"we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all." EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva« THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VI. — LETO VI. Single Copy 3c. CLEVELAND, O., P0NDELJEK (MONDAY) FEB. 12th, 1923 ST. (NO.) 36. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c, Turki poslali nov ultimatum zaveznikom NHIM DNEH, toda carigrajski listi napovedujejo zmerno akcijo navzlic ultimatumu. — ismet paša na poti v angoro. London, 12. feb. — Glasom brzojavke, ki jo je prejel londonski "Times" iz Aten, je sedaj zasidranih pred -mirno enajst angleških bojnih ladij, štiri francoske, tri aujanske in štiri ameriške. Topovi zavezniških ladij so v rnjeni na mesto, tekom noči pa se meče na mesto močne 2a,"ke. Angleži imajo seboj tudi deset zrakoplovov in iskalcev min. London, 11. feb. — Turki so predložili zaveznikom 0v ultimatum, v katerem se jim dovoljuje tri dni, da odi- _ 6Jo izpred Smirne, kdt pravi neko poročilo Reuterjeve agencije. , Neka pariška brzojavka na "Times poroča o turškem se lmatUTnu ter dostavlja, da so Turki v njem izjavili, da e bodo po preteku treh dni čutili svobodne, da Dodvzame-J0 Ljubno akcijo Kot poroča korespondent, je tozadevno obvestilo po-francoski ministrski predsednik Poincare angleške-u Poslaniku v Parizu, in je v zadevi stopil tudi v direkt-0 zvezo z londonsko vlado. Carigrad, 11. feb. — Medtem ko se zatrjuje, da se , datuma za odpoklic zavezniških čet izpred Smirne ne ^Preklicalo, pa turško časopisje v istem dihu zagotavlja. jg f^tied turškimi in zavezniškimi silami vršijo poga-Ja !n da Se pričakuje mirne in prijateljske poravnave. članek v listu "Vaki" izjavlja, da je ukaz za za-^ ^ Pristanišče zgolj samo-Obrambnega značaja im da je m.v nenadnega oijačenja angleške pomorske sile na l2'%m vzhodu. . Položaj v Smirni je neizpremenjen, toda v tujezem-^ n krogih v Carigradu obstoja velika .naptost nad mož-ki jih vsebuje sedanja situacija. Poti *STnet: turške delegacije v Lausanni, je na o * v Angoro dospel v romunsko črnomorsko pristanišče stanza. Od tamkaj bo odpotoval nocoj na posebnem '0 toda znano ni, da li se bo kaj ustavil, ali bo po-' 81 direktno v Angoro. vlaj5'^' ' 1. feb. — Francoska Mižn izliv * dala ameriSkemu reliefu | SCHWAB ODPOTOVAL V EV- jem vzhodu kos zemlje t; reke Abraham, na kate- j lOoo J° Postavilo zavetišče za: \ armenskih deklic iz Anato- j bo obsegal štiri velika Nua fQ te* .P°sloW'a, veliko bolnišnice r.^dustrijalno šolo. Zemljino n SC na^aja morju, ie . HtrgaeZasedeno izza 191 1, ko je ^ zemeljske plasti uničilo i;8,^'"*, P" čemur je izgu- s Crnje 400 °seb-v 1 i« stal na onem žemlji- ci s]^Pel-i V«nere Adonis, ki je Sh7n 2ategadelj, ker ob go- ^eca ftnil1 časih reka postane da se bp ob otvoritvi obravnavi še to ŽENSKI JEZIKI. ljenje njijiu otrok." Eden izmed vzrokov propada njuoh^je h^ slabo razvit raj; V eran^trbncicame, ki 1 feb. — Grška vla-ane« Prvič podelila žen- •°vane Amerikanke <6oV U j« oŽk°Vanje voine?a križa, p ;koval° Amerikanki. dr. S N!"Qt i« dr. Estero Love-N i; ,eVV Odlikovanje v c dano v znak njiju ^irni. ReSili 9ta več ži- Sj ^ stnik '^odstavljanj)em *!vjojqh ^»t ilvlieni _______ 'J en J v smrtno nevar- M GRKI IN TURKI ENAKO KRIVI. iNew York, 11. feb. — Ameriška rešilna delalvka, Miss Susan D. Orvis iz Dubuque, Ia., ki se je pravkar vrnila iz orijenta, pravi, da so grozodejstev za vojne v Mali Aziji bili Turki in Grki enako kriivi. Misls Orvte je bila ravnatelje® igr'Sko-armeniske siro-tišmice v Cesareji, Anatolija. še v' poročilu, da se vsakega o-troka, ki je pripeljan na sodišče, podredi preiskavi, da se dože-ne njegove duševno stanje. Dosti otrok je teko slabo duševno razvitih, da niti ne razlikujejo med dobrim in Zlom. Statistika preteklega leta izkazuje, je število otroških slu čajev pred sodnijo bilo miatnjlše kot kdaj prej tekom zadnjih šestih let. Fantov je bilo lani pripeljanih pred mladinsko sodišče 19il9, deklic pa1 514, v primeri s prejlšnim letom, ko je bilo pripeljanih tjak»j 1962 dečkov in 533 deklic. 'Preiskava dokazuje med drugim tudi, da je pokvarjenost med dečki 15. leta največja1, nakar sledijo oni, ki' so 16 let stari. Dečki so bilj obtoženi 44 raznih zločinov od potepuštva pa do ro,-,panja. Najpogostejši prestopek med dekleti je nemorataost, potem pa pride potepuštvo. Pronaš-lo se je, da 47 proč. deklic, ki propadejo moralno, prihaja iz ra/ibitilh domovanj. Največ dek-lic propade v 16. letu. V zvezi s propadom dečkov je bilo aretiranih v preteklem letu 28 mož, v zvezi s slučaji aretiranih deklic pa se je moralo zagovarjati 107 odraslih oseb. Radi zanemarjanja dolžnosti je bilo aretiranih 406 staršev, 67 cčetov pa, je bilo kot posledica poslanih v prisilno delavnico. Otrok, ki se jih zapusti, je največ takih, ki so stari eno leto. V marysvillMri reformaterij je bilo poslanih devet žensk, kj so bi le spoznane krivim, da so prispevale k propasti otrok, 300 se jih je izročilo Humane Soc. v oskrbo. Starši nepreskrbljenih otrok so vplačali na sodni j i $106,350,64 medt«m se je izplačalo vdovam $269,140.15 podpore. vodi tukaj svoj misjon, je danes v svoji pridigi dej.a'1, da imajo nekatere ženske jezike kot krave. "Krava lahko stoji na? eni strani ograje ter Ijže tele na drugi," je nadaljeval, "nekatere ženske pa sede doma ter otepajo s svojimi jeziki po sosedih, ki žive štiri bloke strani." Dejal je tudi, da bi morala: dekleta napovedati bojkot moškim, ki žvečijo tobak. NOVA NASELJENIŠKA PREDLOGA V KONGRESU. Washington, 10, feb. _ Na- seljniški odsek nižje zbornice je pravkar iizročil kongresu novo naseljeniško predlogo, glasom katere naj bj se naseljevanje v Zedinjene drlžave omejilo na 2 procenta v nasprotju s sedanjo 3Hprocentno določibo. Polefe tega bi se pri tem upoštevalo ljudsko štetje v 1890, medtem ko sedanja kvota temelji na ljudskem štetju iz 1910. ---o---- EDISON STAR 77 LET. West Orange, N. J., 10. feb. — Slavni iznajlditelj Thomas Edison je danes praznoval svoj 77. rojistni dan. Ob tej priliki je izjavil, da bo čez 33 let, ko bo star 100 let, še ravno tako aktiven kot je sedaj. "Moj prastari oče je dosegel 104. leto," je dejal Edison, "stari Oče je živel 102. leta moj oče pa do 99. Iz jaz pričakujem doseči povprečno ravno tako visoko število let. Edilson pravi, da se nikakor ne smatra starega in da je bilo delo vedno cilj njegovega-življenja. Dosegel je nad 1000 večjih in manjših iznajdb. Slavnemu iznaijditelju so danes prihajale čelstitke iz V3eh delov sveta. — V torek, dne 13. februarja, 1923, se vrši redna seja direktorija S. N. Doma. Prieetek lob 7^30 zvečer. Na dnevnem redu je več važnih zadev. Da ste vsi navzoči! — Van Sweringfen železniški interesi, ki imajo koln-trolo na večih železnicah, so oddali naročilu za 30 novih lokomotiv, da se bo dovaža-lo 'sem čimveč premoga in olajšalo pomanjkanje istega. New York, 1 I. feb. — Kot se zdi, je prišl0 do splošnih verskih kontroverzij. D^nes je imel y "Svobodni sinagogi" v Carnegie-Vi dvorani židovski duhoven, Stephen S. Wise pridigo, v ka-i teri je izjavil, da ne veruje v zgodbo v sv. pismu, V kateri je rečeno, da je deset božjih zapovedi izročil Mojzesu Bog na gori Sinaj. "Ako je ta m o; je trditev kri-voverska," je dejal rabinec Wise "tedaj me izženite iz sinagoge. (Sinagoga je židovska cerkev, rabinec pa se imenuje židovske duhovne. Op. ured.) Wfse ije zgodbo o podaji desetih božijih zapovedi na gori Sinaj označil za otročarijo. "Vi veste, da taka trditev ni krivoverska," je nadaljeval Wi3e. ''Tudi v židovski cerkvi imamo ''lovce na krivoverce" kot jih i-majo v protestantski, in ti bi me pognali iz sinagoge, če bi mogli." Njegova pridiga (je bila posve-ren/> v yi??L.. dr. pozval, da stopi iz cerkvene slu-Granta, katerega je skof Mannir žbe, ker je zanikal božanstvo Kristusa. "Jaz sem žid," je dejal rabinec Wise." toda svoboda verstva se nahaja v nevarnosti in svoboda ne pozna meja. Tudi jaz Sem v boju na polju resnice in ne morem gledati na spor brezbrižno.' Škofa Manninga je obtožil Wise, da se je pozivu dr. Granta odgovoril izogibajoče, in ,da bi pre-'klincanje dr. Granta pomenilo smrt za moralno in duševno življenje krščanske cerkve." Dr. Grant je danes v svoji pridigi ponovno pribil svoje liberalne verske principe. Izjavil je ponovno, da ne veruje v brezmadežno spočetje Marije. Z o-zirom na pisma od nekaterih o-seb, v katerih se mu 'je očitalo, da izpodk'opava krSčanstvo, je dr Grant odgovoril: "Njim želim reči, da ne verujem, da je devica porodila Kristusa. Toda kaj pa ima to opraviti s krščanstvom.] Kaj pa ima'jo porodne okolščine Kristusa opraviti z nauki Kristusa v pridigi na gori? Jaz sem v stanu razmišljati o velikih naukih one pridige in pridigati o duševnosti onih naukov ter obenem obdržati svoje prepričanje glede Kristusovega rojstva." i ^ ■ i v ■ ■ y i *'.'. ' -0---- i — Včeraj je preminula v 'starosti 79 let Mrs. Sophia Schlosser, ki je pred 62 leti 'sesrla v roko Abrahamu Lineal nu. ko je bil na potu v Washington skozi Cleveland. Njen oče je bil jako aktiven pri republikanski stranki in tako je bila v komiteju, ki ie nazdravil Lin-colna na železniški posta4 ko se je peljal v kapitol, da (zasede predsedniški stoli. Pokojna je bila rojena v Nemčiji ter so jo pripeljali njeni stariši sem, ko je bila stara 5 let. Mož ji je umrl že pred 30 leti. SINE ZA trgovski tajnik pr 4vi. DA bi rila to najboljša protekcija ZA delavce kot delodajalce. Položaj v Riihrii, RUHR JE ZAKI.ENJEN, KUUČ PA JE V ROKAH FRANCI. JE. — Washington, 10. feb.-- (Poroča Harry Hunt.) — Trgovski tajfnik Hoover je danes v intervjuvu priporočal zavarovalnino, ki naj bi varovala delavce proti brezposelnosti. Glasom Hooverjevega načrta naj bi tak zavaroval-ninski sistem skrbel za žene in družine delavcev, kadar so delavci brez dela, ter bi prepreči! preseljevanje delavcev iz mesta v mesto. Hoover pravi, da bi od takega zavarovalniškega sistema tudi delodajalci imeli veliko korist v 1em, ker bi mogli obdržati stare delavce in bi iim ne bilo treba po vsaki indfistriialini krizi iskati novih delavcev, ki se morajo šele privaditi novim okolščinam. "Po mojem mišljenju bi se moralo brezposelnostno zavarovalnino razViti v rokah medsebojnih, nevladnih ustanov," pravi Hoover. ' 'Organizirano delavstvo povečini nasprotuje uvedbi vladne brezposelnostne zavarovalnice, toda prepričan sem, da bi kot prostovoljna ustanova :nai*'a o-dorbavanje povsod. ''Na kak način pa bi se dobilo denar za zavarovalnino?" sem vprašal. ' Kdo bi plačeval premije. Kaj bi bili sora ški v primeri s plačami?" "Delavci niso edini, ki trpijo tekpm brezposelnostnih perijod,'-' je odvrnil Hoover. "Industrija veliko trpi ob takih časih, ker se delavci razidejo na razne kraje. Povprečni delavec, ki je brezposeln, ne čaka, da zopet dobi staro delo nazaj, temveč išče takoj novo delo. Ako je ne dobi v mestu. kjer živi, se poda drugam. Kot rezultat se industrijalne orV ganizacije razbijejo. V 'iskanju novih delavcev in v nastavljanju na mesta, ki so jim primerna, se izgubi veliko časa (in denarja. "Vse to bi bilo prihranjeno delodajalcu, ki bi 'imel svoje delavce zavarovane proti brezposelnosti. Bil bi v stanu držati svoje delovne sile skupaj tudi tekom industrijalnih depresij. "Z brezposelnostno zavarovalnino imajo skušnje že v več deželah in tudi naša lastna brezpo-selnostna statistika bi lahko služila kot temelj načrta. Ta za varovalnma naj bi bilo medsebojno podraetije. Jaz ne verujem, da bi strolki znašali Več kot 1 ali 2 centa na vsak plačilni dan. ''Veliko delodajalcev je, ki bi danes z Veseljem prispevali za vzdrževanje take zavarovalnin? če bi se jo podvzelo. Ni je reči ki vodi k tolikemu brezupu ir propadanju spoštovanja do se be kot dejstvo, da človek nim? dela, kadar želi delati in da je vzdrževanje družine v nevarno' .. I! sti. -o-- — Cerkev oropana. v u- rad župnika methodistovske cerkve na E. 30 St. ifi ^Euclid Ave. so udrli v soboto ponoči ali zgodaj v nedeljo zjutraj tat je ter odnesli za $250 v Liberty bondih in $10. v znamkah. To so dobili v žup-nikovi pisalni mizi. Skušali so razbiti tudi varnostno blagajno, toda tu jim delo (ni šlo izpod rok in so odšli, ne da bo jo odprli. Rop je Pariz 1 1. feb. — Vrata r0 dobil doktorsko diplomp. Po več-'etnem službovanju kot profesor lizike ha raznih nemških univerzah je šel leta (885 v ^uertz-burg; kjer je leta 1895 napravil iznajdbo ki ga je napravila svetovno znanega. » D0 svoje iznajdbe, ki je po- ' sebno velik pripomoček zdravnikom, ker omogoča opazovanja človeške notranjosti brez operacije, je prišel profesor Roentgen, ko je,eksperimentiral s stekleno tubo. i? katere ;je bil potegnjen skorp ves :zrak. Truplo.slav-' J1 nega iznajditelba bonpepel|jeno ■ 'zapazil Župnik, ko je prišel j-v, torek dopoldne na Ostfriedhof ■včeraj zjutraj V svoj urad. I pokopališču v Monakovem. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" ........ ............I (4 E5&2BB 'FEBRUARY 12th, 19#J ■J* L-_JJ, i)j iw arcdwitttt » niira>lllttv« CLEVELAND, O., PONDELJE K (MONDAY) FEB. 12th, 1923 Princeton 551 Randolph 5811 ABRAHAM LINCOLN. Ljudstvo Zedinjenih držav praznuje danes rojstni dan Abrahama Lincolna, ki je brezdvomno eden naj večjih mož, ako ne največji, kar jih je producirala ameriška hemiisfera. Edini njegov tekmec, ako se ga more tako ' imenovati, bi bil George Washington, toda ako bi se ta dva velika moža dalo na tehtnico moralične hrabrosti in duševtae plemenitosti bi skoro brezdvomno Lincoln odtehtal Wash'ingtona, akoravno ima prvi brezdvomno velike zasluge pri upestavitvi trdnega temelja severo-ameriški republiki. Tok časa ter tragična smrt Lincolna;sta d vn faktorja, ki sta mnogo naredila, da se iz Lincolna1 ustvarja nekako legendarno Osebnost z zlato aureolo okrog glave. Nekateri entuzijasti gredo daleč, da mu pripisujejo izjave, kate-1 rih nikdar izustil ni da se mu pripisuje vizijo gospodar- no i20 skega razvoja *od kapitalizma v socijalizem. Lincoln ni mogel imeti takih nazorov, ker takratne ameriške,razmere te°"a niso dovoljevale. — Industrijalno in finančno1 kaznovati. Ako pojde tako dalje, življenje Amerike je bilo takrat še v povoju oziroma se'**™ 'RV^etta'" p?tanJ: življe' J J J - . '.nje na Keki nemogoče. Zlo raste Kaj se godi na Reki? Reka ie zaprta svetu in le malo vesti prihaja iz nje. Kar pa jih pride, se glase vse zelo neugodno in kažejo le vedno večje propadanje nekdaj tako cvetočega reškega mesta. Na Reki ni nobene oblasti, ki bi vdrževala s potrebno avtoriteto red in mir Ne.kaj ljudi je tam, ki so si prilastili vrho-no pravico nad vsem 'in nad vsemi ter delajo baš kar hočejo.— Tako žalostno je Sedaj na Reki, da je čutila celo reška "Vedet-ta" potrebo, izpregovoriti resno besedo o sedanjem stanju v mestu. List pravi, da je Reka bolno mesto in da ima dolžnost to bolezen ozdraviti z vso svojo energijo sedanja italijanska vlada, ker je po mnenju tega lista Reka ?talfjanske mesto. Italijanska vlada bi morala tako nastopiti, kakor nastopa doma v Italiji. Na vsak način je potreba na Reki obnoviti spoštovame zakona. Be. seda avtoriteta zveni danes na Iki in proti rimski vtadii Trgovina je propadla, nezaposlenost narašča, meščani so pro-dalit kar so imeli, revščina in pomanjkanje vsepovsodi zločinci so gospodarji na ulici, nikjer ni nobenega reda, vse je divje in vsakdo se bolji prihodnjega dne, ker na mesto se siplje samo zlo in beda, od nikoder pa ni tako težko pričakovanega rešitelja za Reko. Na propasti Reke je kriva v glavnem le italijanska vlada. Težko b0 Reko obnoviti, tudi a-kD pride do ratifikacije in aplikacije dogovorov iz Sante Marg-herite. Kakor' se vidi, čaka Jugo-slovene rešilno delo na Reki, a. ko bi pa v svoji nespameti italijanski nasilneži to delo preprečili, zapade Reka svoji smrti. 1 » ---O- Kdo dela žensko modo- čim je smela ženska postati i-gralka, se je moda začela ravna-Reki kot ironija. Na Reki je ne-'ti Po okusu igralk. Vsaj to j'e go-ko število oseb, katere mislijo, tovo, da so igralke od nekdaj prida jim je vse dopustno in ki sra- našale vedno nove poteze v mo-motno špekulirajo s patriotiz- ^o. V Parizu, na Dunaju i. dr. u-rr.om in ljudskim čustvom v svo- porabljajo, najlepše igralke zn Je lastne svrhe. Ako se take ljudi vpraša, zakaj tako nastopajo, odgovore srdito> da delajo v imenu pravičnosti in človečanstva. tkz. mannenquin, t j. za modele, ki oblačijo nove toalete in jih razkazujejo javnosti. Igralke so bile vedno prvoboriteljice mode. no. "Or .. . . sme modna dama le zelo jprevid- — Končno je prišel mestni •svet do zjedinjenja ter napravil predlog, kakšne , naj bodo plmbvne cene. Predložilo se jih bo najbrže že danes. East' Ohio Gas Co. Ceno" 'so;: prvih 10,000 čevljev 45c tisoč, nadlajnih 20,000 čevl-ljev 50c tisoč, nadaljndh 10.-000 čevljev60c tisoč, natfalj-nih 10,000 čevljev 75 ct. tisoč, in odjemalci pa, ki porabijo preko 50 tisoč čevljev plina, bi plačali za količino, od 50,000 čevljev naprej po $1.00. Najmanjši račun za plin pa naj bi bil 90c. Družba sicer izjavlja, da ne bo jemala niti v pošte v kakega protipredloga, toda kakšno stališče bo zavzela, se bo videlo šele, ko bo mestni svet predložil svoj načrt. -O-- Trst in jugoslovanska emigracija, Kakor se poroča iz Rima," je talijanska vlada proglasila Trst ra izseljeniško luko, kar so d0 sedaj bili Genova, Napulj in Palermo. Po italijanskem izseljeniškem zakonu pomeni to^ da se smejo v njej vkrcavati izseljenci in da mora v njej pristati vsak paro-brod, ki vozi izseljence v Ameriko. V zvezi ,z dejstvom, da ima največje italijansko parobrodno društvo Navigazone Generale I-' taliana pri nas koncesijo za prevoz domačih izseljencev v vse hike Amerike, ima ta odredba italijanske vlade poseben pomen. Na-vigazione Generale Italiana bo j sedaj vozila iz Trsta, sicer ne i-talijanske izseljence, ker jih iz Julijske Benečije ni, ampak jugoslovansko. Trst bo torej postal "jugoslovanska" izse]peniška lu-ka,' denar za .prodane karte se bo pa stekal v laški žep. . . ' Ta odredba ima pa še drufe1 RAZNOTEROSTI. smisel: Kakor hi'ro dobimo -Sii-' KONGRES SOCIALNO MOKRATICNE ST S,kupni nastop socijalistov venskimi komunisti Beograd 20. januarja Vti je bil Otvorjen konlgres soci io demokratične istranike & $ udeležuje okoli 80 delegat* vse-h krajev države. Slov« sdcilno-demokratično frakcij-stepata'dr. Milan Korun w si,p Kopač. Kcnigres je otW-;' ditelj hrvaških socijalnih kratov Vitomir Kora. V govoru je predsednik (kc^' Korač naglasail prograiri 1°® sa, katerega Iglavna točika j®' čno uj edin j en je vsega sdcij^ na čutečega in organizirane?1 lavstva v enotno fronto, v no socijalistično stranko, gresu posvečajo politični veliko važnost, kajti prič^ ti je, da'bodo v slučaju P* nih uspehov konigresa na3'.' vse socijalistične seruje paktno pri - volitvah] Koi# ttfai glavno nalego, da V ^o tudi takrat, kadar izvrše kaj I Ena prvih je Ml^i lepa Molierova takega, kar spada pred kazenski žena, ki je leta 1673 kot ''Ciroe" prišla z vlečko na oder in s tem pa se mu znajo oni spretno izogniti z grožnjo represalij 'proti onim, ki bi jih ovadili, pa tudi proti onim, ki, bi jih mogli od dneva dQ dneva in vedno bolj uvedla vlečko v modo. 40 let kasneje so igralke odložile dolgo toalet0 z vlečko in uvedle krajša krila. Leta 1703 je igralka Dan-court v komediji ''Adrienne" prišla v kratkem modercu in v kratkem nabranem krilu: s tem je u- Zarriir ivofti iz ruskega življenja. Milanski "Corriere della Sera" prinaša zanjmive podatke o vsak-; 'dan jem ruskem' življenju. Cemp j konstituira (jnotno S0Cij#; Življenskih potrebščin so tako na- j stranUco in da se izvede rasle, da se lahko reče, da je vre- [ nje VSfh socijalistov. Koi#! efen I predvojni rabelj danes ;že;| trajali tri'dni.'Po končan«38 ,6 milijonov rubljfev. V moskov- gresu ibo obrjavltjen prog^ . .. skih| restavračfjah si v mesecu de- pofn^ socialistične stržu^ sak, določa nas :zse,l.lenj8ki za-icembru 1921. dobil dober obed -- ' - ^ —4 kon. se imajo nagi izseljerfci vozi- za( J00.0Q0 ^rubl^v, y, avgustu ti preko domači mk. Ker Navi- ,922. pa ']6 :staJ enak obecl ie 4 gaz.ore Generale italiana .dobro ruhljev.' fclogram me- ve, da je ta moment bliz.u, si jV sa s^ne danes okoJi 6. mihjonor stvorila v Trstu .novo bazo z, rubljev, kg sladkorja 3 milijone. SVOJO novo prpfja; k Jadrana v ; hleh kruha ' l ' milijon, 1' jajce Ameriko, tak9 fr bo vkrcavala' , Iimonk, , ^ te vidi, da nunikogar več, ki bi stvarila tkžv. ' Adrtenme" modo, i:zvrseval zakon. Ako se bo zdra- ki je bila začetnica rokoko-mbde; je ravno pričelo razvi jati. Toda to ne zmanjšuje veličine Lincolna. On ni pipedvi-deval borbe med razredi, toda posedi- je ono;rnqrationo zavest, ki mu ni oustila, da bi se ne bil potegnil za pravično 1*«*•< v ^ ^ «h*f ' , . .. . , , i, . , , 1 , 1 kratkem tako tez:ke poslcxl: , rea so:rfevoluc!io so via stvar, kjerkoli je videl, da jptrebuje.ob^mbe.; V aeiffled ^ pmilMri dvomit; ' teh njegovih dušnih kvalifikacij' tucfe minikakega at^U ožd^viienj,.t--ma, kje bi stal v današnjih bojih med izkoriščevalci in zatiranimi, ako bi znova prišel med nas. To dokazuje govor, ki ga je imel 5. marca, 1860, v New Haven,.Conn., v zvezi s tedaj vršečim se štrajkom čeljarskih delavcev. Dejal je. Jale >r meh Treba rezati, br?. nja! .j. Ako tako piše 'Vedetta,' morale nastati pač zadnje dneve ra Reki take stvari, kakršnih še slej, zlasti na Francoskem. Nem-ni bilc in katere končno pahnejo ške igralke so si priborile tešje rr.oiii ig'alke pariških gle-lališč, Sarnt Val 'Contat i dr. ^eta i 761 je vodila modo-spbj-e-; a M» '<-, paVart.'.(ki je izumjfla Samski negUi naše izseljepce , , minsoprede nk Sušaku jm v GruS'u. In to najbrž' kot edina parobrodna( dražba, ki bo vozija z Jadrana v Ameriko. ---O- Clevelandčke nivice« pot o vse se do- list "Veseli me. da imamo delovni sistem, ki dovoljuje ^esto vpliv v modi. L.eta 1794 so se delavcem oditi na štrajk, kadar želijo in da niso ' " ' ............ delati pod vsemi okolščinami in da niso privezani m ob-vezalni delati, če so plačani ali ne. Meni ugaja sistem, ki dovoljuje človeku, da pusti delo, kadar sam želi, in želim, da bi se uveljavil vsepovsod." Največje delo Lincolna je in o&tžne Seveda njegova borba za svobodo zasužnjenih zamorcev. Z njo si je pridobil nevenliivo slavo in hvaležnost vsega človeštva. Principi, s katerimi je utemeljil to svojo veliko borbo so naj- K Magistrat in guvernatorsko; kus uveljikV{ti. Lepe so rade večja dedščina, ki jo more umrljiv človek zapustiti sve- , paiačo s0 zasedle ajDinske čete ;re!o naj3tarej5ei morda naj. tu in Z zmotami se borečemu Človeštvu. I Tudi fašisti se obračajo proti re- • stareje najbolj. Posnemati pa jih li lista "Popolo di Rume'1 so beilinski kritiki škandalizirali, da si je upida igralka Baranius na, je nastopil v svojih zadnjih stopiti z golimi rokami "Ona številkah zelo ostro proti vodil- žali nravnost, da, vzbuja stud!" nini krogom, očitaječ jim razne j so pisali, ker je imela gole roke nep^avilr.osti.pričemur ne izvze- j do ramert Leto dni Pa s0 bile ma šefa sedanje provizorne via-, vse dame brez rokavov! Gleda-de Depolija. Slednji je nepriča- liški kostim in modna toaleta sta — Apela t hb sodišče je ^d-8ro v soboto,' fe' j^ zapor- k '; bil model j ^^ kazen "^a prehitre .avto-mObiliste popolnoma' iia" "'mestu. Odločitev v slučaju Geor&e W. Bur-tona,. 5210 Hartem lAve^ 'ki je bil obsojen' na pet dni ječe v Warre'nsville v^Ied £>re-'""^^e vožnje. ;] kovano odpotoval v Rim, da ne- vlado o neznosnem stanju na Re- ostala poslej vedno ozko zveza- mudorfla informira italijansko' na. Igralke, seveda ne vse, a mno- ge, imajo okus in pogum, svoj o- |jon rubljev, škatljlca vžigalic 50,000 ttiblj ev, številka časopisa 150,000 Vubljev. ' ' ; . : Vse časopisje ie seveda izključno komunistično. Glavni Organ kupnmi^rične stranke -je moskovska1''Pravtlk," a službeni list so ' Izvgstiija.i" Zanimivo b0| (tudi, če ryjjv^mo (ljašim, kadilcem, da, stane fV Rusiji. I ,cigareta 40 do 80 tisoč rubljev. Najdražj'i p^ so "sedeži; v gJedalilčih. Sedež stantž 5 do J 5 milijonov. Obleka stane ° ppl pii|ijarde .rpbljev, nem pa bodo' iiane smer^ taktiko pri bf dočih voliti; Kakor je informiranji! zasledujejo ralzvoj debi4ej! gresu 7. velikim -zanimanji kateri sedaj v Beogradu ^ či zastopniki bivše koITl1I111'', Stranke h Slovenije. Priv^ razširjena v eat, da se jo slovensiki komunisti Prl ti tej edinstveni stranki i" n0 nastopiti pri vo»'tvW redno skupščino. Po izjaVl ga slovenskega komunista-ši komunisti'; v Sloveniji . udeleže vo'litev, £touph0 s fiHgiBSBHElgiH oglašajte , v "EN A K oprali — "VeČina grešnikov pri-'de predme, ker prefitro 'vozijo, vi ste pa tru, ker-ste stali ha enem mestu predolgo časa/ 'je 'rekel sodnik Silbert Edmiind Cdmyins, 1401 E. 108 St., ki je bil obojen na ?5 globe, kCr je pistil svoj avtomobil na prepovedanem kraju. To je bila že njegova peta kršitev letošnje .'leto, i, •., 11 ZA ZABAVO IN POUK čitajte — velemesta'': 6tXT v • » V močvirni Roinan iz življenja prise'.je.nice v Ameriki CENA 50c. Naročite pri < ' Amerižko-Jugoslovar.ska Tiskovna Družba 6« i S ST. GL.A1K AVge. .............................................................imniiiiiiimiiHiiiiniirliitiiiiHiiiiinHmimtimn^ I Ln«illll^lllK3lllll«:iHiniimillllllHUI!«IMIIK3UIIUIHHItaiHIMHMlt3mHHIIIIKl«llll!llllianHI»imitg 1 = a X — =- KARL MAY: = = i i i r. WINNETOU i 1 0 I 1 I I i g i 1 1 S i RDEČI GENTLEMAN 1 n lamini ihimiiii iimiiiiiiiM—wiiiwinimniiiiiniiiiiiiiimnmnnmnnt | iinuiHiHiiDiiiuiiiniiaiHUUiunniiinuHiinHiiiiiiuuuiHiiniiiiiuiiiiiiiniMnniiiuiininiiHNHiiiinuiiiiHii^ Ozre se ipo »vajej "liddyako so Obe cevi v redu in požene svojega ikonja južno ob robu doline. Temu zgledu sledim jaz in prUgledam svojo puško za medvede. On to vidi, ustavi takoj konja in vpraša: "Ali se vi tudi udeležite, Sir?" "Gotovo!" "Rajši lepo 'ostanite, iče nočete 'biti v desetih minutah pohojen! Bizon ni Ikanalček, da bi se ga vzelo na iprsit in učilo pelti. Predno bodete vi .nad ta,ko nevarno divjačino, bcide po teh igorah še mnogo lepih in deževnih dni j." "Toda jaz hočem vendar--—" "Molčite in poslušajte!" me prettf?a z glasom, kakoršnega še nisem čul napram meni. ''Ne maram imeti vašega življenja na- svoji vesti; to je žrelo go-tore smrti, v kterega sedaj silite. Drugikrat delajte, kar se vam poljubi; zidaj pa ne trpim nobenega ugovarjanja !" Da ni dblstajalo taiko ddbro razmerje med nama, bi mu gotovo ne ostal dolžan krepkega odgovora; tako pa sem molčal in j'sihal polagoma v sčnei gostega drevja za njim. Pri tem mi poja«nvje z milejšim glasom: "Dvanajist jih je, Otot vidim. A videti bi morali jedenkrat, ko se jih tisoč ali še več podi čez savanna! Jaz sem .videl v prej'&njih časih črede po desettisoč in še več. To bil kruh Indijancev, beli so jim ga odvzeli. Rdeči so prizanašali divjačini, ker jih je ži- vela; pobili so je samo toliko, kolikor so potrebovali. Beli pa so divjali mecl ne&teviinimi čredami ikat divja aver, ktera strastno kolje naprej, dasi je sita, s'amo jrato, da se kri preliva. Ne bode doligo, ko kenča zadnji Indijanec. Bogu bodi potoženo! In prav tako je s kcnjl-ikimi čredami. Bilo jih je v čredi po tisoč ali še več. Sedaj se veseli človek, če-m/u je dana. sreča, da jih vidi sto skupaj." Medtem sva se bila približala bivolom do prime, roma štiristo korakov, ne da bi nas bili opazili; Haw-kens ustavi konja. Živali se pasejo polagoma no dolini Prvi je bil neki star ibull, kterega velikanski život sem začudeno opazoval. Bil je gotovo dv* metra visok in V3S0 tri metre dolg; teže nisem znal ša tedaj presoditi ; danes laihiko ipravi.m, da je vagala ta velikanska žival do štirideset centov. Ko pride do neke Me, leže vanjo in se zadovoljno valja. "To je vodnik," mi za'šepeče Sam, "najnevarnejši izmed cele črede. Kdor s tem začne, naj napravi prej -o pordko. Jaz si vzamem na piko ono naravnost v srce; to je najboljši, da; edino gotovi strel razen onega v 0-ko. Kdo bi bil tako nespameten, da bi streljal bizona' spredaj, da ga namreč zadene v oko! Ostanite tukaj in stisnite se s svojim konjem v igrmevje! Ko r/ie u-gled'ate, da tečem, drvila se bode tropa baš tukaj mimo. Naj vam j a ne pride na misel, zapustiti to mesto, predno se ne vrnem, ali vas ne pokličem!" On je počakal, dokler nisem bil med grmovjem, potem pa odjahal polagoma. Bilo mi je čudno pri srcu. Res sem vedkralt čital, kako .5e bizona strelja; o tem bi se mi ne mciglo povedati ničesar novega; toda izloček je meid popisom v knjigah in pragozdom, v ktc-rem se lov re« doživi. Danes vidim prvikrat v mojem življenju bivola... Kakp divjačino p» sem do sedaj pravzaprav Ustrelil? Nobene v primeri s to velikansko in nevarno živaljo. Mislilo bi e, da sem bil ipopolncm'ai zadovoljen s poveljen Jamovim; a bilo je ravno na?(prutno, Prej sem hotel samo opazovati in zasledovati; sedaj pa čutim silno, nepremagljivo želja, d'a. sodelujem. Na mlado kravo se hočq Sam spraviti; pfuj, mislil sem si, za to vendar ni potreba posebne korajže; pravi čl:vek si izibere najsilnejšega bika! Moj konj je bil posta'1 zelo nemiren; cepit al'je s kopiti; tudi on ni še videl nobeneiga (bivola; zato se je« bal in holtel Ibežati. Kcmaj sem ga pri'diJžaval." Alj bi ne bilo bolje, da se tudi midva pqprimeva z bikom? Nisem bil morda razburjen, ne&o popolnoma mirno sem premišljeval, da ali ne, Tu je ,:e|dločil ultis tre-notka. Sam se je približal bivolom do tristo korakov; nato pa stisne kenja z ostrogami in zdi rja nad čredo prav mim0 silnega bika do krave, ktero si je bil namenil. Ona obfetane in zamudi na fcelg;. doseže jo; videl sem, kalko jo je streljal mimogrede. Ona se strese in pobetei gh.vo. Ali je tudi padla, nisem videl, kajti moje dko je zrl^ nekaj druzega. Velikanski buli poskoči; zre narayndst Sam Haw-kensa. Kaka mogočna žival! Ta debela glava z obo-konom, šireko -čelo s kratkimi, a močnimi, kviško zakrivljenimi rogmi, ta gesta, šopata griva okreg vratu in prš! Slika prvotne, surove mcei v najpopolnejši podobi. Da, tc je bil v resnici nevaren nasprotnik; pogled nanj me je naravnost silil, da se meri človeško zanje s to silovito živalsko močje. Hočem ali nočem? Ne vem. Ali mi uide moj belec? Plane iz grmovja ven in hoče nafevc; jaz ga pa prisilim na desno in tako steče naravnost prct) biku. Slišal je priti mene, zato se obrne k meni; ko me zagleda, pobesj glavo, in se pripravi v»prejetj dcstbj.no konja in jezdeca. Čul sem Sama kričati na vse grlo, a nisem imel časa czreti se vanj. Poslati bizonu kroglo je bilo nemagelče, Iker m j iprvič ni stal n-ai strelu, drulgič pa ni hotel ubogati kpnj; (planil je cd s.trahu naravnost proti rogovem. Da ga na{»kne, rajiikorači bivol zadnje noge in dvigne ponosn0' stirio glavo; nap-nem vse meči in pripravim komaj belca do te£a,'da.jc iJi 1> malo v stran odskočil; z velikim skokom hrbtclm bika, kterega vegeve sem začiitil t'1', noge. Pridrviva naraivndatt v pclzlko luižo, kjer ] vol prej valj'a'; potegnem k sreči nefee iz ostril belec je spodrsnil in oba sva padla. Vse to se , 10 tajko5 hitro, 'da 'se d?ne^ prav ne zaved^ ttuteik po .padcu se že zravnam in stojim v lužl ko v roki. Bik se obrne preti nama in plane v skokih proti konju, lderi se je bil prai^ar in hotel zbežati. Pri tem gj 'd-bim 0d strani ' rim; sedaj se ima prvič izikazviti težka puška vede. Le jeden skok in bizon bi bil dosegi jaz sprožim — in on c!l;'?tane; ali vsled StraOT k,er sem ga dofbro ."del, tega fiisem mogel tJl prevideti; hitre pomerim v drugič in sprO-Ž'^ goma dvigne iglavo, zarjc\*c, da se mi stres®* in mozeg, migne se paikrat semtertje, in mestu. . _ O.i veselja nad teiko remago bi bil gU8®0^ kal, da. nisem tmel iiujnejšega opravila. ^^ brez jezdeca drvil desne i>c dolini, S;m Ha ugledam na, nasprotni porini bežati pred J ko-m, kterj ni bil dosti nia.ni-u od mojega. Vedeti -ge mera, da ra'zdr?žen'bik ne'«'11, nasprotnikom irf se v hitrosti 2 a m ore meriti 6 Prj tem pokazujo talko Ikorajčo, zvijačo i" v da bi si iprej nikdo ne mislil. « Ta' bi(k' je.bil jezdecu prav za petami. l)a šel, moral je Hawkens dtlati s konjem naJlVv(1 vaje, ktere so žival popolnoma utrudile; iS0' ■ bil zdrždl taiko dolgo kot bik; bila je trej tra pombČ. ^ Nifsem utcgnJl pcigledati, ali je bil moj_ f ali ne; hitro nabašem obe puškine cevi in h' cji lini'. Sam to vidi; d« pride bližje pomoči, o^f r>tr proti meni.1 Tc je bila velika pegreška, ^ ■ vslcd tega dobil konja pekriž pred se; vi«® . ko je'pobtsi'1 rojfovj« < i; jednim sunkom FEBRUARY 12th, 1923 "'"' 'ml Tirr*tiHTT " 1 1 ■ 1 '•ENAKOPRAVNOST' STRAN 3 --r—mm Angelj je kot ibi trenil prinesel polno pest trave in ž njo je Bag zamašil ženi usta in nosnice. "Predn0 oživi, je treba paziti, da ne zleti duša nje."' Stopila sta par korakov nafcaj in ogledovala monumentalno delo. Angel j ni bil zadovoljen. "Dobri Bog!" "Kaj je?" "Zdi &e mi, da si preveč duha vdihnil vanjo. Grudi so preveč izbočene in prav nič podobne naišim i« Adamovim." Dobri Bag se je veselo namuznil: "Že vem, kaj delam. To sem storil namenoma." Angelj zopet vzklikne:' "Gospod!" "No?" "Toda prav. Izapraiv premalo duha si vdihnil v ta čudni tvoj stvor!" "Ne govori neumnosti, dete moje." "Niti malo ni podobna Adamu, ne nam, ki smo prav tako močni kot mošiki." Gospod Bog je pogledal naivnega angelja po zlatih laseh: "Oh, ti norček," in se nasmejal, "tudi za to vem." Angelja so vznemirjale te principjelne razlike, kj si jiih ni znal tolmačiti, Beg pa je tisti čas stopil k ženi, postal resen in vzkliknil z vzvišenim, glasom: 'i za očarljive oči Se navadite rabiti dnevno MURINE. To osvežujoča zimivalna voda napravi oči, čiste, bliščece in krasne! £nj0yMc, ' »c: /X>R youR EYES Marine Co., O Bas« Ohio St., Chicago Write for Free Book: "Ho-ji to SMakc the Cyes Beautiful" gane. "Kaj je to, grom in strela?" zaimrmra Gospod Bog. "2ena vstani!" Bil je že nejevoljen. "Kaj mMi ta norica?" je dejal prestrašeni angel j. ''Saj vidiš, dane zna misliti." "A tako!" "Napravil sem to nalašč ker ne maram, da bi preveč ljudi mislilo Misliti je nevarna stvar, zakaj ne vstane?" Hipoma se rao razjasni obraz. "Žena, ne vstani!" vzklikne z mogočnim glasom. V tem hipu. je žena v&tatai, in ko je opazila, da stoji pred dvema neznancema, se je malo zamislila, kaj da počne in nato — padla v nezavest. Angelj je skočil od veselja. "Gospod, tvoja' modrost je neskončna !" Toda dobri Bog je postal resen. "iiiiiiiiinnimiiMiiiMMiimiuaiiiiiHiininiiiiiiiiiiiiniiiiimu^ Frank J. Lausche slovenski odvetnik Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni 1039 GUARDIAN BL.DG. Zvečer od G:30 do 8. ure pa na. domu. S Cent. T10. 0121 ST. CLAIR AVE. Main 23J1 | ^'"iniiiiimiinijiiiiiiiiiiiitJiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiniiiMiiniiin......umit!.....immtsinimuiiinimiiiiiiiitsiiiiiiiiiiutsimniiniiniiiiiiiuiiic« DR. L. E.SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je nasa specijaliteta. 308 Permanent Bidg. 746 Euclid ave. vogal E. 9 th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. JOHN L MIHELICH, odvetnik 902 Engineers Building. Cleveland, Ohio-Podružnica: 6127 St. Clair Ave. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečeT razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD- Tel. Princeton 1938-R Nova kvota se odpre 1. julija, 1923 Dobili smo obvestilo, da daje mnogo držav preko morja sedaj potna dovoljenja onim. ki mislijo potovati v Združene države. Priporočamo vam, da si kupite predplačaine vožne listke sedaj za prihodudobo. Na ta način boste gotovi, da dobite vaše družine m sorodnike sem nemudoma, kakor hitro se odpre nova kvota, t. j. 1. julija 1923. v pojasnilo! Mi smo pripravljeni urediti za vas vse potrebne postavne listine, so potrebne za dobavo vaših družin in sorodnikov iz Evrope, tako tla boste imeli vse pripravljeno, ko se otvori nova kvota. Ne odlagajte, ukrenite vse potrebno sedaj. JOHN L. MIHELICH COMPANY Tujezemska menjalnica in 6024 ST. CLAIR AVENUE prodajalnica parobr"Hnih listkov. CLEVELAND, OHIO. "Resnično, resnično ti povem ako hočeš, da vstane, ji reci, naj mirno sedi, če pa hočeš vzbuditi ljubezen v njenem srcu — udari jo z ostro brezova šibo. Taka bo. Spoznal sem je. Sedaj ji pa vzemi travo iz ust." Angelj je previdno pristopil in začel puliti traivo iz ust. Tedaj pa je žena, ki se je zapet zavedla, prijela simpatičnega angelja za krilo in ga, potegnila k sebi- "Gosfpod!" je kriknil'angelj in se ji iztrgal. Dobri Bog se je držal za trebuh od -smeha. Nato je rekel: "Žena!" Žena se je izpodbočila z rekami in gle'dda radovedno. "Tvoje ime bo Eva. Si razumela?" "In vladala1 boš v raju s tvojim možem 'do preklica. Jaz sem ! Gtispcd tvoj in Bog tvoj.": Ženi je bilo citati na obrazu, kot "bi ihotela teči.. zelo drago mi je!" "In dolžnost tvoja je, žena, ljubiti moža' svojega vse dni življenja.". v- "Gospod!. . ." ga prekine an-ifelj, 11 "Kaj je?" "Gospod! Storila bo ravno nasprotne." Gospod se je spomnil in ustrašil. rt7? "Resnično", je rekel, "prav i-maš. Kaj naj storim sedaj ?" "Morda \bi bilo dobro ponoviti ukaz in zapoved narobe." "Ne spodobi se. Rekel ji bom, kakor treba, mcrda bo le kaj ha-snilo." In obrnil se je k ženi in de- * , . * v rr ■ j al: "O čem sem govoril? Aha! Ljubila boš torej svojega moža Vise dni življenja, svojega. In mu služila in se mu pokorila. Da pa izpolnil zapoved, ne boš imela razuma vse dni svojega življenja." Žena je gledala ponižno kot peitijonatka, ki posluša lcatehe-ta'. "Sedaj pa." je dejal Bog, "te pustim z mcjžem. Stori kar ti reče. Pokliči Adami', dragec moj." Angelj je zložil dlani v trombo Toda in poklical: "Gospod Adam! Hop — hop!" "Trda sipi," je dejal dobri Bog. "Pokliči glasneje." "Gospod Ada-a-am! Pridete sem, imamo ženo za vas!" Nekaj je zašumelo v gošči in trenutek nato je stopil Adam iž nje. Popolnoma zaraščeno bitje z dolgo brado in dolgimj nohti. Bil je vse blaten, v feseh je imel polno trave. Roke dolge do kolen. Pri hoji se je nagibal zelo naprej. Oči neumne in krvave. Tak je bil, kot bi ušel iz menežarije. Ko je opazil gospoda Boga, je za mrmral nekaj, nato pa padel v prah in zatulil prav divje. "No, dobro, dobro", de dobri Bog. "Vstani, Adam, in poglej." Adam je dvignil krvave oči, za gledal Eivo in se začudil. "Ustvaril sem jo za.te, človek, p.o tvoji podobi. Kot vidiš, mi to ' v ni šlo dobro fzpod rok, ampak to se bo že sčasoma popravilo. Vzemi jo in bodi ji mož." Strašno se zalesketale Adamu oči, ker doslej se je brezuspešno sukal krog hipopotamove sestre. Bil je silno željan takega novega bitja. "Zame sj jo ustvaril, Gospod?" "Zate,.človek" Angelj je opazoval to zelo, vesel. jih začela poljubljati. In zgodilo se je, da se je v tistem hipu porodila ljubezen med njima-, pa je položil nanje svoje roke in jih blagoslovil, nato pa je odeši, ker je bil zelo u-trujen. Adam je ostal sam s svojo žene. Bila je močna in podobna o-pici. Kosmata, kot Adam, njen mcž. Prsa so bila izbočena. "Adam", je rekla možu, *'bodi tako dober, pa izpuli rep onemu pavu, ki tamle tako, strašno kriči." Adam ni niti premislil besed, amjpak je stopil k pavu, ga ugrabil jn stisnil med kolena, pa mu izpulil ves rep. Ko ga je prinesel Bvi, ga je privezala tam nekje v bližini pleč in -se sprehajala ošabno. (Dalje prihodnjič.) "Stopi k nji in povej, kdo si." Acla/m se je neumno nasmehnil in prav nerodno stopil k Evi in jo prijel za roka Ali tisčtl hip je že "zakričal in se zgrabil za nogo. "Grize, Gospod!';' je vzkliknil žalostno/ mM "Grize? Ali je to mogoče!" "UgrizniE me je za ncigo." "To ni nič, Adam, ne boj se; udomačila se še ni.'' Dobri Beg pa se je raizižadcsti, ker želel je, da bi šlo na svetu vse v redu In miru. Na to je premišljujoči angelj šepnil Ada-mu nekaj v uho. A-dam se je veselo priklonil gospodu Begi;, odgriznil na to z zobmi brezovo šibo in stepnil k E-vi. "Oho!" je šepnil žalostno dobri Bog. "se že začenja." Adam je premeril z divjim zadoščenjem širino ledij matere E-ve, ki je divje zarjovela in padla pred blatno Adamove noge in Mi prodajamo in kupujemo SLAD IN HMELJ ! Ako hočete imeti izvrstno domače pivo pridite k nam, ker pri nas dobite vedno najboljši slad in hmelj. Zatorej poskusne in gotovo boste postali naši odjemalci, Mi imamo posebno pozornost na slad in hmelj ter ga hranimo vedno v najboljšem stanju, ker to je edini pripomoček za dober vspeh Pri nas dobite vsakovrstne steklenice, lončene posode, zapiralne stroje, zamaške in sploh vse potrebščine Večja naročila se dovažajo na dom. . ANTON DOLGAN p4ne Wood 507-M 15617 WATERLOO RD. S 5 B ■ IWM1 hiše in lote v cotlinwoodski naselbini. Hiše od 5 do 12 sob; lote V različnih krajih naselbine. Naprodaj ali za 0ddati v najem imamo* tudi trgovske lokale. Predno kupite hišo ali lot, se oglasite pri mas in mi vam bomo radovolje razkazali, kjer je primeren prostor za vaše stanovanje ali trgovino. -O-- CIRIL YANCHER Real Estate 16109 Waterloo Road. Ha So f ant je in možje, žene in dekleta! Li'judro vam naznanjam, da sem olvoril na novo urejeno SCroj ačnico in ČISTILNICO OBLEK Sedaj imate lepo priliko prinesti vaše obleke k nam popraviti ?n sčistivj. Vse delo narejenQ pri nas bo v vaše zadovoljstvo. Vsaka stvar bo zgotovljena ob vašem času, kakor zahtevate Naše obleke narejene po meri so vse jamčene al: garantirane, da pristojajo vašemu životu. Pridite fantje ln možje in se prepričajte, da je resnica kar govorim. Moja skušnja 18 let v tej obrti, vam pove dovolj. Moja trgovina se nahaja ravno nasproti Slo-v -fc-ke Delavske Zadriune Zveze, pod številko Collinwood Se priporočam 670 E. 152nd St. Pridite in se prepričajte sami. yg M n n M H M I § i 1! M © LOT 3S M M M M il Joe Gornik Otroci prineisejo obleke lahko gredoč v šolo in dobijo od vsake =i OGLAŠUJTE ENAKOPR AVNOST1 r Dvajset let izkušenj Na stotine ljudi je sedaj na potu k zdravju in veselju, medtem, ko so bili preje vedno bolehni, slabi in obupani. Na stotine se jih zahvaljuje dr. Kenealyu, ker jim je vrnil zdravje. Ne glede, kaj je vaša bolezen ali kako stara je že, pridite k dr. Kenealyu. Dal vam bo isto vestno, pazno pozornost 'in znanstveno zdravljenje, kot mnogim bolnikom, ki so prišli v njegovo oskrbo v preteklosti. Ddnarne zadeve naj vas ne odvračajo, da bi ne dobili postrežbe 'špecijalista. On računa za svoje delo tako zmerno, da zmore njegovo zdravljenje vsakdo, 'ki trpi na kaki bolezni. Urad ima že leta in leta na istem kraju. Uradne ure: od 9. dop. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. Dr. KENEALY "" nadstropje 647 Euclid Ave., Cleveland, Ohio, Republic Building. Zapadno od Star gledališča. Vshodno :od Guardian banke. lr> jezdeca; kc padeta na tla jih prevrača z jeznimi silnimi sunki. 'Sam je kričal na pomoč, kolikor je mGgel. Bil sem oddaljen kakih stopetideset korakov ir> nils,era smel niti trenutka premišljevati. Strel bi bil sicer iz manjše daljave gotovejgi, toda če bi čakal. bil bi Sam izgubljen ; tudi če ne zadenem dobro, sem venidar upa1!, da, odvrnem ljuto žival vsaj Od Prijatelja. PoStojim torej, pomerim za pleča in ustre-%i. Bivcl dvigne glavo, kot bi hotel nekaj poslušati in se polagoma obrne. Ko me uigleda, steče naravnost Prct'i meni, a z manjšo hitrostjo. Zato se mi posreči izseljeno cev v 'hitrosti zopet nabasati in bil sem baš ko se uni je bila približala divja žival do trideset korakov. Teči ni mogel več; njegovo gibanje ibi-0 le polagano pemiikanje. S pevešeno glavo in krva-^h Očij se mi (bliža vedno bolj in bolj kot tožka o«o-^ ktere ni mcigoče več odvrniti. Jaz pokleknem in na-sta'vim puško. To gibainje provzroči, da bivol Obstane !,n dvigne glavo, da bi me megoče boljše ali popolnej-)se videl. Pri tem mi pa nsfstavi svoje zvite oči pred c'be cevi; poženem mu jedno kroglo v 'levo, di-ugo v 0sno cko — strese ise mogočno telo in pade. Hitro Vstanem, da Ibi šel do Ssmm; a to ni bilo r>°tr^bno, ker sem videl, da on k meni teče. "Halloo!" zakliičem. "Ali živite? Niste li težko rameni?" "Prav nič," mi odvrne. "Le dels,na stran me boli Pfldca, ali pa leva, če se ne motim; telga mi ni mo-8oče dognati." "In vaš konj?" , <• "Je preč. Sice.r še živi, a bivol mu je raztrgal vse Da mu skrajšava bolečine, morava ustreliti ubo-g0 žival. Ali je bizon .mrtev?" "Vsaj upam; preiščimo -ga." , Midva res. to storiva in se pi-epričava, da ni no-'f^ega- življenja več v njem. Hawikens pravi z globo-ttl> zelo globokim vzdihom: ''Ta mj je dal opraviti, ta atari, krvoločni vol. Krava bi bila prijaznejže 'z menoj delala. Seiveda, volu ise gotovo ne sme pripisovati, da bi bil ladylike, hi4hi4hi!" e nese! pod pazduho nekaj zavitega v 233 številko "Borznih poročil" in je z nakremženim o-brazom stopil v Ikabinet zdravnika Koseljkova. "A. mili junaček!" ga je nagovoril zdravnik. ' No, kako se kaj imava? Kaj poveste dobre- Protestno zborovanje Iga?" West Parčanov. Prebival- stvo 23. mestnega okraja ali j ./?af Je mežlknl1 * ^mi, Polo-bivšefza West Parka, je silno jZl1 roko na srce ln rekel z zmede" nezadovoljno s clevelandsko !n°™ *lasom: . , mestno upravo. V petek so j v»s dala popraviti, imeli v Mr Kinley šoli na Lo-'Ivan N,kolaievič' ln ™ >e velela. rain Ave. in W. 125 St. zbo-jna> Se vam ahy«Um;... Jaz .sem rovalnje, na katerem se je in)en ef1mec- an V18te mi oteli ž»-•po sobno udrihalo po Kohler-iu in varnostnemu direktorju Martinecu, ker sta uvedla iO-certno vožnjo po pouličnih karah. Ako spadamo pod Cleveland,pravijo, naj se z nami tudi postopa kot s Oievelandčanami ter nam preskrbi 5-centno vožnjo. Mesto, da bi jim pomasrali u-rediti razmere, pa se Kohlev in njegov štab dela norca iz njih. Ko si je ogledal zadnjič varnostni direktor Martinec njih nov policijski voz, je rekel, da je tak kot kak voz za krompir. Vse to čut in ponos West Parčanov silno žali in hočejo, da se s takim postopanjem konča. . — Mestni inženirii naznanja io. da so načrti za novi jekleni moftt preko New York Central tračnic na E. ]52nd St. že skoro dovršeni. Z delom se misli pričeti že to pomlad. 'Za most bo plačala družba 05 in mesto pa'35 odstotkov. — Tekom sobote je bilo naznanjenih na jzdravistve-ni urad 21 novih slučajev influence in trije smrtni slučaji. V teku desetih dni je umrlo 10 oseb za to boleznijo. Za pljučnico je umrlo v sOboto 10 oseb, od prvega februarja sem pa 64. Ako se hočete zavarovati iproiti tem boleznim, imejte dobro prezračene sobe ter se oblačite vremenu primerno. Gorko-ta v stanovanju naj ne presega 68 stopjinj. Iredek urno- Saj če bi tako fantasmagotij0 postavil na miz0 — to bi se vendar reklo okužiti vse stanovanje." "Kako čudno sodite o umetnosti. gospod doktor I" j e užaljeno rekel Saša. "Poglejte, saj je tD umetniško delo! Toliko lepote in elegance, da napolni dušo plemenito čuvstvo in da stopijo v grlo solze! Kadar človek gleda tako krasoto> pozabi vse posvetno........ Poglejte, koliko gibčnosti, koliko življenja, ekspresije'" "Tisto že sam prav dobro razumem. ljubi moj," ga je prekinil zdravnik; "ampak jaz sem o~ ženjen> pri meni letajo tod otroci, stanujejo dame." "Seveda, če motrite s stališča mase," je rekel Saša, "se seveda Vidi to res umetniško delo v drugi lnči........ Toda, gospod doktor, vi j en je.... vi ste mi ozdravili ne- hodite večii kot masa> tem boli. varno bolezen in........ obadva ne ker bi s svoi° odpovedjo globo- veva, kako bi se vam zahvalila." ko užalili mamo in mene- Jaz sem Kaj bi neki, fant!" ga je pre- materin edinec........ vi ste mi o- kinil zdravnik, žareč od zadovolj-j teli ?ivlienje........ mi vam damo stva. "Napravil sem samo to, kar j stvar- ki ie nam najdragocenejša bi bil itak storil vsakdo na mo- j'in........ obžalujem samo, da ni- jem- mestu." imate para k temu kandelabru." : "Jaz sem materin edinec........! "Hvala, ljubi moj, srčna hva- Mi smo revni in vam seveda ne Ila........ Pozdravite mamo, — to- morem0 plačati vašega truda in , da- za vra?a- Pomislite vendar, ........nam je zelQ žal gospod dok- i Pri meni letai° toda otroci, dame • - I stanujejo........ N tor, čeprav, mama ln jaz.... ma- - ........ "O. sicer pa, naj terin edinec, vas prosiva, da na j ostane! Saj si ne daste dopove-vsak način sprejmete v znak na- I dati. jlne hvaležnosti . to stvarCo,' ki | "Sai tu ni česa dopovedati," ...... Stvar je zelo dragocena, iz se ie razveselil Saša "Ta kande- — Dva para dvojčkov!— Ko je zvedel George Lesek, 28, 2277 W. 6th St., da sta se mu rodila dvojčka, ie bil tako vesel, da je kupil dve steklenice žganja, (da dostoj- starega brona... tvor." "Nikdar ne!" se je nakremžil zdravnik. "No, čemu to?" "Ne, ampak, prosim, ne odklonite!" je mrmral Saša dalje in odvijal zavitek. "Če odlklonfite, užalite mene in mamo........ Stvar je zelo lepa, iz starega brona.... Dobili smo jo od pokojnega očeta in smo jo hranili kot dragocen spomin.......Moj oče je kupoval stare bronaste izdelke in Jih je prodajal ljubiteljem........ Sedaj1 se mama in jaz tudi pečava s tem......." Sala je stvar odvil in jo zmagoslavno postavil na mizo. B'il je ne baš visok kandelaber iz starega brcma, umetniško delo. Predstavljal je sledečo skupino: Na podstavku sta stali dve ženski postavi v Evinih oblekal in v pozah, ki mi za njihov popis manjka poguma in primernega talenta. Postavi Ista se koketno Smejali in sta imeli sploh tak izraz, Ha bi gotovo, ie bi ne bili prisiljeni podpirati svečnika, skočili s podstavka in napravili po sobi tak dirindaj, ki se manj še misliti ne spodobi, dragi čitatelj! Ko je zdravnik zagledal darilo, se je počasi popraskal za ušesi, zakrehal in ise neodločno u- "Čeprav bi bilo umazano........j Za Pennsy Ivani jo: ali potreba figove listke natak- j Gnus Math., R. 1, Box 310, Meniti....." i Clellandtown, Pa. laber postavite sem, tu blizu va-. ze. Ampak škoda, da nima para! Res je škoda. Pa zbogom, gospod doktor!" Po Sašinem odhodu je zdravnik še dolgo motril kandelaber, se praskal za ušesi in premišljeval. "Stvar je izborna, o tem ni dvorna," je mislil, "in škoda bi jo bilo zavreči........ Obdržati je pa tudi ne morem........Hm!........ Tu imaš! Ali je ne bi komu podaril ali žrtvoval?" Po dolgerq premišljevanju se je spomnil svojega dobrega prijatelja, advokata Uhova, ki mu je . še dolgoval za pravdo. ! "Izvrstno," je odločil. "Nfje mu kot prijatelju bi bilo nerodno vzeti, od mene denar in zelo se bo spodobilo, če bi mu panudil to stvar. K njemu Ispravim tega vraga! Vrhu tega je pa on še sh mec in lahkomiseln........" Ne da bi dolgo odlašal, se je zdravnik oblekel, .vzel kandelaber in se odpravil k Uhovu. "Zdravo, prijatelj," jje rekel, ko je dobil advokata doma. 'Evo me........ Prišel sem se zahvalit Toda zdravnik je se bolj zama-hal z rokama in je zadovoijen, da se je znal iznebiti darila, skočil iz stanovanje Uhova in odše.i domov. '"Stvar je res krasna," je mislil, ''in škoda bi jo bilo zavreči; ne spodobi se pa, da bi jo imel pri sebi. Najbolje bo če jo komu podarim. Saj res. nocoj odnesem ta kandelaber komiku Šaškimu. Kanalija ima rada take reči — vrhu tesa pa ima danes dobrodelno predstavo." Rečeno — storjeno. Zvečer je bil previdno zaviti kandelaber odnesen h komiku Šaškimu. Ves večer je bila igralčeva oblačilni-ca polna moških ki so se prišli zabavat z darilom; ves čas sta v i oblačrilnici vladala zrrfagoslavert 'vhrušč in smeh, kakor rezgetarije konj. Če ,]e kakšna igralka stopila k vratom in potrkala, se je takoj oglasil hripavi komikov glas: "Počakajte, čakajte, prijateljica! Nisem oblečen!" Po predstavi je igralec skomiz-gnij z rameni, razprostrl obe roki in reke!: "No kam naj dam t0 grdobi-jo? Srvj ne stanujem V posebnem stanovanju. Pri meni so 1-gralke! Če bi bilo to fotografija, bi ja lahko vsaj v miznico skril!" ''Prodajte, gospod," je svetoval lasničar, ki ga je slačil. "Tu v predmestju stanuje starka, ki Joe Merše, Box 248, Meadow I ards, Pa. Mike Pavšek, RFD, 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa, Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa. Loui3 Tolar, Imperial. Pa, Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa, John Turk, Claridge, Pa. Krank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Johnstown, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, pleasant Unity, Pa. Zupančič Toi.y, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar. Sharon. Pa. Louis Lindich, GIG May St. Wau-kegan, 111. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- ling, Pa. Math Kos, Box 227, Cuddv, Pa. Martin Spollar, Box 111, Ches- nut Ridge, Pa. Jakob Skok, Box 63, James City, Pa. Anton Zornik, Herminie, Pa. Druj-e države: Sterk Frank, P.ingo, Kan, ^ i ALI OGLASI Dekle se išče za opravljanje hišnih opravil. — Z glasiti se je na 4717 St. Clair ave. 36) IŠČE SE SLOVENSKO DEKLE ZA SPLOSN.\ HIŠNA OPRAVILA POIZVE SE NA 1196 NORWOOD RD..... f, ,. (30) OPREMLJENA SOBA SE ODDA ZA ENEGA ALI DVA FANTA NA 1038 EAST 76 STREET. DEKLE DOŠLO IZ STAREGA KRAJA ALI VDOVA DOBI DELO ZA HIŠNA OPRAVILA OGLASITE SE NA 1445 E. 174 STREET (37) OPREMA ZA GOSTILNO, bara in vse kar spada v gostilno, se proda. Vse je še v dobrem stanju. Zglasite se na 15919 j Whitcomb Rd. (36) HIŠE V COLLINWOODU. 1 I NAPRODAJ! Dve moderne hiše za dve din«"1 . n?.1 velik; lotu 4.0x175. Spredujdj® l"' | ša 6 sob in kopališče spodaj in I raj ^e prenaredi prav lahko za štiri | družine. Zadnja hiša ima 5 sob J* kopališče spodaj iji zgoraj. Velika klet; igaraž 12x17; cementen kolovoz. Zgl&sijo naj se kupe: in ne a-g-ewtjc; cer.V S23,000.00. Lastnifc 10 IG R. 74 St. •no praznuje njiju dohod v' seknil. družino. Dvojčke s "kikom", pa je zaplenila policija 'in "Da, stvar je v resnici lepa," je zamrrnral; "ampak........ )tako sodnik ga je obsodil na $100 I bi se izrazil .... nekaj drupega .... globe. Oče je' takoj odštel preveč neliterarna........ To ni vec i mj, sj vrag more izmisliti kaj denar, povrhu pa je ponudil le dekolte, nego vrag vedi kaj/- I taikegal Čudovito! Divno! Pa (kje Prišel Za tvoj trud........ Denarja noče" vzeti,pa vzemi to stvar........ vidiš ljubi moj.l...... Stvar je........ krasota!" Ko je odvetnik stvar zagledal, ie postal neznansko navdušen. ''To je umetnakarstvo!" se je za'krohotal. "Ah, hudič ga yze- kupu.je starinski bron.' Pojdite in Debeljak John, Aurora, Minn, vprašajte, kje je Smiznova........ Saj j0 vsakdo pozna. Igralec je ubogal. Čez dva dni je sedel zdravnik Košeljlkov v svojem kabinetu, podpiral s prstom čelo in študiral žolčne kisline. Kar so se odprla vrata in v kabinet je skočil Saša Smirnov s smehljajočim se obrazom, jasen m vsa njegova postavale izražala veselje'. V rokah je imel lekaj v papir zavitega. '"Gospod doktor!" je začel za sopel. ''Pomislite, kako s m vesel! Na vašo srečo se nam je posrečilo dobiti par za vaš :and laber _____ Mama je tako srecr.a. Krall Joseph, Pueblo, Colo. John Vjrant, Salida, Colo. Blatnik Frank, Walsenburg Colo. Otto Majerle, Eveleth, Minn, Louis Vesel,-Gilbert, Minn. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go \randa, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursgloye, W.Va. Thomas Reven, Volbj Grove • W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. 10 sob, kopališče, cena $6,500 0 „ ,.. ., 4,400 a „ . y. „ 4,300 ,, „ 3^300 4.000 4,200 Imamo več farm za zamenja^ ti za vaša posestva. ■ \ / Coltinwood Realty Co 15813 WATERLOO RD. J. KRALL & D. STAKICH. Imsmo tudi več trgovin naprodaj. NA STANOVANJE s hrano brez se vzame 2 ali 3 pošltene fante. Zglasiiti se je po 5 «rl zvečer na 1008 .E. 64 St., zgoraj (36) priletna ženska ali p& | kle dobi takoj službo za hišna dela. NASLOV se izve vupravništvu tega usta. 0 dekle dobi takoj stalno in dobro službo za HIŠna dela in za pomagati v grocerijl poizve se pri upravi tega lista' (39) LEPA PRILIKA za Slovenca, želrkuipitii domačij o. HisS'li'^ in 11 lotov skufpaj. Prod;1- s« pralv po nizki ceni. Nahaja v Euclid Village. Nataner.^ se poizve pri John Me '.vf^ 783 Bliss Road. DEBELI PRAŠIČI naravnost iz kmetov. Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta, pri i peljani kamorkoli. Nizke cene. ldc', Frank Francelli, Brooks, W. Va, \pridite . ob pondeljkih ali četrt-cna. :Frank strmšek,.Detroit, Mich. I kih in ši izberite vaše prašiče. Jaz sem njen edmec........ vi ste Frank Polanc, Box 108, Pierce. mi oteli življenje........" ya> Saša'je trepetaj e od plemei | pomaž Rock Springs, tlv čiistev postavil Fied 'zdravni- Wyoming. ka kandelaber. Zdravnik je de- I Butala Joe, 607 North Water St., belo pogledal in hotel nekaj reči, ' Shelboygan, Wis. a ni mogel »pregovoriti: beseda Frank Zanika Box 336, Oregon ir.u je zastala v grlu. , cily> Qre --1 David Šušteršič, Box 624, Pali- NASl ZASTOPNIKI. I sades, Colo. --i Matt Jamnik, 525 W. 2nd St., Potovalna zastopnika, Michael' Leadville, Colo. Krainz in Tony Ogrich. Tohn Ponikvar, 3309 — 4th Ave. Krajevni zastopniki za državo Great Falls, Mont. 0hjo. John Drzich, 2955 N. Robey'St., Za Cleveland, Euclid in Not- ' Chicago, 111. H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara. Telefon Wfiskliffe 106-L sodniku že fino cigaro, tako vesel je 'bil štorklinega darila. Kako mislite?" "Še kača izkušnjavka bi si n« mogla Izmisliti kaj grsega........ A. F. SVETEK Co. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V COLLIWOODU. Se priporočam cenjenemu občinstvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bom gledal, da bom vsakomur dobro postregel. Ambulanca in avtomobili za vse slučaje. Podpirajte domače podjetje. 15220-26 Saranac Road. 0. S. Wood 44 Eddy 4031 tinham, O.: John Renko. AntOn Jankovič. t j Za Collinwood in Noble .O.: Za West Side: Andy Kljun. — si dobil tak biser?" Za Newburg: Vincent Bubnič. Ko je odvetnik izlil svoje na- j Caspar Logar, Niles. O. vdušenje, se je plaho ozrl protii j Laurich Silvester, Barberton, O. vratom in rekel: i Frank Cesnilc, Warrensrille, O. "Sedaj pa glej prijatelj, da Tony Ogrin, Conneaut, O. pospraviš svoje darilo. Jaz ga ne Louis Koželj, Lansing, O. vzamem. "Zakaj ne?" se jje prestrašil zdravnik. ''Zato........ Pri meni stanuje mati, kli'jenti........ in tudi že zaradi poslov je mučno." "Ni-ni-m'i........ ne smeš odkloniti!" j; zakrilil zdravnik z rokama. "To bi bil0 od tebe svinjarija! Stvar je umetniška. .. toliko gibčnosti, ekspresije.... Kaj bi (še govoril! Užališ mef" Joe Ilribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St.. Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, O. Thos. Mrcina, Box 16, Power Point, 0. Paul Ilovar, Box 275, Blaine. 0. Valentin Verhovec, R.F.D. 2., Box 45, Rayland, 0. Petrich John, Box 238, Aurora, Minn. John Jackson, Box i62, Mullan, Idaho. Peter L. Anton, 12919 Korton Ave., West Park, Ohio. Vsi gornji zastopnjki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik ■'Enakopravnost''. Roja-kom po naselbinah jili toplo priporočamo in želimo, ko vas obiš-žejo, da se boste gotovo naročil) ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Ctair Ave., NAPRODAJ! Hiša 4 sobe, $3,500.00. Samo $1200.00 takoj. Hiša,6 sob za en0 družino, $6500 Samo $1500.00 takoj. Hišn 4 sobe, $3.500.00. $1200 takoj. Mo:;es Realty Co. 15505 Waterloo Rd. EDDY 7841 WOOD 370-R JAVNE RAZPRODAJE. Kupili smo 122,000 parov t' meriških armadnih čevljev Mu®; son jzdelka, mer od 5Va do 12, ^ so bili zadnji preostanek eneŽ* izmed največjih vladnih kojip8* jtorjev za čevlje. Ta čevelj je jamčen, da je iz ^ odstotnega usnja, temno ruOa^e barve s prišitim jezikom, da f more vajnje blato ne vod'3. Al tualna vrednost tega čevlja $6.00. Toda ker smo jih -MS toliko gkupaj, jih nudimo javfl0" sti laibko po $2.95. Pošljite pravilna mero. Pla^Jjt te poštarju, ko vam jih odda f'' pa pošljite denarno naikaznicp. ^ ko čevlji niso taki, kot pravih vam bomo radevolje vrnili & nar nemudoma na zahtevo. NATIONAL BAY STATE SS°E COMPANY U 296 Broadway, New York, N 00 YOU KNOW WHY — Newlyweds MaRe You Feel Like A 8oofi? Drawn for this paper By FiSilBf Don't Fuss With Mustard Plasters Musterole, made of pure oil of mustard and other helpful ingredients, will do all the work of the old-fashioned mustard plaster — without the blister. Musterole usually gives prompt relief ffom bronchitis, sore throat, coughs, colds, croup, neuralgia, hcadache, congestion, rheumatism, sprains, sore muscles, bruises, and all aches and pains. It may prevent pneumonia. All druggists—35c and Goc jars and tubes-hospital size $3. Betcer than a maatardplatter VlahoV ZelodCNA GRENCIC-4 Je narejena n> ' • čatena v . j ZARA (DataafjJ izza leta . . od ROMANO VLAHOM Naprodaj po ^jf lekarnah, s'ndžc b. nah in grocerHf^ Edini zastopn>k'v Mruženih držav v. langmann, Inc. f, 97-99 Sixth Ave., New York, i* JOS. FISCHER Prodajalec tolstih prašičev krmljenih s koruzo za družine. Vzemite Corlett-Randall 3mnibus v North Solon, O., ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Chagrin Frills 284-G. RAVNOKAR PREJEM1 Slovenske plošče iz staraj kraja. Zberite si jih, dofcleI^ je zaloiga P"^ na. Imaono J ^grafonole pianole- ST CLA1R WELRY AJJ" MUSIC pop reje: Wm Sitter 6404 St. Avenue Veliikal z«1^ ur, zlatnine 1 j 1 , srebrnin^,' Raind, 7l0-. ( PriUC. l^8'*'