Vestnik meščanskih šol. —c Vprašanje knjig za meščanske šole. Ce pomislimo, da smo imeli pred vojno Slovenci le eno meščansko šolo, danes pa ie število meščanskih šol brez dotične doseglo dvajsetdve, moramo biti tega napredka odkrito vesgli. Z neverjetno naglico je ljudstvo spoznalo velik pomen teh pristno ljudskih izobraževališč. VelLka škoda je, da boleha slovenska meščanska šola že iz vsega početka na n: za mešč_anske šole potrebnega kvalifidveh hibali, ki bi jih oblasti ob pravem razumevaniu lahko odpravile. Predvsem ciranega učiteljstva in ga bo, če se nc motim, črez dafie manj. Izpiti so strogi, kar ie prav. Prav pa ni, da se ne pripoz. na meščanskemu učiteljstvu za večjo kvalifikacijo nikakršna večja plača. Drugi vzrok slabe notranje konsolidacije meščanskih šol se imenuje šolska knjiga. Inieli smo sicer že pred vojno nekaj slovenskih knjig za meščanske šole, a te so pošle. in nove izdaje kapltiajo počasi kakor dež v preteklem letu. Tudi niso nove izdaie posebno srečno preurejene. 0 opremi sploh ni da bi govoril. Posebno se tiče to knjig za druso skupino. Najbolj pogrešaino knjig za prvo skupino. Ti učitelj vzgoiuj najodni in državni čut, uči spoznavati našo in naših bratov zgodovino, nokaži učencem domovino v vsi njeni krasoti in se za ostale države brigaj kolikormoči malo. Dobro in prav! Skrajni čas je, da smo se lotili spoznavanja nas samih. Povejte mi pa le. kako! Imamo hvala Bogu Brinarjevo Čitanko. Mirnogrede bodi povedano, da bi bila lahko v Dosajneznih zvezkih za polovico tanjša in zato cenejša. Saj v teh treb urah. ki so nam jih še pustili za pouk \r materinščini, ne mprenio predelati niti desetine vsebine. No, bodimo Brinarju za Čitanko hvaležni. A kai naj počnemo pri zgodovini in zemljepisu? Samo pripovedovati in pisati v tetn pičlo odmerjenem času? Na ta način ne pridemo nikamor. In kaj se to pravi. pri tako važnih predmetih, v tako važnih časih, naj pomislijo vsi. ki iim je do prave vzgoje naše mladine. Baš setn eul tc dni, da ima Brinar zgodovi.no za nieščanske šolc že spisano. da pa so težkoče s cenzuro. Seveda. če Drjde delo v cenzuro raznim strokovnjakom, ki imajo vsak svojo misel, potem je avtorju težko, da bi ugodil vsem. Mi Da čakamo! Vrhu vsega se pa zgodi, da se lotita dela kar dva, ki ničesar ne vesta drug o drujrem, kar ie za naše skromne razmere velik greh. Cesto smo se že domenili, naj vsak pisatelj, ki prične ali misli pričeti Disati šolsko knjigo. to objavi v stanovskem glasilu. Čemu dvoino delo? Pred dališim časom mi je novedal nadzornik Fink. da ima zbrano gradivo za zemljepisno knjigo za meščanske šole in bi Dričel z delorn. če bi vedel, da ni pričel kdo izmed tovarišev. Nujno je potrebno, da stopijo pisatelji v tem oziru v stik. sicer bojo čakali drug na drugega, mi bomo pa tudi čakali in učili zemljepis in zgodovino na — prste! Pozivamo tovariše naj takoi vsak javi če. in kai misli pisati. Knjige za prvo skupino se bo<jo dale s nridom uporabljati tudi če bi bil načrt oo spreietiu zakona o meščanskih šolah nredrugačen tako ali tako. Drugače je z ostalima skupinama. Tu moramo počakati definitivne ureditv: nieščanskih šol potom zakona. Zato nisem h. dt. nadalieval doslej geometriip, od katere je bil orvi zvezek že pri oblastvenem cenzorju. Danes še ni dognano, bo li meščanska šcla tri ali štirirazredna m v koliko bojo Srbi hoteli upoštevati naše želje po onem tipu meščanskih šol, ki ie nam najbolj uotreben. tip industrijske in kmetijske tneščanske šole. Kniiga o svetovni, poscjino pa o naši zgodovini in knjiga o zetiiljepisju. posebno z ozirom na našo državo, pa lahko izide bnlje danes nego iutri, ker se taka knjiga laliko uporablja ob vsakem načrtu. ŽHel bi le. da bi bila taka knjiga — posebno zemljepisna — enodelna, ki bi io učenec oddal učencu it; ki bi v njej lahko uči-tclj, bodisi v kateremkoli razredu, poiskal in določil za _ouk tisto. kar bi potreboval. Drag. H.