokrat napovedovali popoln politični polom, a je vselej bil in je še zelo pomembna politična osebnost sosednje Italije.
Bil je domala na vseh političnih položajih, razen na položaju predsednika republike. Štirikrat je bil ministrski predsednik, vodil je zunanje ministrstvo in imel več drugih funkcij. Danes je predsednik senata, vplivnega in pomembnega italijanskega političnega dejavnika. Fanfani je politik in znanstvenik. Tudi ko je bil na položaju ministrskega predsednika, ni nikoli pretrgal stika z znanostjo, res pa je, da je bila njegova znanstvena dejavnost vedno politično determinirana. Študiral je kapitalizem in ta študij ves čas pomeni rdečo nit njegovega znanstvenega dela. Z dvaindvajsetimi leti je leta 1930 diplomiral in zelo kmalu začel politično kariero, v kateri so se vrstili vzponi in padci. To kot tudi njegova osebnost odsevajo vso nekdanjo uspešnost krščanske demokracije kot njeno današnjo krizo.
Fanfani je doma, kot mu pravijo, trd nasprotnik komunistov, eden tistih, ki mu zaman ponujajo »zgodovinski kompromis«. Na zunanjepolitičnem področju pa se zavzema za dobre sosedske odnose tudi s
socialističnimi državami. Kot državnik je imel Fanfani vpliv na razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo kot ministrski predsednik in kot zunanji minister. Kot izkušen državnik se namreč zaveda pomena dobrih odnosov med državami.
difuzijo, kot tistih, pri katerih je ^radio še v povojih.
Na konferenci so sprejeli deklaracijo, akcijski program, sklep o uskladitvi sodelovanja med radiotelevizijami neuvrščenih ter ustanovili odbor za sodelovanje, ki bo takoj začel z delom. Deklaracija poudarja, da je sarajevsko srečanje pomemben prispevek k sodelovanju med neuvrščenimi na področju informiranja, še posebej po ustanovitvi združenja tiskovnih agencij, da so možnosti za sodelovanje med radiotelevizijami zares velike, kot tudi,da morata biti radio in televizija vsestransko vključena v vsa prizadevanja gibanja neuvrščenih.
Akcijski program poudarja predvsem nujnost razvoja sleherne izmed radiotelevizij, pomoč na temelju solidarnosti vsem manj razvitim radiodifuznim organizacijam neuvrščenih držav in osvobodilnih gibanj, nujnost izobraževanja kadrov ter razvoja različnih oblik programskega sodelovanja. Izraža tudi soglasno ugotovitev, da je glede na sedanjo raven sodelovanja med neuvrščenimi na področju radiodifuzije, ki je nezadovoljivo in skoraj praviloma zgolj na dvostranski podlagi, nujno razviti večstransko sodelovanje, ki edino lahko zagotovi tako enoten nastop neuvrščenih na mednarodnem prizorišču, ko gre za informiranje, kot razvoj sleherne izmed radiodifuzij, zlasti pa tistih, ki so slabo razvite.
Sklep o usklajevanju sodelovanja vsebuje cilje in priporočila, ki predstavljajo konkretizacijo akcijskega programa. Mednje sodijo predvsem razvoj medsebojnega sodelovanja pri oblikovanju in izobraževanju kadrov, razvoj izmenjave in koprodukcije radijskih in televizijskih programov ter ustanavljanje forumov za iskanje novih možnosti sodelovanja med radiotelevizijami neuvrščenih, širjenje resničnih informacij o prizadevanjih in dosežkih neuvrščenih.
Zelo pomembno je, da so udeleženke prve konference že v Sarajevu ustanovile odbor za sodelovanje, ki bo spodbujal uresničevanje sklepov srečanja. To je bilo nujno zavoljo razmer na področju radiodifuzije in informiranja. Sarajevsko srečanje je zato zelo pomembno zaradi dokumentov, ki so jih sprejeli in zato, ker pomeni začetek razvejanega večstranskega sodelovanja med neuvrščenimi na področju, ki je še kako življenjskega pomena za uspeh vseh prizadevanj gibanja neuvrščenih.
BRANKO KASTELIC
Sindikalno gibanje neuvrščenih in dežel v razvoju
(VI.)
Jugoslavija — enot-riost je temelj razvoja
'ki ZTf enotnosti v skupnih' ^euvrščelern^n^. za delavsko
treda ^
vmešavanju' o
'če/o deželam
ta *-areZai„ ,p?lltika in hlač r.°dno det ^ohoke sledi tudi
ltev kažeTtko,-8ibanje- Takš
a fte cenimi	tri mednaroi
> svob0te:.Mednarodnak
i0ftfedt?,d lh smdikatov in
ko
^federacija 'wT“"^fov ln 'nslju ter c dela, ki imau
‘lassedežetet°pna sindikal
^ m Min. Ul
1 v Pragi, čepra
mednarodne centrale ideološko opredeljene, so se jim pridružili nekateri sindikati iz neuvrščenih držav in dežel v razvoju. Vanje pa ni včlanjenih 50, v glavnem afriških nacionalnih sindikalnih organizacij.
Odnosi v mednarodnih sindikalnih centralah so v čedalje večji krizi, vendar razdeljenost še ne pomeni, da večina delavskega razreda na svetu podpira razdrobljenost v mednarodnih sindikalnih odnosih. Vedno več sindikatov neuvrščenih in dežel v razvoju, med njimi zelo aktivno tudi Zveza sindikatov Jugoslavije, se zavzema za svetovno sindikalno konferenco o razvoju. Njeno sklicanje ovirajo in odlagajo mednarodne sindikalne centrale na različne načine, ker se zavedajo, da bi konferenca zmanjšala njihove možnosti vplivanja in vmešavanja v nacionalne sindikalne organizacije.
AKCIJSKA ENOTNOST Zveza sindikatov Jugoslavije je v mednarodni dejavnosti vedno podpirala in se solidarizirala s cilji in z bojem sindikatov neuvrščenih in dežel v razvoju. Nikoli ni delila priporočil, ali vplivala na opredelitve posameznih nacionalnih sindikalnih organizacij. Izkušnje so pokazale, da so prizadevanja za dvostransko sodelovanje in združevanje sindikalnega gibanja naletela na plodna tla, ker jugoslovanski sindikati niso omejeni z ozkimi interesi in cilji, kot so obremenjene mednarodne sindikalne centrale. Prav to povečuje veljavo jugoslovanskih sindikatov, saj se sindikati neuvrščenih in dežel v razvoju zavzemajo za svojo avtonomijo in za suvereno razpolaganje vseh držav z lastnimi naravnimi bogat-stvi. Neodvisen položaj omogoča Zvezi sindikatov Jugoslavije, da razvija dvostranske odnose s skoraj vsemi nacio-
nalnimi sindikalnimi organizacijami v neuvrščenih državah in v deželah v razvoju.
Takšno stališče Zveze sindikatov Jugoslavije ne pomeni, da je nujna konfrontacija z mednarodnimi sindikalnimi organizacijami. Prav nasprotno, jugoslovanski sindikati sodelujejo z njimi povsod, kjer se pojavljajo skupni interesi.
Boj za novo mednarodno gospodarsko ureditev je ena najpomembnejših oblik razrednega boja. Na podlagi načel politike neuvrščenosti se Zveza sindikatov Jugoslavije še posebej zavzema za sklic svetovne sindikalne konference o razvoju. To svojo usmeritev so jugoslovanski sindikati potrdili tudi na februarski plenarni seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ko so razpravljali o sodelovanju s sindikati neuvrščenih in dežel v razvoju.
DVOSTRANSKI STIKI
Sodelovanje naših sindikatov s sindikati neuvrščenih in dežel v razvoju ima močno podporo v vse tesnejšem gospodarskem povezovanju Jugoslavije s temi državami. Skupne sindikalne akcije veljajo predvsem uresničevanju ciljev, ki sta jih začrtala lanska vrhunska konferenca neuvrščenih v Colombu ter zasedanje generalne skupščine ZN o razvoju.
Sindikati neuvrščenih in dežel v razvoju se zelo zanimajo za jugoslovanske izkušnje, kar še posebej velja za samoupravljanje. Zato Zveza sindikatov Jugo-
slavije razvija široko dvostransko sodelovanje, saj se je že izkazalo, da gradi okrepljeno dvostransko sodelovanje mostove do večstranskega sindikalnega sodelovanja. Najprimernejše oblike dvostranskih odnosov so redna posvetovanja in izmenjave mnenj, posvetovanja in okrogle mize o konkretnih oblikah politike in prakse neuvrščenosti ter o temeljnih družbenoekonomskih vprašanjih, ki najpogosteje in najneposred-neje zadevajo delavski razred.
ZANIMANJE ZA SAMOUPRA VUANJE
Po vsem svetu zadnja leta delavci čedalje bolj odločno zahtevajo pravico, da neposredno sodelujejo pri upravljanju na vseh ravneh posameznih družb. Od tod tudi naraščajoče zanimanje dela sindikalnih organizacij za sistem samoupravljanja v Jugoslaviji. Njihovo zanimanje je že preraslo obliko seznanjanja, saj postaja samoupravljanje predmet njihovega poglobljenega proučevanja in iskanja navdihov za lastno prakso.
V dvostranskih stikih si jugoslovanski sindikati prizadevajo, da bi bile postopoma odstranjene ovire, ki še onemogočajo sklicanje svetovne sindikalne konference o razvoju. Poleg tega jugoslovanski sindikati stalno zagovarjajo potrebo po najširšem sindikalnem sodelovanju v prizadevanjih za hitrejši in učinkovitejši gospodarski napredek neuvrščenih in dežel v razvoju.
MIKLAVŽ LIŠKA
DE
šport, oddih in rekreacija
RAČUN
BREZ
KRČMARJA
Čeprav smo zgradili v Sloveniji v minulem pbdobju več pokritih športnih objektov kot vsa druga leta po Osvoboditvi, jih imamo še vedno veliko premalo. Pomanjkanje pokritih športnih objektov ponekod pomeni celo glavno oviro za hitrejše in uspešnejše uresničevanje zastavljenih načrtov. In takih primerov v Sloveniji niti ni tako malo. Preveč jih je, da bi si lahko oddahnili, da bi lahko bili zadovoljni z doslej opravljenim delom. Res je sicer, da imamo veliko novega, da smo lahko na marsikaj celo ponosni, res pa je tudi — in ta resnica je precej manj razveseljiva od prve —da je vse, kar imamo objektov, starih in novih, komaj delček tega, kar potrebujemo za svoje delo, za svoje vsakdanje življenje.
So mar potrebe po pokritih športnih objektih v Sloveniji kar čez noč tako močno narasle, da danes še močneje in glasneje kot včeraj bijemo plat zvona?
Zelo blizu resnice smo, če pritrdilno odgovorimo na zastavljeno vprašanje. Povpraševanje po športnih objektih narašča precej hitreje od ponudbe. Razumljivo, s povečanim povpraševanjem vrtoglavo naraščajo tudi cene najemnin za pokrite športne objekte. Neža eno uro, temveč za 45 minut velja najemnina za telovadnico že po dvesto, tristo, petsto in celo osemsto dinarjev!
Kljub temu je velika večina telovadnic in drugih pokritih športnih objektov zasedenih od zgodnjih jutranjih ur do pozne noči. Vse manj je namreč primerov, da bi bile v popoldanskih in večernih urah naše telovadnice zaklenjene in neizkoriščene, da ne bi obravnavali pokritih športnih objektov kot splošno družbeno lastnino, ki jo lahko uporabljajo vsi in ne le ozek krog upravljavcev.
Pravimo, da je povpraševanje po pokritih športnih objektih močno naraslo, tako rekoč čez noč. Res je. Priča smo namreč novemu razmahu telesnokulturnega življenja pri nas, ki temelji v prvi vrsti
na množičnosti, na mnogo resnejšem delu z mladimi in na nenehnem prizadevanju, da bi približali zdravo športno življenje prav vsem, tudi delavcem, materam z otroki in upokojencem. Hkrati smo se dogovorili za nov tekmovalni sistem, za sistem selekcij, od katerega še veliko pričakujemo. Domenili smo se tudi, da moramo kar najbolj oživeti športno življenje v šolah; zato smo si zastavili nalogo storiti vse, da ne bi bito več šole, ki ne bi imela svojega športnega društva. In če k vsemu temu dodamo še razmeroma hiter razvoj rekreacijske dejavnosti v naših delovnih organizaci-^Rf.imtemje.zad^gpzaradi pomanjkanja pokritih tele-snokulturnih objektov še toliko bolj očitna in razumljiva.
In kje iskati izhod iz zagate? Pri razmišljanju o tem, žal nismo tako enotni, kot smo pri ugotavljanju, da imamo še vedno premalo objektov. Nekateri razmišljajo celo o tem, da bi bili v prihodnje dostopni pokriti športni objekti le tistim, ki jih potrebujejo najbolj »nujno«. To naj bi bili člani najrazličnejših športnih društev, predvsem mladi »perspektivni« ljudje in seveda tekmovalci ter vrhunski športniki. Tisti, ki potrebujejo telovadnice »le« za rekreacijo, pa naj bi se sčasoma preselili na piano, v »telovadnice« v naravi.
Taka in podobna razmišljanja nas ne bodo privedla nikamor. Gre namreč za račun brez krčmarja. Ne smemo pozabiti, da smo prav vse, kar je novih športnih objektov, zgradili izključno s sredstvi naših delavcev. Sicer smo še vedno priča številnim primerom, ko delovne organizacije redno izločajo visoka sredstva svojim telesnokulturnim skupnostim in ne dobe povrnjenega niti dinarja;'toda ti časi bodo zagotovo prav kmalu minili.
Izhod je torej v pospešeni gradnji prepotrebnih športnih objektov in ne v zapiranju, temveč v odpiranju navzven in ponujanju ustreznih programov vsem, tudi tistim, ki se ukvarjajo s športom »le« za rekreacijo.
A. ULAGA
5. novembra 1977
stran
VEČINA DELAVCEV GG BLED V ČASU DOPUSTA DOMA_____
Z odprtimi kartami
Tudi laiki vedo, da je terensko delo v gozdarstvu eno najtežjih. Gozdni delavec ni obremenjen samo z napornim delom, marveč ga opravlja tudi v težkih terenskih razmerah, povrhu tega pa je v vseh letnih časih, posebno pozimi, izpostavljen številnim vremenskim nevšečnostim. Poleg tega na delavčev organizem slabo vplivajo različni vibracijski stroji, ropot in še marsikaj. V delovni skupnosti Gozdnega gospodarstva Bled se zavedajo, da jih vsi ti negativni vplivi vedno znova opozarjajo, kako potrebna sta za vsakega njihovega delavca organiziran oddih in rekreacija.
»Zakaj bi dolgovezili, ko vemo, pri čem smo... Vztrajati moramo, da bo za vse naše terenske delavce postalo obvezno organizirano preživljanje letnega dopusta,« zatrjujejo sindikalni delavci v GG Bled, in v istem hipu »odkrivajo karte«. Njihova nedavna sindikalna anketa, ki so jo pripravili, je pokazala, da kar 46 odstotkov zaposlenih, med njimi največ neposrednih proizvajalcev, sploh ne koristi dopusta za aktiven počitek! Večina namreč preživi svoj letni oddih doma ob delu, mnogi pa v tem času delajo tudi pri zasebnih lastnikih gozdov. Z dodatnim zaslužkom si resda izboljšujejo svoj standard, vendar pozabljajo, da gre to na račun njihovega zdravja. Posledice takšnega načina življenja postajajo čedalje očitnejše; slej ko prej jih bo občutil vsak, kdor bo namerno zanemarjal potrebo po rekreaciji.
Toda v blejskem primeru je to le ena plat medalje. Zastavlja se namreč vprašanje, kaj sta za organiziran oddih in rekreacijo storila delovna organizacija in sindikat. Res je sicer, da imajo v Piranu svoj počitniški dom s Ž5 posteljami in 10 pomožnimi ležišči, vendar so te zmogljivosti premajhne za 500-članski kolektiv. Kljub temu pa tudi te zmogljivosti med poletnimi meseci niso popolnoma izkoriščene. Nedavna anketa med delavci je od-
govorila tudi na vprašanje -— zakaj tako? Kakih 45 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da ne odhaja v svoj počitniški dom zaradi previsokih penzionskih cen v primerjavi s cenami v drugih piranskih počitniških domovih, mnogi se ne odločajo za dopust ob morju zaradi prenizkih osebnih dohodkov, drugi spet pogrešajo ob domu športne objekte.. .
Seveda je treba še povedati, da so penzionske cene v počitniškem domu blejskih gozdarjev občutno višje, če jih primerjamo ne samo s cenami v drugih počitniških domovih v Piranu, temveč tudi s cenami v domovih, ki poslujejo v SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske, katere član je tudi GG Bled. Eden glavnih razlogov za visoke cene so premajhne posteljne zmogljivosti v primerjavi s številom domskega osebja.
Zato blejski gozdarji razmišljajo o združevanju sredstev za oddih in rekreacijo v SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske. To željo so v zadnji anketi izrekli tudi mnogi člani kolektiva. Blejci menijo, da imajo v sestavljeni organizaciji več možnosti za organizirano preživljanje oddiha, kot da vsako leto vlagajo v vzdrževanje lastnega doma vedno več sredstev. In bržčas bodo tako ubrali edino pravilno pot.	j y
iv. športne igre delavcev
CESTNIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE
NAJBOLJŠI
PREDSTAVNIKI
SLOVENIJE!
Srečanja se je udeležilo več kot 500 pred' stavnikov delovnih organizacij
Na pobudo zveznega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije sp delavci cestnih podjetij že pred tremi leti organizirali svoje prve letne zvezne športne igre. Takrat so se tudi dogovorili, da bodo srečanja tradicionalna.
Tako so bile ob koncu minulega tedna v Portorožu že četrte športne igre delavcev cestnih podjetij Jugoslavije. Srečanja se je udeležilo osem reprezentanc republik in pokrajin, na športnih terenih pa je merilo svoje znanje, izkušnje in vzdržljivost več kot petsto športnikov. Pokroviteljstvo nad zelo dobro pripravljenim srečanjem je prevzel predsednik zveznega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Mihajlo Milutinovič.
Vsa tekmovanja so bila na lepih športnih igriščih Portoroža in Lucije. Kljub nekoliko slabemu vremenu — kdo je mogej pričakovati, da bo konec tedna deževalo tudi na slovenski obali — je množično tekmovanje v celoti uspelo, za kar gre velika zasluga požrtvovalnim organizatorjem, prizadevnim domačim telesnokulturnim delavcem.
Ob tej priložnosti je predsednik organizacijskega odbora in predsednik republiškega sindikata konference delavcev cestnega gospodarstva Slovenije Ivo Sisinger poudaril velik pomen tega srečanja, ki naj bi prispevalo predvsem k povezovanju jugoslovanskih narodov. Omenil je tudi pomen športne dejavnosti pri krepitvi naše splošne ljudske obrambe.
Zanimivo dvodnevno tekmovanje so si ogledali in pozdravili nastopajoče tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja obale. Mimo športnih srečanj so si ogledali še delovna tekmovanja v postavljanju zaščitne ograje in prometnih znakov.
Rezultati:
Skupna uvrstitev: 1. Slovenija 39 točk (več prvih mest!), 2. Hrvaška 39, 3. Vojvodina 34, 4. Srbija 33, 5. BiH 32, 6. Makedonija 15, 7. Črna gora 13 in 8. Kosovo 11 točk.
Posamezne panoge:
Kegljanje ženske: 1. Slovenija 625, moški: 1. Slovenija 2396; namizni tenis ženske: 1. Slovenija, moški: 1. Slovenija; odbojka moški: 1. Srbija; pikado ženske: 1. Hrvaška; mali nogomet: 1. BiH; strel jan je ženske: 1. Slovenija, moški: 1. Slovenija; šah moški: 1. Vojvodina, itd. Pri delovnem tekmovanju so pokazali največ znanja predstavniki BiH, slede Slovenija, Vojvodina, itd.
Predstavniki Srbije (v kratkih rokavih) so prikazali sicer zanimivo igro, žoga pa le ni hotela v ntf'
KOPER__________
V počastitev ŠD Tomos
LJUBU ANA____________
Brez rekreacije ne gre
V Tovarni tekstilnih potrebščin Utensilija so spoznali, da v kolektivu ne bo šlo brez organiziranega preživljanja prostega časa. Zato se je novi športni referent Marjan Lambergar že pred časom z vso vnemo lotil dela in kmalu so se pokazali prvi sadovi njegovih prizadevanj. Ustanovili so strelsko in kegljaško sekcijo, občasno pa delujeta tudi namiznoteniška in šahovska sekcija. Z ekipami teh sekcij nastopa Utensilija na vseh sindikalnih tekmovanjih in na občinskih delavskih igrah. Za organizirano rekreacijo in športno aktivnost bi bilo v tem ljubljanskem kolektivu med delavci še več zanimanja, če se mnogi med njimi ne bi vozili na delo iz oddaljenih krajev, predvsem z Dolenjske. Tako se ta čas ukvarjajo s športom in rekreacijo samo delavci iz Ljubljane in bližnje okolice.
KRANJ_________________
Prepričljivo
Gumar
V	občinski TRIM ligi v malem nogometu je v letošnjem letu sodelovalo 13 moštev telesnokulturnih organizacij, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. V predtekmovanju so se ekipe pomerile v dveh skupinah. V prvi je zmagala ekipa ŠD Šenčur, v drugi pa moštvo tovarne gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava — Gumar.
V	finalu je zmagal Gumar, ki je premagal ekipo postaje milice Kranj, sledijo pa: ŠD Šenčur, Telekomunikacije Iskra Kranj, ŠD Proleter, Ikos, ATC Iskra, KS Huje, KOGP, Planika, ŠD Žabnica in Gorenjski tisk. Z letošnjo udeležbo v občinski TRIM ligi v malem nogometu so lahko prireditelji zadovoljni, zlasti še zato, ker v številnih kranjskih delovnih organizacijah med zaposlenimi raste zanimanje za tekmovanje v malem nogometu.
V počastitev 20. obletnice Športnega društva Tomos so priredili v tej delovni organizaciji turnirja v odbojki za moške in ženske ekipe. Ekipe so se na turnir dobro pripravile, zato je bil boj za najvišja mesta zelo izenačen, posebno pri moških.
Tudi tokrat so odbojkarji Tomosa dokazali, da v svoji neposredni bližini nimajo prave konkurence, saj so po končanih tekmovanjih znova okrasili svoje vitrine z zlatim odličjem. Pri ženskah se je na turnirju najbolje odrezala Dalja Peroša, pri moških pa Franc Kržišnik, oba delavca Tomosa.
Uvrstitev ženskih ekip: L Tomos 6 točk, 2. SDK 4,3. Bolnišnica Valdoltra 2 in 4. SO Sežana 0 točk. In še moške ekipe: 1. Tomos 4 točke, 2. Kras (Italija) 4, 3. Iskra Kranj 2 in 4. Partizan Koper 2 točki.
BEOGRAD
Množični krosi
Atletska sezona se steka s krosi, na katerih nastopa na tisoče in tisoče ljubiteljev teka v naravi. V Beogradu, kjer je bil na sporedu tradicionalni dvajseti kros Politike, je nastopilo 7267 udeležencev. V osrednji preizkušnji članov na 8000 metrov je zmagal atlet Crvene zvezde Zoran Molovič.
Na največjem krosu v Vojvodini pa je v Novem Sadu teklo blizu 8000 mladih v starosti od deset do devetnajst let. Tekmovali so na progah od 300 do 1500 metrov. Množičnega krosa so se udeležili učenci osnovnih šol, dijaki, študenti in mladi delavci.
STRAŽIŠČE__________
Orientacijski
pohod
Mladinska organizacija Iskre Elektromehanike je pred dnevi or-
ganizirala orientacijski pohod na Jošt, na katerem je sodelovalo šest ekip iz vseh temeljnih organizacij Elektromehanike. Tekmovalce je pot vodila od osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču pri Kranju mimo kontrolnih točk do vrha Jošta in nazaj. Proga je bila dolga 10 km in precej zahtevna. Poleg telesne vzdrž-
KROPA
Šport!1,!
prazni
Ijivosti so morale ekipe pokazati precej znanja tudi iz prve pomoči, streljanja, poznavanja pehotnega orožja itd. Zmagala je ekipa TOZD Pomožne orodjarne pred ekipo TOZD TEN Ljubljana in ekipo GPP TEA. V prihodnje nameravajo mladi v Iskri Elektromehaniki pripraviti še več takšnih in podobnih akcij.
ispešnejši s0
loštva Krop6 P,);-
imi veterani- j,, tmovanj so P ,ei ,licah
i najboljši Sol v
i člani Majes^d
iz zgodovine delavskega gibanja
5. novembra 1977
stran
Združiti vse sile delavskega razreda!
USTANOVITEV ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
ZNAČILNOSTI in organi-zacijska načela enotah SINDIKTOV JUGOSLAVIJE
Tako po svojih nalogah in v|°gi, ki so jo dobili Enotni sin-^jkati Jugoslavije v novi Jugosla-viih kot organizacijski struk-i tUr’> je ta sindikalna organizacija Predstavljala nov tip sindikalna gibanja med jugoslovan-k,rni narodi. Prejšnjo razceplje-nost je zamenjala enotnost, za Razredne sindikate (Jugoras, ^rvatski radnički savez in drugi),
1 Sc> pomenili orožje buržoazije ^ boju proti razrednemu sindi-I amemu gibanju, pa ni bilo več ! hrasta med delavstvom nove Ju-8°slavije. Namesto predvojnega Radikalnega gibanja, ki je bilo razcepljeno na več posameznih Organizacij in sindikalnih central 'Ujedinjeni radnički sindikalni ^vfz Jugoslavije — URSSJ, Pšte radnički savez — ORS, ayez grafičkih radnika, Savez ankarskih, osiguravajučih i tr-8°yačkih nameštenika in drugi) ie bilo ustanovljeno enotno sin-|kalno gibanje z enotnim skupnim vodstvom. To je bilo posle-'ca Popolne enotnosti delav-čg6®3 razreda, ki je bila uresni-bona v narodnoosvobodilnem .	lu pod vodstvom Komunistične
|jart'je Jugoslavije. Prvič v zgo-- °v'ni naših narodov so tudi dr-^avni uslužbenci dobili pravico 0 Svobodnega sindikalnega or-^irnnja in prvič so se v enem _ n 'kalnem gibanju združili vsi cni in umski delavci, ki jih je u r2oazija kapitalističnih držav s s ]etn° cePi'a 'n ločevala ter tudi nizi° PrePrioevala, da bi se orga-Siban ' V enotnem sindikalnem
dilc^°^a 'n nai°ge Enotnih sin-čerie^ ^uSosiavije 80 bile dolo-i no 2e 8 samim dejstvom, da je j (jrv a “ingoslavija postala ljudska obl^3’ t0 država, v kateri je lju.st Pripadala delovnemu oa !tvu z delavskim razredom stir^11’ *cer ie P08tala sociali-stv domovin;, delovnega Ijud-sta •' ^ a razliko od sindikata v
iiat^h U^°S'aViji’ kier 80 se 8indi'
zaš*‘ °r'*' Prot* izkoriščanju in za s0 sClt°. svojih temeljnih pravic, stal'nCi’kati v nov‘ Jugoslaviji po-iOe 1 °Pora in eno od najpo-
skeT"ejŠih oporišč KPJ in 'Jud*
Utrj rzave pri obnovi domovine, $t1j£evaniu ljudske oblasti, ure-gradeyaniu Petletnega plana in lefia *tVe .soc'abzma. Prav zaradi 0rKa S° s'ndikati še naprej ostali in ‘Zavciia za zaščito delavcev stain S UZ^encev in skrbeli za terialn,Z':>0-*^anie njihovega ma-ter 7ae^ain kulturnega življenja
darda delavstvIljenjSkC8a •Hn
bili 0rJ1' s*ndikati Jugoslavije so ,>l0krati~niZ'ran* na načelu de-P°rrienil<fwfa central>zma, kar je °rgani ®’daso bdi vsi sindikalni V°rr|i	da 80 bili odgo-
da s° mn 1 a*nemu članstvu in dikalnimFa ' poroeati višjim sin-dikalnj .?r?an°m, da se po sin-dreja vee'"C,pllni manjšina po-kalni 0r 1 ln da se nižji sindi-
V’8jih orpn*11 p°drejajo sklepom Kanov.
ltrat	centralizem ta-
"jevai, marveč je bila
potrebna rešitev glede na poprejšnjo razcepljenost. Vsaka sindikalna organizacija in njeno vodstvo je samostojno reševalo vse probleme s svojega področja, dokler te rešitve niso bile v nasprotju s sklepi višjih sindikalnih forumov.
Načelo prostovoljnosti in svobodnega odločanja o včlanjevanju v sindikalno organizacijo je bilo zelo pomembno za utrditev Enotnih sindikatov Jugoslavije. To načelo je omogočalo zavestno prizadevanje sindikalnega članstva za izpolnjevanje nalog.
Industrijski sindikati so v Enotnih sindikatih Jugoslavije dokončno prelomili s strokovno razcepljenostjo delavstva, ki je delalo v isti gospodarski panogi. To je omogočilo polno mobilizacijo delavcev in uslužbencev, ki so bili zaposleni v isti gospodarski ali upravni panogi, za obnovo domovine in izpolnjevanje petletnega plana.
V začasnem statutu, ki je bil sprejet na vsedržavni sindikalni konferenci 25. januarja 1945. leta, je bilo predvidenih 21 sindikalnih zvez. Mimo sindikalnih zvez so bila predvidena tudi splošna sindikalna vodstva po republikah: to so bili glavni odbori. V mestih, kjer so bile organizacije različnih sindikalnih zvez, so bili mestni sindikalni sveti.
Dne 26. januarja 1945. leta je bila prva plenarna seja novoizvoljenega centralnega odbora. Na tem plenarnem zasedanju je bil sprejet sklep o višini vpisnine in sindikalne članarine. Delavcem in uslužbencem pa je centralni odbor naslovil naslednji razglas:
»... V sedanjem času je prva in osnovna naloga našega ljudstva: združiti vse sile za končno in odločno zmago v osvobodilni vojni, kar pomeni, da parola za naše združene narode še vedno velja: vse za fronto — vse za zmago nad fašizmom!
Pri uresničevanju te naloge pripada delavcem in uslužbencem zelo velika in odgovorna naloga...«
»...Vprašanje preskrbe vojske z orožjem, opremo in hrano, vprašanje čimhitrejšega in popolnejšega organiziranja prometa, vprašanje pravičnejšega in hitrejšega delovanja vseh organov ljudske oblasti v zaledju, to so najpomembnejša vprašanja tega časa: Zadovoljivo reševanje vseh teh vprašanj zahteva najtesnejšo organizacijsko združitev vseh delavcev in uslužbencev v eni močni sindikalni organizaciji... Z vsakodnevnim vztrajnim bojem za delovno disciplino bodo preprečevali sabotaže, škodljivost, površnost in nedelavnost. Delavski razred, ki bo trdno povezan v enotni organizaciji, se bo lahko tesno povezal z državnimi upravnimi organi proizvodnje in nudil mladi ljudski državi polno pomoč v organizaciji, upravljanju in kontroli celotne proizvodnje. Od uspeha v organizaciji dela pri obnovi in povečanju proizvodnje za vojne potrebe je odvisno tudi vse delo pri obnovi celotnega našega gospodarstva, ki so ga izropali okupator in domači izdajalci.«
V razdobju med prvim in drugim planom je centralni odbor imenoval komisije sindikalnih zvez. Te komisije so opravljale funkcijo začasnih centralnih uprav z nalogo, da izvedejo organizacijo na področju vse države in da pripravijo prve kongrese sindikalnih zvez. Centralni odbor je imenoval tudi državne sindikalne komisije, ki so imele nalogo pomagati in usklajevati delo pri ustanavljanju sindikalnih organizacij na območju posameznih republik in da pripravijo kongrese enotnih sindikatov ljudskih republik. V letih 1945 in 1946 so bili kongresi vseh sindikalnih zvez in glavnih odborov, razen treh sindikalnih zvez (Savez finansijskih uslužbenika, Savez duhanskih radnika, Savez komunalaca) in glavnega odbora Črne gore; ti kongresi so bili v letu 1947.
Na razširjeni seji izvršnega odbora centralnega odbora, ki je bila 12. marca 1945. leta so sklenili razpustiti Savez intelektualnih radnika i državnih uslužbenika, ker je postal preobsežen in je vključeval delavce in uslužbence različnih upravnih vej. Namesto tega je bilo ustanovljenih 6 sindikalnih zvez: prometnih delavcev, finančnih uslužbencev, uslužbencev gospodarsko-upravnih in tehničnih ustanov, pravosodnih in upravnih ustanov, zdravstvenih delavcev in PTT. Tako je bilo namesto 21 ustanovljenih 26 sindikalnih zvez.
Drugi razširjeni plenum centralnega odbora je bil 1. in 2. aprila 1945. leta. Na njem je bil sprejet sklep o preobrazbi komisij sindikalnih zvez v začasne centralne uprave, sprejeta so bila začasna pravila sindikalnih zvez in glavnih odborov. Plenum je sprejel tudi sklepe o socialnem zavarovanju, o volitvah delavskih zaupnikov in o kolektivnih pogodbah.
Eden pomembnih sklepov tega plenuma je bil sklep o spomladanski setvi leta 1945. Ta sklep je od sindikalnih funkcionarjev zahteval, naj iz pasivnih predelov zberejo sezonske delavce za poljedeljska dela v Vojvodini.
Tretji plenum centralnega odbora je bil 8. in 9. junija 1946. leta v Beogradu. Na plenumu so sodelovali tudi predstavniki glavnih odborov, centralnih uprav in mestnega sindikalnega sveta v Beogradu. Poleg sklepov o organizacijskih vprašanjih je bil na tem plenumu sprejet tudi sklep o ustanovitvi delavskih letovišč, ki je imel velik vpliv na izboljšanje življenjskih razmer delavcev. Plenum je razvijal socialistično tekmovanje in uvedel nagrado za to temkovanje v obliki prehodne zastave centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Ta oblika stimulacije naporov in delovnih uspehov je takrat odigrala pomembno vlogo, sistem tekmovanja pa je omogočal reševanje in izpolnjevanje mnogih težkih problemov in nalog.
Nadaljevanje prihodnjič
—	Kaj praviš na to, da so v otroških igračah našli strupene snovi?
—	To je izredno vzgojno! Naj se otroci že zgodaj navadijo na onesnaženo okolje!
—	In kako mislite obvladati povečane izgube?
—	Enostavno. S povečanjem osebnih dohodkov...
Karikaturi: I. Antič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 16. novembra 1977 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 44. Nagrade so: 200, 150 in 100 din.
C 6	UBOZICft	MAk£t)0f£il Hrali IN VoJsiMONA Vsini.m:	UKOR bErTSTA	VRSTA SARAlE	MET)	reka na PELOfbUEAl	ENOCtfNIK (vMATEMffi)	VELIK KOS SOBE fbHisrJA	NIK.01A3 OMERSA	paatren- VALEC TALIJA	S LAS, ZVOK	Rimsko EOSIUTA 3EZE
SLDVEK&I MRis&tr IHMlADATEl]				,								
EiaMui Toe-otetu SrROD												
ŽIVIMO' ZDRAVSTVO									KARld lAUAONA)' TffiEtese ‘TA HNSKEM			
SDZVOJE (vsiffibi)						VEL.TTiCA u:e!)a MKILNIKHI- TROSTiToKA					VRSTA. puške	■Herce- govec
	STANE MANCINI			TEMELJNA IZOčRAfcV. sioipjost	»raviinA rastuna					Remi d PRp®0Sro 0ROZ7E,		
	ROttoTUJE ŽEN.IMe				muoRišZF (JAObJLU							
KlTftlsM zASE-TmuZ ROIZ-MA			1 j 1				TRoZdRBJ WR IZ-IKIDRATIZ. ČELU102E	Pokmi.v $AUD.AW&!)I MESEC žil), KOLEtARTA				
SLAVNI tenorist												
0SE6UI tiOHobKl			Sel koPR-A ELHEMcffl zDvem-afli									tbKRAJIM V Vietnamu
OKRAIŠ. ANERIŠltO MOŠ. IME				EPZ&1IK SAStA*.! MAKSIM					-HRVATsm JETRoL			
MEDiciM IZPISANIH			i							Kositer te&db&A			
SUM, NE&troVOST					EbVlN TUŠAR			PERNATA 60M.ŽIVAL				
								OSMRTNICA				
sukosrSu feoooei P0/EC.				N0R.IC.ft NESRAMNEt, PRaRINEz						AMERICIJ VSUUi&lEC VtMPLOHflit. SUIISI		
	PRIŽNICA ROMULoV J*AT					ZOLAJEV ROMAN mesto DRtAMJE					konec mout/e	ukZAWii< toENMk
kBZA			KRAVICA narečni NAZIV 2A bAMco			-	KMavAis: NIZEK ŽBI, tmiSiAS				*	
EKONOMOV URAD									CITROEN oV AVTO NOVI SA"b			
scto&kA $1jdV.p<$A ieloica I.W*INAI0I												
de	^sim- N.-R.	0K.RAS KORInTsKIH SEfcROV						posušena TRAVA tRtEKO^jE				
/
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 42: MARIBORČANKA, ANDREJ MARINC, STEIN, ATELJE, KOČNA, NEN, AT, ANKARA, ŠARŽA, IE, EPIK, TET, NO, ISERE, IV, OSEL, NATEČAJ, STVORI, OV, CA, TRAVEN, PIA, RAPA, ISLAND, ADO, LINEAL, DIRKALEC, KRI. AVARKA, EKSIL, MATI, NB, RIL, UROLOGI, UJEC,SIROTEK, PACE.
\
Izžrebani reševalci križanke št. 42:
1.	nagrada, 200 din: Janez Pečnik, Dravska 3, 62370 Dravograd,
2.	nagrada, 150 din: Rozi Ahac, Podgorska 6, 61330 Kočevje,
3.	nagrada, 100 din: Suzana Sevnik, 61000 Ljubljana, Župančičeva 14,
Nagrade bomo poslali po pošti.
V petek, 28. oktobra, je predsednik aktiva ZZB NOV Avtomontaže France Setnikar pred proizvodno halo v Ljubljani slovesno odkril doprsni kip partizanskega komandirja in predvojnega revolucionarja in partijskega sekretarja v Avtomontaži narodnega heroja Ivana Bizjaka-Janka.
Slovesnosti so se udeležili domala vsi člani delovnega kolektiva, prisostvoval pa ji je tudi prvi komandant glavnega štaba POS Franc Lesko-šek-Luka. Med gostije bila tudi mati pokojnega Janka ter preživeli borci Rašiške čete.
O liku Ivana Bizjaka-Janka, o njegovi predvojni revolucionarni dejavnosti in aktivnosti v NOB je spregovoril njegov soborec Cveto Novak. Med drugim je poudaril, da je bila njegova vloga pri organizaciji odpora proti okupatorju zelo pomembna, čeprav sorazmerno kratka. Janko je padel že 29. oktobra 1941. leta.
Po odkritju spomenika je svečano zaprisegla novoustanovljena »mladinska pohodna enota(< Avtomontaže, ki je dobila ime po heroju Janku.
A. A-
_____________ _______
Nič več karlovškega zamaška
V Sloveniji imamo v prometu veliko ozkih grl, še največ ob robu naših mestnih središč. Dolga leta in, žal, še dandanes je eno najhujših ozkih grl Karlovški most v Ljubljani, kjer gre že dlje za pravi prometni zamašek. Zato delavci Gradisa, ki grade nov most čez Gruberjev prekop, in delavci SGP Slovenija ceste, ki tudi sodeluje pri gradnji novega prometnega vozlišča v tem delu Ljubljane, hite z uresničevanjem svojih načrtov, saj jih roki močno priganjajo. Zaradi gradbenih del pred in za Karlov-
škim mostom bo najmanj pol leta promet še bolj oviran, kot je bil doslej. Gradnja novega Karlovškega mostu in novega prometnega vozlišča sploh bo torej v prihodnje še bolj ohromila promet v našem glavnem mestu. Seveda pa morajo vsi udeleženci v prometu in uporabniki cest sprejeti zastoje z razumevanjem, saj gre za edini izhod, da bomo do konca prihodnjega leta odpravili v Sloveniji še eno ozko grlo na naših cestah.
A. UL.
Že več kot stoletje pojejo sredi pohorskih gozdov žage in kladiva pohorskih kamnosekov. Kljub priznani kvaliteti pohorskega -granita pa kamnosekom kolektiva Ingmag (industrija granita, marmorja in glinenca) ne gre vse tako od rok, kot bi si želeli. Gradbinci namreč pogosto raje segajo po cenenih gradbenih materialih kot pa po granitu, ki uspešno kljubuje desetletjem, celo stoletjem. Zato pohorski kamnoseki pridno izvažajo svoje izdelke na Zahod pa tudi na
Vzhod. V želji, da bi si zagotovili boljši kos kruha, so se delavci odločili za investicije v novo strojno opremo in tudi nove proizvodne prostore, saj povpraševanje po granitnih ploščah za tlake in pročelja kljub vsemu narašča in je večje od ponudbe. Stroje bodo dobili iz Zahodne Nemčije, vse formalnosti so že urejene, tako da delavci Ingmaga upravičeno pričakujejo, da bodo svoje velikopotezne načrte kmalu tudi uresničili.	A. Ul.
V sorazmerno kratkem času smo minuli teden dobili že četrti dijaški dom. V petek so odprli dom za medicinske sestre v Ljubljani. To je prvi objekt v sklopu centra šole medicinskih sester v Ljubljani, ki bo sprejel 240 učenk za medicinske sestre. Potrebe so seveda večje in v nadaljnjih letih bomo poleg šole, rekreacijskih prostorov in telovadnice zgradili še en tak objekt, tako da bodo vse dijakinje medicinske srednje šole dobile prostor v domu. Prva faza gradnje tega centra je veljala 31 milijonov din, sredstva zanj pa so prispevali delovni ljudje ljubljanske in zasav-, ske regije.
Novi dom je odprl sekretar predsedstva CK
ZKS Franc Šetinc. V svojem nagovoru je poudaril solidarnostno zavest in razumevanje naših delavcev za vlaganje sredstev v skupni napredek. Novi otroški domovi, šole, cestno omrežje; rekreacijski centri, in ne nazadnje novi dijaški domovi so dokaz za to solidarnost.
Prav skrb za mlado generacijcjje tudi poudaril Franc Šetinc, je izrednega pomena za razvoj naše družbe, pomeni pa tudi velik delež pri razvoju družbenega standarda. In kar je najvažnej' še: novi dijaški domovi so najpomembnejša pol’ po kateri bomo dosegli zmanjševanje socialnih razlik mladine iz delavskih družin, mestnih otrok ter tistih s podeželja.	Foto: A- A'
• --&?
Vsi, ki Janeza poznajo, pravijo, da ga je zadnje leto precej pobralo. Na prvi pogled tega ni opaziti: ni ne zguban ne siv. Toda ko beseda da besedo, 'vsak takoj začuti, kako je z njim: nič več ni poln nekdanjega ognja in volje. Nekaj ga močno tare.
— Kaj ti je, Janez, ga vpraša lepega jesenskega dne Peter, njegov najboljši prijatelj. — Vsak dan si bolj odljuden in pust, kaj te tare?
— Pusti, ni vredno besede! zamahne Janez z roko. Nerodno mu je.
— Služba?
— Nič mi ne gre tako, kot je treba.
— Ali misliš, da gre meni? Vendar mi še na misel ne pride, da bi hodil okrog čemeren in kisel. Najslabše je, Janez, če začneš sam lesti na tla: ne veš, koliko je pripravljenih, da bi te še bolj pohodili...
— Še bolj pohodili?
— Ja, če se jim daš! Ti pa menda kar sam lezeš v nesrečo. Slišal sem, da . delajo tvoji, kot se komu zljubi. Da nimaš nobene avtoritete...
Janez zardi in izbruhne: — Kakšno avtoriteto pa naj si ustvarim, če se vsi po vrsti, od generalnega naprej, vtikajo v moj oddelek!?
— Ker se ne znaš vesti pravilno! Ti si bil najbrž tudi potem, ko si p ostal šef, prijazen in domač z vsemi, kaj? No, vidiš! Ljudje pa to zelo hitro izkoristijo. Le kako, da se ti še vedno niso odprle oči. Imaš kaj sestankov z ljudmi?
— Ne! Saj lahko grem sam do vsakega, ni nas veliko in z vsakim se osebno pogovorim.
—. Sem si kar mislil! Polomija na vsej črti! Morda bi se pa le še dalo kaj rešiti, če boš poslušal pameten nasvet. Bi ga?
— No, če misliš...
— Recept je že preizkušen, brez skrbi! Poglej me! Ali si me že kdaj videl slabe volje? Ne? No, vidiš! Ali si me kdaj srečal, da ne bi imel časa za razgovor? Ne, tako je! To pa zato, ker imam v službi red in ne anarhijo, kot ti. Kako napraviti red? Nič lažjega! Takoj jutri skliči sestanek vseh, ki so ti podrejeni. Noben izostanek ne sme biti opravičljiv. Čeprav ne sklicuješ sestankov, reci, da je ta izreden. Ljudje naj po ovinkih zvedo, da gre za nov veter, ti pa, da imaš za vse, kar se bo Zgodilo, hrbet krit. Prvi sestanek mora biti mala mojstrovina. Dobro je, če takoj na začetku pogledaš na uro, še bolje pa, če si jo odpneš i(i položiš predse. Ljudem odzdravljaj jasno, vendar nekoliko zamolklo, a kar je glavno, za vsako ceno moraš ostati namrgoden in hladen. Naj sejno omizje preplavi hlad; to je nujno po-
trebno, da nastane pravo vzdušje. Zatem imaš dve poti: ali spregovoriš in govoriš, ne da bi komurkoli dovolil, da bi te prekinil, in nato ljudi odsloviš z odsekanimi naročili, ali pa zahtevaš, naj poročajo. Ta, druga varianta, je bolj učinkovita. Ko izjecljajo svojo revščino, je treba reči le: »Hvala lepa!« in zaključiti sestanek. Takšen konec najbolj vžge, ker nihče ne ve, kaj nadvse pomembnega se bo zgodilo do naslednjega sestanka. Že sama negotovost okrepi disciplino...
— A kaj'naj počnem do naslednjega sestanka?
— Ljudje naj te vidijo čimmanj. Delo zdaj imajo, zato naj delajo. Ti pa pojdi kam. Najbolje je, če greš na dopust, saj si tako in tako z živci na koncu. Vendar nikdar tega ne pravi: » Takšne razmere, on pa na dopust!« bodo začeli govoriti po kolektivu vsi,

ki si jih privil. Zato mora tajnica vedef samo to: »Tovariš je odsoten!« »Sivi" beno« je v takšnih primerih povsedj. odveč, ker ne zveni grozeče. Naj ljua skrbi, zakaj je tovariš šef odsoten. Zf " skrbljenost ljudi je najboljše zdrava0^ proti nedisciplini. Če že zaradi ničesO drugega ne, dopusta za šefa ni, drag moj, ker šef praktično nikoli ni na da pustu, saj nenehno in povsod, kjer s°’ mislijo samo na službene probleme * na delo...	_
Janezu se oči razpirajo v nežna?1 skem začudenju, Peter pa pripoveduj in pripoveduje...
— A kaj naj ljudem povem na s Stanku, ga končno prekine Janez- .
— A, to, kaj povedati! No, to Pa ^ tako pomembno. Povsod se S°V<1 i eno in isto, boš že kaj primernega nas v časopisu. Vsebina ni pomembn pomembna je metoda, dragi nioj- ^ VINKO BLATNI*
.A
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in u ektor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT. RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-Vi; naročnipski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554,
316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807
5 ,el'i dev*rl
KJ \	\. iiaisUM pu 0L-rr\ ujuuijai ia, ot.	\	■ ■ -	*
račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezn ržr vllka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopis^|_|janč čarna Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Lj