Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 181 Recenzije ravnote`ja. V tem smislu zagovarja idejo vidne roke finan~nih trgov; le-ta naj bi jih vodila in jim prepre~evala iztirjenja. ^e govorimo o dana{njem ~asu, to vidno roko predstavljajo ZDA s podporo Washingtona, kar je resda ustvarilo neenakomerno igralno polje. Vendar pa avtor meni, da je upanje na enakopravno polje utopija, in ne utopistika. Analiza knjige ka`e na prevladujo~i polo`aj ZDA v globalni ekonomiji, torej amerikanizacijo homogenih in prav tako hetereogenih enot v sistemu. Glede na to, da je konkurenca podlaga za sam proces globalizacije, bi le-ta potrebovala nove temelje in iz tega izhajajo~o strukturo. Soros predlaga smer odprte dru`be; opozarja nas, da hladna vojna na nek na~in ni bila ni~ drugega kot boj med odprtim in zaprtim sistemom. Vendar je bil polo`aj v tem ~asu stabilnej{i, kot je danes. Zato svojo vizijo oprte dru`be poda korektno in poka`e, da je globalizacija v dolo~enem pogledu svarilo, poziv k reformam in dejanjem. Po drugi stani pa predstavlja smernico k uspe{nej{i in mirnej{i prihodnosti. Tina Kogov{ek Vlasta Jalu{i~: Kako smo hodile v feministi~no gimnazijo. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., Lila zbirka, 2002 293 strani (ISBN 961-6271-45-8), 3.100 SIT Knjiga z duhovitim naslovom Kako smo hodile v feministi~no gimnazijo je izsek iz raziskave Neodvisne ‘enske skupine v Sloveniji 1980 – 1995, ki jo je v letih 1997/98 izvedla V. Jalu{i~ s sodelavkami. Kot poudari avtorica, knjiga nima namena biti »prispevek k zgodovini Slovencev« niti »zgodovina« ali »iz~rpna predstavitev feminizma«. Je pa ‘elja opisati, ovrednotiti ter re{iti pred pozabo novo feministi~no gibanje v Sloveniji in deloma tudi {ir{e, v nekdanji Jugoslaviji – kolikor je prvo bilo povezano s slednjim predvsem pred, manj pa po osamosvojitvi Slovenije. Hkrati pa ima namen tudi spodbiti dominantni in prakti~no edino veljavni mit o ustanavljanju Republike Slovenije kot samostojne dr‘ave ter predstaviti tudi »alternativni«, »paralelni mit«, katerega nosilci so bili akterji novih dru‘benih gibanj. Feministi~na gimnazija je razdeljena v dva ve~ja dela. V prvem delu avtorica opi{e zgodovinski potek gibanja, ga umesti v tedanji {ir{i zgodovinski, dru‘beni in politi~ni kontekst, pa tudi kontekst feministi~nih gibanj po svetu, ter ovrednoti njegove rezultate. V drugem, ob{irnej{em delu, sledijo intervjuji z nekaterimi klju~nimi aktivistkami in/ali teoreti~arkami gibanja. Ti so izvrstna konkretizacija in dopolnitev prvega dela knjige. Hkrati pa je s (v glavnem realiziranim) poskusom intervjuvati vsaj eno aktivistko iz vsake skupine, dose‘ena tudi dolo~ena stopnja reprezentativnosti pogledov na tedanji ~as in feministi~no gibanje. V . Jalu{i~ tudi metodolo{ko korektno opozori, da – {e posebej zaradi statusa akterke v gibanju ter intervjuvanke v raziskavi – njen pogled v vlogi avtorice knjige ne more biti objektiven. Dobrodo{la dodatka sta tudi kraj{i biografski podatki o intervjuvankah (s poudarkom na tistih, ki se nana{ajo na sodelovanje pri gibanju) ter ~asovna shema z medsebojnimi povezavami feministi~nih skupin v letih 1984 – 1995. @e v uvodu avtorica postavi pomemben poudarek, ko novo feministi~no gibanje v Sloveniji umesti v kontekst za~etkov procesov demokratizacije od sredine 80-tih let prej{njega stoletja dalje. Feministi~no gibanje tako ni bilo ozko usmerjeno gibanje le za pravice ‘ensk (ki naj bi jim bile po tedanji vladajo~i ideologiji ‘e tako ali tako dane), ampak je pomembno prispevalo tudi k razpravi in podpori drugim temam, ki so se izoblikovale v okviru ti. novih dru‘benih gibanj. Slednja so bila pomemben dejavnik demokratizacijskih procesov (vklju~no z oblikovanjem temeljev demokrati~nih politi~nih institucij ter novega pravnega reda) v Sloveniji, katerih »zgodba« pa je bila – deloma tudi zaradi dr‘e njihovih predstavnikov – bodisi potla~ena bodisi jo je vsrkal in 182 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije »posvojil« uradni politi~ni establishment. Kot pravi V . Jalu{i~, »za nacionalno zgodovino velja, da je zmeraj svojevrsten mit, mit kolektivnega delovanja, ustanovitve... kolikor iz tega mita o ustanovitvi izgine ali se izbri{e ena od aktivnih komponent same ustanovitve, denimo tolerantna in sekularna dr‘avljanska politi~na tradicija, kakr{na je bila tradicija novih dru‘benih gibanj... potem so ogro‘eni tudi njeni morebitni dose‘ki in prihodnost.« In kot je videti z dana{nje perspektive, so na dalj{i rok ogro‘eni tudi temelji demokrati~ne politi~ne kulture. Bitka za ohranitev 55. ~lena ustave (svobodno odlo~anje o rojstvih) ali denimo mirovno gibanje, sta lahko v kontekstu »velike zgodbe« o herojski osamosvojitveni vojni videti »(pre)majhni« zgodbi. V endar pa potek razvoja v kasnej{em obdobju ka‘e, da so tudi ti. »majhne zgodbe« {e kako pomembne za sodobno odprto, strpno dru‘bo in politi~no kulturo. ^lovek se je, denimo ob agresivnem militaristi~nem diskurzu v ~asu referenduma o vstopu Slovenije v NA TO ali ‘aljivih izpadih ob referendumu oploditve z biomedicinsko pomo~jo res vpra{al, kam se je porazgubil ves tisti odprti, strpni potencial, ki je cvetel na vrhuncu delovanja novih dru‘benih gibanj. Avtorica nastanek modernega ‘enskega gibanja v slovenskem prostoru umesti v obdobje krize avstroogskega imperija in prizadevanj njenega ju‘noslovanskega dela po politi~nem povezovanju z drugimi ju‘noslovanskimi narodi. Za razliko od teh za~etnih gibanj, ki so bila mo~no povezana s strategijo nacionalne emancipacije, pa je novo feministi~no gibanje v 80-tih letih 20. stoletja prvi~ zares za~elo postavljati zahteve, ki niso bile nujno povezane z narodnimi cilji, ampak usmerjene predvsem na dr‘avljanske pravice. Izviralo je iz upora proti enopartijski vladavini in paternalisti~no-socialisti~ni obravnavi ti. ‘enskega vpra{anja ter upora proti nastajajo~im nacionalizmom v Jugoslaviji, ki so v enem delu tudi instrumentalizirali emancipacijo ‘ensk (npr. ti. »demografska debata« o preveliki rodnosti v nekaterih delih dr‘ave in premajhni v drugih). Na drugi strani je svoj lon~ek pristavila tudi katoli{ka cerkev, ki je za~ela dokaj intenzivno spodbijati pravico do splava. Posebej mlaj{a generacija aktivistk je ~utila mo~no potrebo po odlo~nej{i obravnavi tem, ki so bile za vladajo~o politiko re{ene, dejansko pa dale~ od tega (npr. nasilje v dru‘ini, ni‘je pla~e ‘ensk, politi~na marginalizacija, zagotavljanje pravne enakosti – ne glede na spolno identiteto ali usmerjenost). V Sloveniji so v ozra~ju relativne politi~ne in kulturne liberalizacije v 80-tih za~ela delovati {tevilna nova dru‘bena gibanja, vzporedno s katerimi so nastale in delovale tudi feministi~ne skupine. V nekem smislu so sicer bile del teh gibanj, po drugi strani pa od njih lo~ene, deloma po svoji izbiri, deloma pa so bile (skupaj s skupinami za pravice homoseksualcev) zavra~ane tudi v teh krogih. V. Jalu{i~ v novih dru‘benih gibanjih v politi~nem smislu poudari predvsem dve novosti: odkrivanje novih na~inov politi~nega delovanja ter vnos novih tem, kar je »prispevalo k redefiniciji razmerja med intimnim, zasebnim in javnim in k diverzifikaciji identitet v javnosti« ter zahteve po njihovi pluralizaciji in (tudi) politi~nem priznanju. Vpra{anje spolne usmerjenosti je tako bilo ena od pomembnih tem, ki so oblikovale nov politi~ni prostor, hkrati pa tudi podro~je, na katerem se je izkazala (ne)solidarnost med alternativnimi skupinami. Vse skupine novih dru‘benih gibanj so tako na primer bile med prvimi protestniki ob aretaciji Janeza Jan{e in prvimi ~lani Odbora za varstvo ~lovekovih pravic. Upravi~ena pri~akovanja teh skupin, da bodo njihove zahteve postale del novega politi~nega sistema, pa so bila »izdana« ‘e leto kasneje ob prvem osnutku nove ustave, iz katerega je bila izklju~ena eksplicitna prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, v ospredje pa postavljene tradicionalisti~ne vrednote, kot sta homogenizirana nacionalna identiteta in dru‘ina kot »naravna skupnost«, ki je homoseksualne skupnosti avtomati~no potisnila na obrobje kot »nenaravne skupnosti«. Ve~letno zavla~evanje pri sprejemanju zakona o registriranih partnerstvih in nedavne nazadnja{ke, predsodkov polne izjave predstavnikov SLS, ka‘ejo, da to ni bilo naklju~je, in da v desetletju in pol ni pri{lo do kak{nih bistvenih sprememb v smeri strpnej{ega, bolj odprtega na~ina razmi{ljanja. V drugi polovici 90-ih let so se po eni strani politi~ne elite utrdile in za~ele bolj strogo nadzorovati pripu{~anje alternativnih skupin in tem v institucionalno politiko, po drugi strani pa se je tudi civilno Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 183 Recenzije dru‘bena sfera za~ela institucionalizirati in profesionalizirati v nevladnih organizacijah. V Sloveniji je bil velik del aktivnosti, povezanih s feministi~nim gibanjem, nekako delegiran v sfero uradne politike (Urad za ‘ensko politiko), hkrati pa je zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev velik del alternativnih, nevladnih aktivnosti oslabel. Tako se je, kot pravi V. Jalu{i~, »v Sloveniji zgodil paradoks, da je od enega najmo~nej{ih feministi~nih gibanj v Vzhodni Evropi, ostalo le malo institucionaliziranih aktivnosti.« Knjiga je zanimiv, pa tudi pou~en dokument ter ovrednotenje specifi~nega zgodovinskega ~asa v nastajajo~i dr‘avi Sloveniji. V ~asu, ko se zdi, da je uradna politi~na scena bodisi povsem zadu{ila ali si prisvojila ideje novih dru‘benih gibanj, lahko po eni strani slu‘i kot spodbuda o‘ivitvi starih (kolikor so {e relevantna za novo dru‘beno situacijo) ali kreiranju novih civilnodru‘benih gibanj. Ob nara{~anju nestrpnosti do razli~nih dru‘benih skupin ter nemo~i in/ ali nepripravljenosti politike, da bi jih umirjala, je videti, da bi jih Slovenija {e kako potrebovala. Po drugi strani pa je Feministi~na gimnazija lahko tudi »u~benik«, kako prepoznati pasti in se izogniti napakam, ki so jih gibanja v svojem za~etn(i{k)em, »mladostnem entuziazmu« storila. Zdi se, da je po izku{njah in spodrsljajih gibanj s konca prej{njega stoletja ter novej{ih poskusih omejevanja pravic ‘ensk (izbrisanih, muslimanov, gejev in lezbijk ipd.) ~as za feministi~no (in {e kak{no) univerzo, zrelej{o, bolj izku{eno, mo~nej{o. Mojca Su{nik Roman Kuhar: Medijske podobe homoseksualnosti – Analiza slovenskih tiskanih medijev od 1970 do 2000/Media representations of homosexuality – An analysis of the print media in Slovenia, 1970-2000. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Mediawatch, 2003 105/112 strani (ISBN 961-6455-10-9), 2.990 SIT prevod Olga Vukovi} Spolna usmerjenost, ki je sredi{~e medijskih reprezentacij v pri~ujo~i knjigi, je zapletena zadeva. Lahko je celo (ni pa nujno) spremenljiva skozi ‘ivljenjska obdobja. Kvantitativno ve~inska spolna usmerjenost (heteroseksualna) je problemati~na izklju~no zato, ker je tako samoumevna, dru‘beno sprejemljiva in ker dru‘ba ne dopu{~a drugih/druga~nih spolnih usmerjenosti. Ravno zaradi samoumevne heteroseksualnosti se druga~no spolno usmerjenost ozna~uje kot nenavadno, nemoralno, “nenormalno”, “nenaravno”, ker ne vodi k nadaljevanju vrste in se jo na vse mo‘ne na~ine prou~uje, i{~e se vzroke za nastanek, spra{uje se o njeni nalezljivosti, vrojenosti, podedovanosti ipd. ^eprav ob tem nih~e ne pomisli, da je bila ve~ina gejev in lezbijk vzgajana s strani heteroseksualnih star{ev in da so bili (najbr‘) vsi vzgajani kot heteroseksualci. In ~e se istospolno usmerjeni ljudje niso nalezli heterospolne usmerjenosti, zakaj bi se to zgodilo pri njih ali njihovih (potencialnih) potomcih? Tako Celia Kitzinger in Sue Wilkinson v tekstu Theorizing Heterosexuality izpostavita, da heteroseksualnost ni bila predmet teoretiziranja niti znotraj feminizma niti znotraj psihologije. Pravita, da so feministi~ne teorije prevzele pojmovanje heteroseksualnosti kot dane – razvijajo~e analize z ‘ensko (in mo{ko) heteroseksualnostjo kot dognane, vendar nikoli eksplicitno naslovljene. Psihologija pa naj bi podobno prevzela razumevanje heteroseksualnosti, lezbi{tvo (in mo{ko homoseksualnost) kot “alternativen ‘ivljenjski slog” v