List 17.
Kako jablane in hruške množiti po mladikah.
Našim gospodarjem so iz 6. lista Dochnalove skušnje znane. Ker je unidan v vertnarskih bukvah „Pomona" imenovanih prav natanko popisal, kako naj se ravna s takimi mladikami, mislimo sadjorejcom vstreči, ako jim damo vediti še to.    Dochnahl piše takole:
»Spomladi, preden začne muzga (sdk) gnati (če pred bolje je, da se je le zemlja nekoliko osušila zimske mokrote) se odrežejo jablanam in hruškam enoletne mladike, 1 do 2 čevlja dolge, ravno take kakoršne so tiste, ktere navadno rabimo za cepiče. Se ve, da tam, kjer se odrežejo, se morajo čisto gladko in enmalo postrani odrezati. Sicer pa se smejo vsi cepiči še enkrat obrezati in tako uravnati^ da pridejo po čevlji dolgi skupej, po 2 čevlja dolgi pa tudi skupej. Hraniti ne smeš cepičev. Na kakem bolj vlažnem (mokrotnem), na pol senčnem, pa ne z drevjem zakritem mestu na vertu, naj bolje zavertno ograjo (pa ne za živo mejo) proti severju, se poprek čez gredo z matiko skoplejo žlebovi, in sicer tako, da se za pičel čevelj široke in po dolgosti pripravljenih mladik do 2 čevlja saksebne okrogljate brazde (grički) napravijo, enake narobe položenemu ali po-veznjenemu plehastemu strešnemu žlebu; visoke pa morajo te brazde le toliko biti, kakor je zemlja zraven njih. Mladike se vtaknejo z debelim koncem v zemljo na eni strani, se vpognejo čez brazdo, in z drugim koncem na drugi strani se pa potlačijo spet v zemljo, tako, da cepič čez okrogljati griček leži. Pri tem je pa posebno paziti na to, da eno zdravo oko ravno na naj višjem mestu tega grička leži'. Prazni prostor pri obeh konceh se zadela z zemljo; cepiči se enmalo potlačijo v zemljo, pa ne v sredo, in vse skup se zadela potem tako z zemljo, da le naj višje oko ven gleda, in je cela greda čez in čez ravna. Zdaj se pokrije vse s suho steljo in se pusti kakor je. Le če se močnejše mladike izšibnejo, se iznova vpognejo, ali če je veter raztrosil nasteljo, se ta poravna.
Že čez malo dni se začno popki napenjati in poganjajo tako hitro, kakor v pomerančnici. Kmalo se prikaže perjiče, za kterem sledijo nove vejčice. Mesca malega serpana (julija) so se vse mladike že tako ukoreninile, da glede na njih koreninice zamoremo reči, da so samostojni sadež. Včasih požene najvišje
66
oko edino samo, večidel pa poženo tudi očesa na obeh straneh in celo tiste . ki so bile z zemljo pokrite, tako, da iz enega tacega natiča po 3 do 6 očes izraste, ki se zamorejo še tisto jesen v ravno toliko mladik razdeliti.«
„Čeravno se smejo ti natiči že pervo leto presaditi, je vendar bolje, da ostanejo še eno leto na miru, ker bojo potem močneji." —
„Da na tisto vižo, kakor seje popred natičenje skušalo, in če so natiče tudi v jabelka ali v krompir vtikali, ni sadjorejeem ta skušnja se po sreči spona-šala, je prišlo od tod, ker se je verh (špica) cepi-čev zmiraj prost na zraku pušal. Ako se pa ta, kakor sem gori rekel, z zemljo zadela, bo cepič pod zemljo po verhunci (špici) vlago iz zemljo popival in se redil tako dolgo, dokler perva muzga spomladi ni izcimila perjiča in se koreninice niso napravile za ser-kanje tistega druzega soka, po kterem živi natič in iz njega napravljeno novo drevesice."