ZNAČILNOSTI IN POMEN PRSTI Franc LovrenčakX V u č b e n i k u in delovnem zvezku iz geogra f i j e za p rv i r a z r ed s redn jega i z o b r a ž e - vanja je tudi poglav je o značilnostih in pomenu p r s t i . Iz njega naj bi di jaki s p o - znali enega od naravnogeografskih dejavnikov, ki je neločl j ivo povezan s kamnin - sko osnovo, rast l inskim svetom, kopnim živalstvom in č lovekom. Z a r a d i s k r č e - nega p ros to ra , namenjenega tej tematiki , v učbeniku ni b i lo mogoče obš i rne je prikazati snovi o prs teh . Zato namenjamo te vrst ice podrobnejš i osvetlitvi n e k a - terih značilnosti p r s t i . Prsti ima jo ce lo v r s t o f izikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti . Med te l a s tno - sti se uv r šča j o zrnavost ali tekstura, sestava ali struktura in b a r v a . Prst v veliki mer i ses tav l j a jo tudi kamninski de l c i , ki p r i de j o van jo s p r e p e r e - vanjem matične osnove. Med seboj se r az l iku je jo po p r e m e r u . Glede na to l o - čujemo več skupin a l i f r akc i j teh de lcev : skelet ( p r e m e r več j i od 2 m m ) , pesek (2 - 0,02 m m ) , m e l j ( 0 , 0 2 - 0,002 m m ) in glina (pod 0,002 m m ) . R a z m e r j e med temi f r akc i j ami imenujemo zrnavost ali tekstura p r s t i . Če j e np r . v p r s t i veliko peska in m e l j a , ima ta prst peščeno ilovnato teksturo - j e p e š č e n a - i l o v i - ca . Tekstura j e odvisna od matične osnove, od r e l i e f a , vodnih r a z m e r itd. Delež posameznih f r akc i j do ločamo v laborator i ju z mehansko ana l i zo . Teksturo pa dobimo s pomoč jo teksturnega trikotnika. Lahko pa j o do loč imo na p r ep ro s t način z sva l jkanjem kar na terenu. V z a m e m o vzorec p r s t i , ki m o r a biti v l a žen , ga posva l jkamo na dlani in sva l jek ovi jemo okoli p r s t a . Glede na obstojnost svaljka ocenimo teksturo ( s l ika l ) . Delci v p r s t i n iso ločeni , temveč često povezani v skupke al i strukturne a g r e g a - te. To lastnost prst i označujemo kot sestavo ali strukturo. Skupki se l oču j e j o po obliki in ve l ikost i . Po obliki se dele na š t i r i osnovne skupine: s fe r ične ( o k r o - g l a s te ) , l istnate ( p l o š č a t e ) , prizmatične in poliendrične ( s l i ka 2 ) . Po vel ikosti jih raz l iku jemo glede na p r emer na : kepaste nad 50 m m grudičaste 10-50 m m mrvičaste 1-10 m m prašnate pod 1 m m Barva prst i na ze lo jasen način odraža p r o c e s e , potekajoče v n j e j , npr . s iva barva pokaže na p roces redukci je . Barva nam pomaga tudi pr i ugotavl janju s k u - pin p rs t i , np r . r j a v a p r s t , rdeča p r s t , če rnoz jom itd. Eden od najvidnejš ih x a r . g e o g . , izredni p r o f . , PZE za geog ra f i j o , Fi lozofska fakulteta, 61000 L j u - bl jana, A š k e r č e v a 13, g le j izvleček na koncu Obzornika 53 Svaljek se ne da narediti - PESEK Pri gnetenju se tvorijo skupki - PEŠČENA ILOVICA Svaljek se pri gnetenju drobi - ILOVICA Svaljek se da oblikovati, prstan iz njega razpade - MELJASTA ILOVICA Svaljek se da oblikovati, prstan iz njega razpoka - GLINASTA ILOVICA Svaljek se da oblikovati, prstan iz njega je gladek - GLINA Slika 1 Ocena teksture Slika 2. Oblike strukturnih agregatov 54 r a Z l ikova ln ih znakov med posameznimi horizonti v prsti je prav b a r v a . Barvo rsti povzroča jo organske snovi in raz l i čne železove in manganove spoj ine . Q r g a n s k e snovi da je jo prsti temno ba r vo : č r n o , temno r j a v o ali temno rdečo . Oksidirane spojine železa obarva jo de lce prst i rumeno , r j a v o in r d e č e . Z a r a d i manganovih spojih nastanejo preko strukturnih skupkov č rne ali temno modre prevleke. Reducirane železove spoj ine so b r e z b a r v n e , zato so prs t i s i ve , m o d r i - kaste ali zelenkaste. Svetle barvne odtenke povzročata v prst i s i l i c i j in ka l c i j . Vseh barvnih odtenkov je ze lo ve l iko . Z a t o za natančno določanje ba rve prs t i uporabl jamo barvne at lase . Pri obravnavanju p rs t i , zlasti še p r i nj ihovem opazovanju in opisu v pokra j in i , bomo naleteli na oznako prof i lov in njihovih horizontov. Ti se l oču j e jo med s e - boj po b a r v i , zrnavost i , strukturi in drugih lastnostih. Označu j emo jih z ve l ik i - mi tiskanimi č r k a m i . V prof i lu se pogosto nahaja jo podhorizonti . Te označu jemo z dodajanjem številk ali malih tiskanih č r k . Vedno bo l j se s t remi k temu, da bi s črkami označili p rocese , ki s o znači lni za določen horizont ( s l i k a 3 ) . Oznake za nekatere glavne horizonte O - organski površinski horizont p r s t i , ki je sestav l jen iz sveže in ( a l i ) delno razkrojene organske snov i . Glede na p repere los t organske snovi se deli na več podhorizontov. ( A ) - s to oznako označimo hor izont , ki p reds tav l j a začetek tvorbe p r s t i . Če s to g r e za malo spremenjeno matično osnovo. A - horizont v zgornjem delu p r s t i , k j e r s o nakopičene že d o b r o razpad le organske snovi , pomešane z minera ln imi de lc i . E - ho r i zo - izpiranja ( e luv i ac i j e ) se nahaja pod 0 ali pod A , i m a manj o r g a n - skih snovi ali gline ali že leza kot horizont pod n j im . Pogosto je sve t l e , b lede b a r ve . (B ) - horizont r j a ve barve pod 0 al i A hor izontom, vsebuje p r e c e j glinastih de l cev , ki so nastali v n j e m ; označu jemo ga tudi kot B^ hor izont . B - horizont pod E , k jer se kopič i jo ( i l uv i ac i j a ) snovi , i zprane iz zgo rn jega de la p ro f i l a , npr . gl inasti d e l c i , organske snovi itd. C - horizont razpadle matične osnove , ki ne kaže lastnosti drugih glavnih horizontov. R - trda matična kamnina, npr . apnenec . G - horizont g l e j a , ki nastane za rad i p reob i l i ce vode , tu potekajo p roces i r edukc i j e , zato je sive ali ze lenkaste b a r v e . Nekatere dodatne črke za oznako podhorizontov h - delno razkro jena organska snov , uporab l ja se pri spodnjem delu 0 h o r i - zonta, pr i A kot A ali v B, če se v njem kopiči jo sprane organske snovi 55 Bh.Bih B2fe C R Slika 3. Shema profila prsti z oznako nekaterih horizontov in podhorizontov 56 - kopičenje spranega železa v B - B ^ ; - kopičenje glinastih de lcev , ki nastajajo na mestu samem, npr . B ; ie v c a - kopičenje kalcijevega karbonata, npr. C ; so - sekundarna oksidacija v ogljenih prsteh, podhorizont je s ivo r j avo l i - sast , npr. G• ; so - redukcija v ogljenih prsteh, npr. G^ sive ali zelenkaste ba rve ; t - kopičenje sprane gline v B horizontu, npr. B^; p - podhorizont, spremenjen zaradi obdelovanja, npr. A ^ . V profilu prsti se lahko nahajajo tudi mešani horizonti, ki jih označujemo s črkama obeh glavnih horizontov. Črki sta Točeni z diagonalno čr to , npr . B/C. Iz teh značilnosti bodo dijaki vsa j v grobem spoznali nekaj lastnosti p r s t i . Tako jim bo razumlj ivejše njeno mesto v pokrajini . S tem bodo lažje iskali in spozna- li zveze med prst jo in ostalimi geografskimi dejavniki, npr. s kamninsko osno - vo, re l ie fom, rast jem, vodnimi r a zmerami , izrabo tal i td . , kar j e ena b i s tve - nih zahtev pri razumevanju geografskega okol ja. V i r i Stritar A . , 1973, Pedologija (kompendi j ) . Ljubljana Lovrenčak F . , 1976, Nova klasifikacija prs t i . Geografski vestnik XLVIII , Ljubljana Lovrenčak F . , 1979, Laboratori jske analize prst i . Ljubljana 57