OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. XXXI. __ LETO XXXI. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 7, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 4 DomaČe vesti Prvorojenka Vile rojenice so se v nedeljo zglasile pri družini Mr. in Mrs. Edward Zivkovič, 20651 S. Lake Shore Blvd., in pustile v spomin zalo hčerkico, prvorojenko. Mati in dete se nahajata v Glen-ville bolnišnici in se dobro počutita. S tem so prvič postali stara očeta in stari materi, Mr. in ^rs. Anton Femec iz 20150 Tracy Ave. ter Mr. in Mrs. Sam Zivkovič, So. Lake Shore Blvd. (^Gstitamo! Zaroke Na novega I^ta dan sta se zaročili dve hčerki družine Je-senovec iz 5812 Prosser Ave., 'H sicer Lillian se je zaročila z Joe Bavec, sinom Mrs. Ba-vec iz 7412 Cornelia Ave., He-pa z Mr. George Jenskovec, sinom Mrs. Jenskovec iz 6006 Utica Ave. Zaročila sta se Miss Lillian Rozanc, hčerka Mr. in Mrs. John Rozanc, ki vodita gostilno jn restavracijo na 1178 Babbitt in Robert Farinnaci iz 16316 Parkgrove Ave. ^ Na božični večer sta se zaro-^i|a Miss Mary a Jane Zehner, hčerka Mrs. Mary Zehner, 1016 • 72 St., in Mr. Lounis Lindic, Mr. in Mrs. Louis Lindic, 610 E. 81 St. Bilo srečno! ®ja in predavanje ^tri večer se bo vršila redna "^Gsečna seja krožka št. 1 Pro-Sresivnih Slovenk v Slov. del. onau na Waterloo Rd. Sfeja se , ^ pričela točno ob 7 uri zvečer, po seji bo predaval Mr. Lend. Predavanje se bo pričelo ob 8:30 zvečer in krožek priporoča tudi nečlanicam kot moškim, da se predavanja ^ eleže. Vstopnina je prosta. ^^ad. pev. zbor SDD Staršem otrok pri Mlad. pev. ^ oru SDD na Waterloo Rd. se sporoča, da se bo jutri, v četr-zopet pričelo z rednimi va-J^mi. Začetek bo ob 6. uri zve-prosi se starše, da gotovo Pošljejo otroke ob času. V katoliškem odboru za begunce je Ante M. Došen, bivši zastopnik kvizlinga Pavelica Ambasador Kosanovič predložil državnemu deparlmentu noto o ozadju in značaju človeka, ki je služil Hitlerjevi lutki WASHINGTON, D. C. — Jugoslovanska ambasada je obvestila državni department Zedi-njenih držav, da je bil med osebami, ki so pred kratkim v New Yorku sodelovali pri ustanovitvi Katoliškega sveta za begunce (Nat^ional Catholic Resettlement Council), neki bivši podpornik enega izmed vodilnih Hitlerjevih kvizlingov v Evropi. Jugoslovanski ambasador Sava N. Kosanovič je v noti, ki je bila izročena državnemu pod-tajniku Robertu A. Lovettu, podal naslednja dejstva glede Ante M. Došena, tajnika hrvaškega odbora za begunce: Pred drugo svetovno vojno je Došen v tej deželi zastopal hrvaškega fašista Ante Pavelica, ki je bil obsojen radi sodelovanja pri atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra j Barthoura, ki sta bila leta 1934 umorjena v Marseillesu. Došen je odprto zbiral denar za obrambo Pavelica, katerega so nacisti pozneje tekom vojne postavili za lutkarskega vladarja Hrvaške. Došen je bil tajnik in blagajnik "Domobrane", hrvatske pro-fašistične organizacije v Zedi-njenih državah. V Kosanovičevi noti državnemu departmentu je bilo nadalje povedano, da je iz uradnih arhivov okrožnega sodišča Zedinjenih držav za zapadno Pennsyl-vaniji za leta 1941, 1942 in 1943 razvidno, da je bil Došen obsojen na globo in zapor, potem ko je bil spoznan za krivega ilegalnega vstopa v Zedinjene države in radi krive prisege, in da je bila ta obsodba pozneje potrjena na prizivnem sodišču. Ko je "New York Times" z dne 13. decembra poročal o organiziranju Katoliškega sveta za begunce, je med ostalim zapisal : "Kot del svoje odgovornosti bo Katoliški svet za begunce vodil obsežno izobraževalno kampanjo, z namenom, da informira ljudstvo Zedin jenih držav in ga pripravi k boljšemu razumevanju njegove odgovornosti z ozirom na rešitev tega velikega mednarodnega hum anitarnega problema." Francija pripravlja izdajo novih frankov Pevski zbor "Jadran" ocoj ob osmih se vrši redna pevskega zbora "Jadran" v ov del. domu na Waterloo Rd. Vabi se članstvo, da se udeleži ^ Polnem številu. uradniki d»., ^ seji Samostojnega {j; "Kranj" so bili izvolje-siedeči uradniki za leto 1948: Math Kern, pod-sednik Joseph Drobnich, g Jnik Frank Stefe, 852 E. 73 1, blagajnik Frank 'ende. zapisnikar Frank Swe- gg ' ^^^zorniki Joseph Kne, Jo-^obnich in Anton Sajo-Xr' ^uŠtveni zdravniki so: dr Kern. Rotter in dr. Skur. sobfti-^^° zboruje vsako drugo gjo ^ mesecu v starem po-Cln'^ nar. doma na St. Ave., soba št. 3, ob 7:30 zvečer. W^r. "Waterloo Grove" št. 110 Volil decemberski seji iz- li sledeče uradnice za pri-Bp leto: Predsednica U. podpredsednica M. I97^^rl Valeria Fortuna, bi J". Monterey Ave., KE 1565, piJ.^J'^'carka J. Klemenčič, za-' arica J. Potočnik, duhov-Ijev M. Benda, sprem- Ca ^ ^ Tomarick, zastopni-nisef Q sejo SDD U. Bra-Sred vrše vsako tretjo tpM ° ^ »nesecu v SDD na Wa- ^^'00 R(J Britski konzul v Pittsburghu izginil PARIZ, 6. jan. — Neki visok vladni uradnik je danes izjavil, da bo Francija v teku prihodnjih dveh tednov izdala nove franke, v naporih, da oživi svojo zunanjo trgovino. Načrt glede izdaje novih frankov se smatra za del kampanje premierja Roberta Schu-mana, da se uvozi čim več hrane in s tem razbije črna borza in potisne cene dol. To pa bo zahtevalo velike vsote tujega denarja, ki se ga lahko dobi samo z dviganjem francoskega izvoza. Dotični uradnik je izjavil, da je dobil iz Washingtona zagotovila, da je ameriško stališče napram novim frankom bolj prijateljsko, odkar je v parlamentu i bil odobren nov davčni zakon. Francoski finančni krogi so izjavili, da so se v Washingtonu že začela pogajanja med Mednarodnim denarnim skladom in | stalnim francoskim delegatom j pri skladu, da se dovoli izdajo "devaluiranih eksportnih frankov." BIVŠI RUMUNSKI KRALJ BAJE NIMA DENARJA LUZANA, Švica, 6. jan. — Bivši romunski kralj Mihajl, ki je včeraj dospel v Švico, je časnikarjem izjavil, da ni abdiciral vsled ljubezni in da ne lastuje osebno imetje v vrednosti en milijon dolarjev, kakor so to časnikarji poročali. Na postaji se je zbrala množica radovednežev, ki so opazovali, kako so iz dveh vagonov \z-tovorili imovino bivšega kralja; tri ameriške avte, en jeep, motorno kolo, devet zabojev "gina," dva velika zaboja in 40 kovčekov. PITTSBURGH, 6. jan.—Brez sledu je izginil 31. decembra tukajšnji britski konzul Alexander M. Galbreath. Policiji je bilo o tem šele danes poročano. Konzulovi hčeri sta policiji povedali, da sta očeta zadnjič videli na omenjeni dan, ko je zapustil konzulski urad v središču mesta. Kakor sta hčeri povedali policiji, je oče šele par ur preje dqbil uradno obvestilo, da je "razbremenjen" svoje službe s 1. januarjem. Ena izmed hčera, ki je bila njegova tajnica, je rekla, da je bil oče zadnja dva leta bolan, in da dvomi, da je imel pri sebi kako večjo vsoto denarja. Galbreath je bil v konzularni službi 12 let, v Pittsburghu pa se je nahajal od leta 1943. Tu živijo tudi njegova žena in dva sina, katerih eden služi pri ameriških marinih. Ena hčer je policiji rekla, da je oče naturaliziran ameriški državljan in da je bil to vzrok za njegovo odslovitev. Kakor je povedala policiji, so bili že pro-šlega januarja vsi ameriški uslužbenci konzulata obveščeni, da bodo v bližnji bodočnosti nadomeščeni z britskimi državljani. V Youngstownu, Ohio, živijo mati in dve sestri izginulega konzula, katere so bile vprašane, če so ga morda videle, toda povedale so, da se pri njih ni zglasil. VAŽNA ODLOČITEV GLEDE KAZENSKE PROCEDURE PODANA WASHINGTON, 6. jan. — Najvišje sodišče Zedin jenih držav je dan^ s 7 glasovi proti 2 odločilo, da evidenco, katero policija zaseže pri hišni preiskavi, za katero ni poprej dobila zapriseženega preiskovalnega povelja, ne more biti rabljena pri sodnem procesu, ako-ravno je s tako evidenco mogoče dokazati zločin, radi katerega gre. Najvišje sodišče je razveljavilo obsodbo Michaela Di Ke-a iz Buffalo, N. Y., ki je bil med vojno spoznan za krivega posedanja ponarejenih gasolinskih kuponov. Za razlog svoje odločitve je sodišče navedlo dejstvo, da so bili ponarejeni kuponi od policije nelegalno zaplenjeni in da je bila' torej tudi aretacija in obsodba obtoženca nelegalna. Večinsko odločitev je podal sodnik Robert H. Jackson, ki je v odločitvi zapisal, da "hišna preiskava ne dobi dobrega značaja, četudi se pozneje izkaže za uspešno, ako ,je bila v samem začetku nelegalna." Amerika postavila pred sodnijo 21 nacističnih civilnih uradnikov ROOSEVELTOV SIN BO MORDA KANDIDAT ZA PODPREDSEDNIKA? SAN FRANCISCO, 6. jan.— Voditelji demokratske stranke 30 snoči omenili James Roose-velta kot možnega kandidata za podpredsednika Zedin jenih dr-držav. Predsednik nacionalne demokratske stranke senator J. Howard McGrath je priznal, da je bilo pri razmotrivanjih glede podpredsednika ime Roosevelto-vega sina omenjeno skupaj z ostalimi, ki utegnejo priti v po-štev pri izberi sokandidata predsednika Trumana. Policija izprašuje osumljence v umoru 8-Ietne deklice JUGOSLAVIJA ZOPET PROTESTIRA GLEDE ZLATA BEOGRAD, 6. jan. — Neki vladni predstavnik je danes izjavil, da je jugoslovanski ambasador Sava Kosanovič vložil pri ameriškem državnem oddelku protest, ker se še vedno ni vrnilo Jugoslaviji zlata,- ki je bilo v začetku vojne spravljeno v Ameriki. STORIL SAMOMOR Z BOMBO AMARILLO, Tex., 6. jan.-Neki Dick Williams, po poklicu voznik truck a, je svoji zaročenki napisal ljubezensko pismo in izvršil samomor z močno nitro-glicerinsko bombo. Bomba je vsebovala 500 fun tov dinamita, in od Williamsa, ki se je na bombo vsedel, ni po eksploziji ostalo nič drugega, kot ©n armadni čevelj in koščki mesa. Marshallov načrt predložen kongresu WASHINGTON, 6. jan.—V kongresu je bil danes predložen kontroverzni Marshallov načrt za obnovo zapadne Evrope. Načrt je formalno predložil kon-gresnik Charles A. Eaton, predsednik odbora za zunanje odnosa je. Marshallov načrt, ki je predložen kongresu na diskusije in odobritev, ne vsebuje vsote $17,-000,000,000, ki jo je predlagal predsednik Truman, ker je na priporočilo senatorja Arthurja Vandenberga predsednik pristal, da se nobene vsote ne imenuje. Vandenberg, ki je predsednik senatnega odbora za zunanje odnošaje, je izjavil, da bi bila zakonska predloga lažje sprejeta, ako se ne omenja določene vsote. Njemu pa se zoperstavlja senator Robert A. Taft, ki je iz javil, da ne bo dosti pomenilo, ako se vsoto umakne iz predloge in da to ne bo zmanjšalo opozicije proti Marshallovem načr tu. Taft želi, da se vsako pomoč Evropi odobri od leta do leta. Marshallov načrt, kot je pred ložen v kongresu, predvideva štiriletni načrt brez določene vsote za operacije po preteku prvih 15 mesecev, za katere je predvidevano $6,800,000,000. V predlogi se nahaja tudi provizija, po kateri bi Reconstruction Finance Corp. odobrila predu jem v znesku $500,000,000, da pospeši program, dokler se ne odobri dejanske vsote. Preiskava glede smrti 8-letne Sheile Ann Tuley, ki je bila na Novega leta dan najdena umorjena v bližini svojega doma na 1333 E. 124 St., se je včeraj osredotočila na neki hiši v omenjeni okolici. Na centralni policijski postaji se nahaja neki 23 let stari duševno omejeni moški, ki- biva v dotični hiši. Istotam biVa neki 17-letni bebec, ki poseda duševnost 4 let starega otroka. Njega se ni odvedlo na policijsko postajo, ker je bolan. Na preprogi so bili odkriti drobci krvi Iz stanovanja 23-letnega moškega se je vzela preproga, na kateri se je s kemično preiskavo odkrilo drobce krvi. Da-li je kri človeška, bo odkrila nadalj-na kemična analiza. V policijski laboratorij se je vzela obleka osumljenega moškega in v isti hiši bivajočega Debca, kjer bo podvržena natančni kemični analizi. Detektivski poročnik David E. Kerr je snoči poročal, da je Dilo na policijsko postajo privedenih tudi več drugih osumljencev, ki bodo skrbno izprašani. Kretanje vseh osumljencev na dan umora bo natančno preiskano. Med osumljenci je znan nasilen karakter Med temi osumljenci, ki so v preiskavi je neki 53-letni čudak, o katerem je znano, da zelo rad grozi z nožem. Ta moški živi kot samotar v neki hiši nedaleč od doma umorjene deklice, nima z nikomur nobenih zvez ter se Med njimi je tudi Goebbelsov šef tiska, ki je meseca oktobra 1941 naznanil, da je sovjetska armada popolnoma uničena NUERNBERG, 6. jan.— Pred ameriško vojaško sodnijo za vojne zločine je bilo danes postavljenih 21 najvišjih nacističnih civilnih uradnikov, med njimi osmerica izvršnih uradnikov zunanjega ministrstva, ki so obtoženi, da so igrali glavno vlogo pri Hitlerjevem načrtu za osvojitev sveta. Ameriški tožilec Taylor je v^ obtožnici rekel, da so ti nacistič- jTovlflr TlHlirJlvllPIl ni uradniki izročali načrte in' ^ F F J ideologije Hermannu Goeringu in ostalim najvišjim nacistom, ki so "bili obsojeni na smrt v tej isti sobi." "Ti možje so imeli veliko moč in oni so odgovorni za mnoge stvari. Brez njihove uprave in priprav in brez navodilnih ukazov, ki so jih pripravljali, bi Hitler in Goering ne bila mogla začeti z agresivno vojno; Him-mler pa bi ne mogel izbrisati iz lica zemlje 6,000,000 Židov," je izjavil Taylor. Nacistični ambasador v Vatikanu na čelu liste Taylor je posebno obtožil osmerico izvršnih uradnikov zunanjega ministrstva, na čelu katerih se nahaja baron Ernest Von Weizsaecke, ki je nekoč bil j nacistični ambasador v Vatikanu. sprejeti kandidaturo za podpredsednika WASHINGTON, 6.' jan.—Senator Taylor je danes naznanil, da utegne kandidirati za podpredsednika Zedinjenih držav na tiketu tretje stranke, ako bo predsednik Truman imenoval kakšnega bankirja, da zamenja predsednika odbora civilnega zrakoplovstva, James M. Lan-disa. Istočasno se poroča, da se bo na drugi konvenciji PCA (Progresivnih ameriških državljanov.., ki se bo vršila v Chicagi 17. in 18. januarja razmotriva-lo o strategiji glede predsedniške kandidature Wallacea. Konvencije se bo udeležilo 600 delegatov iz 26 zveznih držav, Wallace pa bo kot gost imel Ameriški prosekutor je kon- govor. čal svojo obtožnico z izjavo, da j pcA se je organizirala pred so "ti birokrati našli končno re-, enim letom, da združi vse pro-šitev židovskega vprašanja" v ^ gresivne moške in ženske, brez začetku leta 1942. Poudaril je, i na raso, vero, barvo, na-da bo dokazal, da so imeli sejo,! rodnostno ali. pa politično pri-na kateri se je hladnokrvno' padnost. sklenilo, da se bo umorilo 11,- j =? 000,000 evropskih Židov. Med ostalimi obtoženci se nahajajo : državni tajnik pod pred-preživlja z dohodki od dveh ma- sednikom Hindenburgom in Hit lih stanovanj, ki jih lastuje Ko so detektivi prišli, da go- lerjem, Otto Meissner; šef tiskovne kontrole Otto Dietrich, ki vorijo z njim, jim ni hotel od- je služil pod Goebbelsom; bivši preti vrat, dokler niso dokazali, komisar za poljedelstvo Rich-da so policisti. Ko jim je končno j ard Darre; šef zadev vojnih dovolil vstopiti, je detektivom | ujetnikov Gottlieb Berg, in rekel, da jih je ves teden priča-' Goeringov zastopnik Paul Koer- koval. V preiskavi se nahajata tudi dva moška, ki sta zadnji čas zbežala iz državne blaznice. Zajeta sta bila v splošnem lovu za abnormalnimi osebami, ki bi mogle izvršiti takšen zločin. Deklica bila umorjena, odločil mrliški oglednik Zveza gostilničarjev v okraju Cuyahoga je »snoči razpisala $1,00 nagrade za obsodbo morilca deklice in določila, da se denar v slučaju obsodbe izroči policijskemu penzijskemu skladu. Okrajni mrliški oglednik dr. Gerber je včeraj podal uradno ugotovitev, da je bila deklica umorjena. Po natančni zdravniški preiskavi ran na telesu in drugih okolščin se je izključila domneva, da je deklica morda žrtev avtomobilske nesreče. ner. (Šef tiskovne kontrole Otto Dietrich je oktobra meseca leta 1941 naznanil "senzacionalno" vest, da je sovjetska armada popolnoma uničena in da je kot takšna prenehala obstojati). V Californiji bo prva preizkušnja NEW YORK, 6. jan.—Predstavnik Henry A. Wallacea in organizacije PCA Barney Conal je danes izjavil, da bo bivši podpredsednik Zedinjenih držav verjetno uspel, da pride na glasovnice *v najmanj 40 zveznih državah pri njegovi predsedniški kandidaturi. Barney je pristavil, da se bo prva preiskušnja Wallaceove neodvisne kandidature vršila v Californiji. Rojak pobit v avtni nezgodi Poznani Mr. Math Zulich iz 1046 E. 67 St. je bil na Novega leta dan zadet od avtomobila, pri čemur je zadobil težke poškodbe. Nahaja se v Glenville bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo med 2. in 3. uro po- OGNJEGASCI OBTOŽILI 24 ZDRAVNIKOV SANTA ANNA, Cal., 6. jan. —Policijski ih ognjegasni uradniki so danes obtožili 24 zdravnikov, ki se niso hoteli odzvati nočnemu klicu, da pomagajo nekemu 67-letnemu starčku, ki je umiral. Zdravniška zveza je sedaj začela s preiskavo tega slučaja. Ognjegasci so izjavili, da so starčku poskušali pomagati, do-čim so drugi klicali zdravnike. Vsi zdravniki pa so odklonili Cesar je odobril vojno, pravi Tojo TOKIO, 7. jan.—Bivši japonski premier Hideki Tojo, ki je Japonsko spravil v vojno, je pri zaključku svoje obrambe pred mednarodni sodniji za vojne zločince izjavil, da je japonski cesar odobril vojno. Vsi najvišji bivši japonski voditelji so se strinjali, da je vojna neizogibna, je rekel Tojo, ki je pojasnil, da so o končni odločitvi on osebno in dva šefa generalnega štaba poročali cesarju. "Cesarju sem povedal, da ni pomoč, nekateri so rekli, da soj nobene druge poti, kot sprejeti prezaposleni, drugi pa, da so bo-j vojno, ako želimo ohraniti našo lani, ali pa da morajo zjutraj nacionalno čast in živeti, kot izvršiti operacijo. Za otroško bolnišnico nacija," je izjavil Tojo. Bivši japonski premier pa je krivico za vojne zločine proti zavezniškim vojakom zvračal na Pri podr. št. 39 SANSa so darovali v sklad za otroško bolnišnico v Sloveniji, Mr. in Mrs. Joe poldne ter med 7. in 8. uro zve-j Susteršič, $5 ter Mr. in Mrs. i načine poskušal zmanjšati od-čer. Želimo mu, da bi se kmalu l Mike Zandar, $5, in sicer v spo- govornost cesarja in svoje deže-zdrav vrnil na svoj dom! {min pokojnega Steve Malovašič. le pri agresivni vojni. generala Sugyjamo in admirala Osami Nagona, ki sta oba mrtva. V teku obrambe je na vse STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 7. januarja 1948 ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 53II-I2 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio,(Under the Act of Congress of March 3, 1879. A. D. IN "SVOBODA" TISKA V tem novem letu se še nismo pomenili z A. D. o kakšni bolj važni zadevi, ki vzbuja v današnjih časih občo pozornost. To pa ne pomeni, da bomo popolnoma zanemarili ta del našega posla. Kot izgleda, je sedaj tudi za A. D. zelo važno vpra-" šanje, kako je kaj s svobodo tiska na splošnem. Urednik A. D. nam je že nekaj povedal, kaj o temu misli ruski časnikar, kaj pa ameriški. Kaj pa pravijo enciklike svetih očetov, tega pa seveda ni povedal. Takrat nas je hudo mikalo, da bi to svobodo ogledali tudi s tega vogala. Tudi ni pojasnil svobodo tiska, v okviru katere se je na grmadah zažigalo knjige in zatiralo časopise, bralo levite duhovnikom-pesnikom itd., itd. Pri koncu lanskega leta (26. decembra) je urednik A. D. napisal članek "Jok in škripanje z zobmi nad svobodo tiska." Pri delu, v katerem nekaj kvasi v zvezi z Ga brovškovo tožbo, se ne bomo ustavljali, ampak se bomo ukvarjali le s principi, o katerih nas je poučil kot kakšen star profesor. "Zakaj ste vendar tako silno ogorčeni nad pomanjkanjem tiskovne svobode," se začenja to mlatenje prazne slame. "In zakaj se s stako ihto potegujete za svobodo tiska ter kličete za pričo tudi ameriško ustavo in naš 'Bili of , Rights,' če je vam samim ta svoboda od muh, kadar se ne zlaga z vašimi nameni? Zakaj ne odprete svojih kolon zaslužnim narodnim delavcem, ki čutijo, da se jim krivica godi . . . Pri vas je svoboda tiska za tiste, o katerih veste, tla bodo povedali samq to, kar vi želite, da povedo!" Že iz tega se lahko ugotovi, da je urednik A. D. jezen, češ, da ne odpiramo kolone zaslužnim narodnim delavcem. Mi lahko na tem mestu povemo mnoge zgodbe v zvezi s prvimi pismi, ki so začela prihajati iz Slovenije. Ta pisma so dobivali ne samo "naprednjaki," ampak tudi pošteni katoličani. Nosili so jih v priobčitev A. D. Nak, ni šlo. Pisma so namreč bila "partizanska." Katoličani so se morali zatekati k "Enakopravnosti," ako so želeli, da bi javnost zvedela, kaj se je dogajalo v rojstni domovini, ko so domobranci pomagali nacistom in fašistom moriti svoj lastni narod! Ako nas spomin ne vara o takšni jeznf kritiki urednika A. D. pravi sv. pismo: vidi pezdir v očesu svojega bližnjega, bruna pa v svojem lastnem ne vidi! Izgleda, kot da je zadeva zelo zapletena. V stvari pa je enostavna. A. D. kot domobransko-klerikalni časopis pri-obča samo domobransko-klerikalne članke in Bog varuj, ako bi kdo kaj pisal proti tem domobrancem, ali pa si upal kritizirati politiko Vatikana! Takšen dopis bi prav gotovo končal V košu urednika A. D. baš zato, ker pri njih je svoboda tiska za tiste, o katerih vedo, da bodo povedali samo to, kar oni želijo, da povedo! Od urednika A. D. bi želeli, da (če more) zanika te naše ugotovitve, pa mu bomo ustregli z dokazi. Urednik A. D. se je tako razburil, da je kar naprej mlatil v silnem navdušenju, da je dvignil svoj mogočen glas v obrambo svobodnega tiska. Ni videl, ka]io se je pred njegovimi lastnimi vrati nabral cel hrib blata. Šel je pometat pred tujim pragom. Pometal je in pometal ter končno v sveti jezi izbruhnil tudi to: "Princip objavljanja VSEH dopisov, ki niso v nasprot-stvu z obstoječimi ameriškimi tiskovnimi zakoni, je znan celo najbolj reakcionarnim urednikom 'ameriških pluto-kratičnih listov,' torej, uveljavljajte ga in ne ustvarjate potrebe, da se morajo napredni in zaslužni ljudje zatekati k 'farškim' in 'fašističnim' listom, ako hočejo, da bo o njihovih nazorih poučena clevelanuska slovenska publika!" Urednik A. D. (seveda, ako je pošten) mora priznati, da ta princip velja tudi za njega samega. Postavili ga bomo torej na resno preizkušnjo. Soglasno s tem principom objavljanja VSEH dopisov, ki niso v nasprotstvu z obstoječimi ameriškimi tiskovnimi zakoni, stavljamo predlog, ki je sicer nenavaden, toda, ki bo najboljše pojasnil, kje je več svobode tiska: pri A. D. ali pa pri nas? Iz odgovora urednika A. D. bomo dobili tudi odgovor na vprašanje o svobodi tiska. Naš predlog je: Urednik A. D. naj javno objavi v svojem časopisu, da bo priobčal vse dopise in članke, ki niso v nasprotstvu z ameriškimi tiskovnimi zakoni, pa tudi, če ti članki ne bodo v soglasju s smernicami A. D. z naše strani pa smo vnaprej pripravljeni, da takšen princip vpoštevamo UREDNIKOVA POSTA O poslovanju in računih North American Banke Z 31. decembrom so zaključeni računi finančnega prometa treh podružnic North American banke za leto 1947, ki je imelo za zgodovino banke najvažnejšo nalogo. Da bi dosegli v glavnem vse glavne okraje, kjer bivajo v širšemu krogu večina naših ljudi, si je dir^ktorij zamislil v minulem letu ustanoviti še eno podružnico v severnem delu, tako zvanemu okraju New-burške okolice, kjer je imela banka že dolgo let stalne odjemalce. Da se jim ugodi prikladnejše sodelovanje z banko, smo upostavili (otvorili), v krasnem poslopju, ki je bilo zgrajeno za bančno poslovanje še tretjo banko ali drugo podružnico, kar je kras za naselbino in prikladno za ro-j a k e te okolice. Z začetkom bančnega poslovanja v imenovani okolici smo popolnoma zadovoljni, ljudje se je dobro oprijemajo. Naj bo obenem tudi omenjeno, da je vsa investicija za ustanovitev te podružnice že odšteta od čistega dobička letnih dohodkov. Na drugem mestu je priobčen izkaz bančnega premoženja, katero nam prikazuje, da vlagatelji polnijo, kakor bučelice (že panj desetega milijona), $9,-185,080.13 Narodu vse priznanje, ker se oklepa svojega domačega podjetja. Ima pa narod tudi lastno korist in še lahko pričakuje še mnogo več. Poglejmo dejstva: 31 uradnikov in uslužbencev ima redno stalno delo. Z narastkom vlog se bo število uslužbencev dvigalo, tako tudi bo naraščalo število uradnikov v banki: V zadnjem času sta bila od direk-torija povišana dva uslužbenca v uradnike v banki: John Štre-kel v podružnici Union in E. 93 St. v pomožnega poslovodja podružnice tam; Mr. Louis Sistek pa v podružnici na Waterloo Rd v pomožnega blagajnika. Banka je kot taka začela dobivat" izhod v širšo ameriško javnost, za kar so se pridružile že mn(j-ge ameriške industrije k sodelovanju za bančno postrežbo, ki je vedno točna v vseh ozirih. Zelo vpcštevan je v banki poseben oddelek za osebna posojila, kjer ljudje brez truda in brez čakanja dobijo osebna posojila. Takih posojil ima v banki okrog 700 oseb, katere imajo posojila okrog $700,000.00. Da smo obdržali večerno uro vsaki petek med 6 in 8 uro za poslovanje, je bil vzrok ta, da smo s tem dali priliko ljudem se posluževati bančnega poslovanja, to v podružnicah na St. Clair in Waterloo Rd. Zelo se odjemalci poslužujejo tudi božičnega kluba, ki se začenja ravno v tem času po vsotah teden-.sko, kakor je komu mogoče ga začeti cd enega do $20. To priliko zelo priporočamo sta: šem, da vpišejo svoje otroke. Koristna je tudi za odrasle. Glede naše poslužbe: Kadar se poslužujemo bančnega poslovanja, naj si vsak razlaga, da se poslužuje javnega državnega departmenta. Vsaka banka je strogo pod nadzorstvom državnega urkda, ki se nahaja v Columbusu. Zelo pogosto se oglasijo možje, ki imajo vso pravico videti, kako se posluje. Manager banke je odgovorna osebnost za vso poslovanje. Kakor imajo organizacije pravila odobrena na konvencijah; tako imajo banke pravila iz državnega departmenta. Ta pravila predpisujejo: kako in koliko denarja se sme' posoditi; Koliko investirati, kam in komu. Manager mora to vedeti, ako prosilec za posojilo ne more dobiti za kolikor je prosil, naj ve, da po zakonu po predpisih banke ne sme in ne more narediti posojila, ki bi bilo mogoče v škodd tistemu, ki bi ga ne mogel plačati in tako v škodo banki, ki je odgovorna za vsak posojen dolar. Zelo važno je za vsakega, ki namerava kaj kupiti, ali pa investirati, da se vselej obrne do bančnega poslopja (Managerja), to ga nič (Dalje na 3. strani) Društvo "Vipavski raj" št. 3l2 SNPJ Društvo "Vipavski raj" štev. 312 SNPJ priredi svojo veselico v nedeljo 11. januarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ker naše društvo priredi samo enkrat na leto veselico lahko upravičeno pričakujemo ne samo poset članstva, ampak tudi ostalega občinstva in raznih naših organizacij. Vipavci smo vedno radodarni in med letom darujemo velike vsote za razne naše kulturne namene. Pri Vipavcih še nikoli ni bilo rečeno "ne damo." Ko je šlo za naše kulturne, narodne in delavske namene, snio se vedno odzvali. Ako hočemo, da bomo tudi v bodoče mogli izvrševati to delo, je potrebno, da od časa do časa naredimo kakšen "ekstra novac", da nam se naš minister finance ne umakne in poda ostavko. Za ples bo igral Vadnal orkester, ki je dobro poznan. Torej vam ne bo žal ako pridete. Pošljite tudi vaše sinove in hčere na to plesno veselico, ki se bo , VI šila v nedeljo 11. januarja v j Slovenskem delavskem domu na 1 Waterloo Rd. Pričetek bo ob 8. I uri zvečer. Razume se, da ne bo j pripravljeno samo za plesalce, I ampak da bodo naše članice skrbele tudi za lačne, natakarji pa za žejHe. Prijazno vabim vse znance in prijatelje, posebno pa članstvo SNPJ. Z bratskim pozdr avom John Strancar, tajnik. pod pogojem, da ga tudi A. D. sprejme. Kajti, kot smo rekli, princip je princip, r.3 samo za nas, ampak tudi za tistega, ki o njemu vpije. Da bo stvar še bolj zanimiva, Smo pripravljeni odpreti enkrat na teden v naše:.i listu takozvani "Kotiček A. D.," v katerem lahko sam urednik, ali pa kdorkoli že iz njegovega bojevitega štaba, kvasi o čemur mu drago, samo da bo to, o čemur bo kvasil, v soglasju z "ameriškim tiskovnim zakonom." Da se bo ta "svoboda tiska" spoštovala tudi z druge strani bo seveda potrebno, da urednik A. D. enkrat na teden odpre v svojem časopisu takšen podoben "Kotiček Enakopravnosti," v katerem bomo pa mi pojasnili, kaj se dogaja izza "železne zavese" klerikalno-domobranske cen; zure. Ali bi ne bile zanimive takšne razprave kot "Svoboda tiska skozi stoletja," ' Od kod smo dobili cenzuro?", "Od kod navada požiganja knjig?", "Resnica o Stepincu?", "Kdo so domobranci?", "Kaj se dogaja v Jugoslaviji?", itd., itd. Seveda, ako sprejme ta predlog, lahko urednik A. D. izbere kakršno koli vprašanje, ki mu leži na srcu, in ga v tem našem predlaganem "kotičku" temeljito pojasni. Mislimo, da je sedaj vse dovolj jasno. Besedo ima urednik A. D.! NOVICE IN SLIKE IZ JUGOSLAVIJE SKUPINA IZSELJENCEV SE JE VRNILA 23. avgusta je prispela z vlakom na Jesenice nova skupina naših izseljencev iz Westfalije. Razen westfalskih izseljencev se je z istim transportom vrnilo v domovino število jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Večina izseljencev je odšla v tujino že kmalu po prvi svetovni vojni. Živeli so v tujini zelo težko življenje in so tja morali oditi, ker jim je predvojna domovina dajala premalo zaslužka. Fašistični elementi so jih poskušali na vse načine odvrniti od odločitve, da se vrnejo domov. Posebno strupena je bila ta propaganda v taboriščih za vojne ujetnike. Vendar ni imela med našimi izseljenci ni-kakih posebnih uspehov. In sedaj se vračajo. Četudi so delali po raznih rudnikih in to- varnah, jih je vendarle družilo^ eno: skupno trpljenje, skupno garanje za interese tujih kapitalistov. Mnogi so se že vrnili domov, toda še vedno jih je veliko, ki si žele povratka. Domovina jih bo sprejela kot svoje sinove in tudi kot dragoceno pomoč pri izvedbi Petletnega plana. Splošni pogled na skupino naših izseljencev iz Westfalije in del slovenskih gozdov v naših Alpah. y "Domovina je najboljša zemlja," in drugi z okorno ali jubečo rudarsko roko narisani napisi pričajo, da desetletja trdega dela v tujini za tuje gospodarje niso mogla izbrisati in zmanjšati njihovo ljubezen do svobodne domovine. A ' ' ' * t ■" I*'* •'• < •* Vi ^ '•■*» \ Tik ob vlaku se sončijo naši izseljenci n adomačem soncu, ki jih bo grelo v njihovem nadaljnem delu na svobodnih domačih ileh. — SANS. — Uspehi obnove na Goriškem .iena po načelih sodobne higiene. Goriški okraj šteje danes 25' Modernizirajo se tudi hlevi, kle-obnovitvenih zadrug. Za stano- (i in druga gosjiodarska po-vanje je bilo usposobljenih oko- jslopja. li 600 poslopij, ki so vsa zgra-' Potrošen je bil celotni pred- videni kredit v skupnem zneskih 19.2 milijona dinarjev. Povpr®' čno je bilo v lotu 1947 izvedeni^* 50% vseh obnovitvenih del P"' rušenih in požganih vasi. i 7. januarja 1948 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Stane Kumar MED RUDARJI V ILIRSKI BISTRICI Premogovni revir Ilirska Bi-1 Leta 1945 so pričeli vrtati mo-strica leži v sredini bistriške' dernejši rudnik pri vasi Kose-kotline in ravnine ob železniški zah, tik ob železniški progi in progi št. Peter na Krasu — Reka. Nekoč je bilo tukaj jezero, ki je polagoma odteklo, ostale pa so plasti organskih in glinastih naplavin. Plitva, kadunja Ilirske Bistrice je mladotercijer-ne tvorbe in ima v sebi plast lignitskega premogišča, katerega središča je vas Koseze. Premogovna kadunja i m a obliko plipse, katere podolžna os veže vasi Žareč je in Dolnji Zemon in nekoliko pada proti jugovzho&u. nedaleč od premogovnika Zare-čice. Zgradili so jašek z električnim dvigalom in ga imenovali "Titov jašek". Rove so opremili z električno razsvetljavo in postavili lasten preko štirideset metrov. Kakovost premoga dosega do 3,500 kalorij, z osuševanjem pa se dvigne izdatnost za celih 500 ali celo 1000 kalorij. Kopanje naglo napreduje in premog se kopiči zunaj rudnika. Odvažajo ga na po- Prečna os se začenja ob vasi Za-: stajo z avtomobili in vozovi, kar ^rečiča in sega do Kosez, kjer se | je zamudno in drago. Zato so razširi na 1100 m in sega v glo- ^ začeli graditi industrijski tir, ki bino 84 m. Lignitski sloj je do 2, bo do jeseni gotov. Poleg rud-debel, njegova krovnina in' niških zunanjih naprav zidajo talnina je glinasta in pliocent- i večjo stavbo, ki bo imela dvora-ske tvorbe. Pod temi plastmi je! no, kopalnice in stanovanja. Ru-s e ena konkordatna kadunja! dar ji so ustanovili tudi svojo tercijernega premoga. j stanovanjsko zadrugo, ki bo v Z iskanj sm premoga so pri-1 petletnem planu zgradila v bii-celi 1. 1935, J izkopavanjem pa ^ žini rudnika dvajset stanovanj-sele tri leta kasneje pri vasi Za-1 skih hiš, vsako za dve družini, rečici. Izkoriščanje je bilo pri-1 Rudarji* prihajajo sedaj na delo mitivno in za rudarje zelo tež- j iz okoliških vasi, ki so od 5 do ko. Vhod v premogovnik so na-, 10 km oddaljene. Z rešitvijo pravili z enostavno IS—20 m globoko. Danes se delo na tem področju zaključuje in se bo sčasoma prenesla v sosednji modernejši premogovnik Koseze. Rudarji Morajo imeti v Zarečici zaradi Velikega blata v rovih gumijaste škornje, ki se jim včasih do olen pogrezajo v glinasto broz-So. Svetilke imajo odprte—kar-idne, ker je rov dobro zračen bojazni pred plini. V rovih Je vlažno, poleti hladrio, pozimi ®Plo, delo pa silno naporno, ed okupacijo so bili rovi zara-anarhičnega izkoriščanja sla-zavarovani in močno poško-Po osvoboditvi pa so ro popravili in olajšali s tem ru klančnico;.stanovanjskega vprašanja in dograditvijo društvenih prostorov, se bodo rudarji bolj povezali med seboj in bo aktivnost krožkov v sindikatu oživela. Rudnika Zarečica in Koseze imata tri udarnike, do jeseni pa se bo njihovo število gotovo povečalo. Uprava ima podatke o 45% prekoračitvi izkopa pri ne-;katerih rudarjih. Udarnik Sirol Anton, je po rodu Istran, stanuje že dolgo v Ilirski Bistrici, kjer ima tudi svojo družino. Pod zemljo koplje že devet let, to je od otvoritve rudnika. Je sposoben, vesten in uren pri svojem delu. ^rjem površini rudni- ui ^^^čica stoje delavnice in Skladišče premoga, ki ga dova-. ^J° sem z ozkotirno železnico Pripravljajč za odvoz. • Udarnik Skok Ivan je pravkar prišel iz rova. Doma je iz vasi Topovec. V jami dela že šesto leto. Krepak in molčeč fant pripoveduje o delu in z ra-zumevanjem odgovarja na vpra-d tu do kolodvora Illirska' šanja. V njem je polno sile in ^ istriea je samo dober kilome- j tihega zaupanja. Star je 34 let. Pod zbiralnikom premoga, 1 stoji kar na prostem, je stav-kjer se polnijo kot na teko-traku vagoneti žične želez-žičnica je napeljana v rav-gi preko vode Reke in bi-® riških polj na železniško postajo. Od jutra do večera ab pomi-vozički polni premoga pro-} postajni razkladalni lopi, ki obenem nekaka separacija. lena železnica avtomatsko stre-premog skozi mreže, ki loči-® drobiž od debelega premoga, ^ zlebeh v železniške vagone. "^evno odhajajo vagoni v svet. 5^3- mesta, industrija in zaseb- V "Enakopravnosti" dobite v, .Potrošniki že poznajo bistri-j vedno sveže dnevne novice o do-lignit. godkih po svetu in doma! Za njim se predstavi visok mladenič, drobnih in iskrenih oči. To je udarnik Rudolf Vičič, rudar iz sosednje vasi Zarečice. Star je prav toliko kakor Skok. Poleg rudarstva opravlja doma kmetsko delo. Sedem let že rije pod zemljo. Ponosen je in želi ostati udarnik. Z občutkom zadovoljstva in velikega upa zapušča obiskovalec prijetno družbo bistriških rudarjev, ki bo gotovo dala še več krepkih in pridnih udarniških rok. To Help Another Child Urednikova poš+a m _ (Nadaljevanje z 2. strani) ne stane: naj se posvetuje glede katere koli denarne zadeve. Če naredite tako, si boste prihranili denar, se boste obvarovali težke izgube in se ognili težkim nadlogam. Vedite to, da banka rada posodi denar, toda velikokrat mora banka odreči posojilo prosilcu, ker manager, ki povprašuje o položaju prosilca, o njegovem zaslužku in o njegovih rednih obligacijah in rednih stroških, sprevidi, da ta prosilec ne bd mogel posojila redno odplačevati in tako bo morala banka to posojilo tirjati, kar bi bilo zelo neljubo in neza-željivo za odjemalce. Ko bi ljudje-tako ravnali vselej, bi nikoli ne prišlo do toliko zgubljenih posojil in žalostnih dogodljajev med ljudstvom. Zelo priporočam vsakemu tole: Imejte bančni urad v vaši okolici za urad informacije vselej, kadar nameravate kaj kupiti ali si izposoditi. Bančni uradnik vam bo z veseljem dal nasvet "ZASTONJ". Vam zna biti v veliko dobro in vam bo prihranjeno mogoče tisoče dolarjev. Le tisti, ki ima za seboj izkušnje dolgih let v bančnem poslovanju, vam lahko po pravici svetuje ali odsvetuje za vašo protekcijo. Tudi preceniti gremo vaše posestvo iz prijaznosti v takem slučaju. Bančnih uradnikov dolžnost je, da take nasvete dajejo svojim rojakom in odjemalcem. Za to se ni treba bati, ampak se jih poslužiti. Več zaupanja do bančnih uradnikov. Ako bi se pa pripetilo, da se kje vrine kakšen nesporazum za karkoli v poslovanju, bilo radi uradnikov ali uslužbencev, se prav tako obrnite na podpisanega, v katerikoli podružnici North American banke. Vse to zgoraj velja za vse enako. Banka je državno podjetje in mi uradniki smo le izvr-! ševalci postav, pod katerimi banka posluje. Vedite, da je bančno poslovanje urejeno strogo po bančnih postavah, ki so| narejene v državni zbornici, ob-j enem pa v zvezi z zvezno vlado} v Washingtonu. Vsem uradni pozdrav. Anton Grdina. predsednik. "VAŠKA VENERA" Zopet enkrat se oglasim Da novico Vam razglasim: Na oder pride Venera" Letos, enajstega januarja. Mislim, da vsi dobro veste, Kakšna igra to je — Ker igrana je že bila Spremljala jo je policija. Ne motim se pred 11 let Na oder pride kras deklet. Da zadovoljni vsi bi bili So igro tudi ponovili. Ljudje takrat so se smejali Dvorano kmalu bi podrli Dejali, da take igre njih oči Gledale bi dneve in noči špašna, spasna je ta burka Ko Cilka tepe moža—Matev-žka Pravi, da za moža ima Bojazljivca—ki ji zvesto kima! In ta slikar Ciligoj Ljubi Majdo, da je joj! Reče ji, da je tak lepa Kakor "Vaška Venera" Tud' Baulčev Polde jo štima (preveč sreče pa on nima) To bistro vidi dekla Špela, Možička sama rada bi imela, i Homatija špasna zapletena Ko pride zraven Filomena, Ki pravi: Pankracij čičigoj Glej mpžiček, saj si moj! Povedat vsega se ne sme Igro pogledat vsak naj gre! Popoldne ob četrti uri Društveni dom odpre duri! Ker zadnja leta Naša Zvezda Nobene igre ni igrala Enajst'ga januarja vsac'ga V dom bo pot peljala. Za zaključek pa še to Voščimo tam si leto Novo, Da veselje večje bo Plesalo se bo po Uletovo! Žane iz Ljubljane. PRIMORSKE VESTI fat is not for you," radio #tar Jinx Falkenberg explains to VOliHn ^ ^ ^ « , I <11...A. lA. . I — StfVkMAVAlIt Jkt** I M JU young son, Patrick, "but It may help another child somewhere In 0 ' ^»""Id. Kitchen grease sold to meat dealers Is used industrially PeoRi ®' which, releases fats and oils for distribution to starving 'h Europe. That is why I save every drop of used cooking fat, ""y our government urges every woman to do the same," says Jinx. Tržaško ozemlje je gospodarska enota Šef Vojne uprave Jugoslovan-ske armade za jugoslovansko cono Tržaškega svobodnega ozemlja, polkovnik Mirko Le-nac, je imel na sedežu te uprave v Kopru tiskovno konferenco, s katere povzemamo sledeče ugotovitve: Vojna uprava je bila ustanovljena na tem ozemlju v skladu z mirovno pogodbo z Italijo. Vojna uprava uprav- ] Ija to področje, dokler ne bo prevzel guverner Tržaškega ozemlja oblasti v svoje roke. Eno glavnih načel, na podlagi katerega vodi svoje posle Vojna uprava Jugoslovanske armade, je načelo, da prepusti čim več oblasti ljudstvu samemu. Tudi je načelo Vojaške uprave jugoslovanske armade, da je treba odstranjevati vse ovire, ki motijo svobodno potovanje oseb, in izmenjavo blaga med obema conama Svobodnega tržaškega ozemlja. Doslej pa niso pokaza^ le anglo-ameriške oblasti nobenega razumevanja z a rešitev teh vprašanj. Pred ustanovitvi-' jo Svobodnega tržaškega ozemlja je ^elovala skupna gospodarska komisija za cono A in B. Sedaj pa te komisije ni več. Vojaška uprava JA je mnenja, da bi morala ista ali podobna komisija delovati še dalje, da bi bilo mogoče rešiti vsa skupna vprašanja. Res je, da so anglo-ameriške oblasti pristale na to, da se ustanovita dve komisiji, ])rva kot organ Vojaške uprave JA in druga kot organ anglo-ameriških oblasti. Tej komisiji naj bi na rednih tedenskih sestankih obravnavali skupna vprašanja. Pokazalo pa se je, da ta rešitev ni zadovoljiva, ker so kompetence teh komisij na anglo-ameriški strani zelo omejene. Tudi niso dali sestanki teh' komisij doslej nobenih pozitivnih rezultatov. Na področju pod Vojaško upravo JA prejema prebivalstvo redno racionirana živila. Razen teh racioniranih živil je dobilo prebivalstvo zadnje mesece tudi izredne dodatke. Posebna delitev velja za noseče ženske in otroke. Poleg tega obstoja svobodna prodaja določenih proizvodov, ki so dražji nego racionirani, vendar pa so te cene še zmerom take, da lahko te predmete kupujejo vsi oni, ki dejajo in živijžo na področju Vojaške uprave JA. Tudi bi morali imeti vsi prebivalci Svobodnega tržaškega ozemlja iste osebne izkaznice. Glede prehajanja prebivalstva iz ene cone v drugo je bil dosežen sporazum, da se to prehajanje lahko vrši na podlagi legitimacij Vojaške uprave. Pač pa so izjavile anglo-ameriške oblasti, da ne morejo dovoliti na njihovo ozemlje vstopa nezaželjenim ljudem. Ob sklepu konference je podpolkovnik Lenac poudaril potrebo po najožjem sodelovanju med Vojaško upravo JA in tiskom. Pozval je navzočne novinarje, naj z objektivnim poročanjem prispevajo svoj delež k reševanju vseh vprašanj v korist ljudstvu na Svobodnem tržaškem ozemlju. * Obnova v Goriškem okraju Z združenimi močmi, s ponosom in veseljem smo se lotili obnove, saj je bilo razdejanje pri nas ogromno. V goriškem okraju so nekateri kraji, ki so doživeli 32 in še več jurišnih napadov. V zavesti, da je le v skupnosti moč, smo ustanavljali obnovitvene zadruge, ki jih je danes v goriškem okraju 35. Letos je bilo obnovljenih v našem okraju okoli 600 poslopij. Obnovitvena prizadevanja niso le nudila dela in zaslužka številnim domačinom, temveč so privedla tudi do ustanovitve raznih krajevnih podjetij, mizarskih delavnic, opekarn, mehaničnih delavnic, žag itd. Povprečno lahko rečemo, da je bila letos izvršena obnova v goriškem okraju 50 odstotno. Tudi v zdravstvu kaže obnovitveno delo lepe uspehe. Takoj po priključitvi so bile urejene štiri, državne lekarne z najpotrebnejšimi zdravili v Solkanu, Kanalu, Dornbergu in v Kojskem. Imamo dva dispenzerja v Ajdovščini in v Vipavi. V Dobravljah in v Grgarju pripravljajo higie-nično in sodobno urejene prostore za ambulance. Urejena bo zdravstvena postaja v Dobro-vem v Brdih. Razen tega pripravlja Zavod za socialno zavarovanje ustanovitev splošne in zobne ambulante v Solkanu in Anhovem. Naša ljudska oblast pa obnavlja tudi šolstvo z uvajanjem takoimenovanih sedem-letk, kjer ustreza peti, šesti in isedmi razred prvemu, drugemu in tretjemu gimnazijskemu razredu. Prihodnje šolsko leto bomo imeli takšne sedemletke v Dornbergu, Miriju, Vrtojbi, Kojskem, Medani, Kanalu in v Dobravljah. * Socialna beda v Gorici V Gorici, ki je pripadla Italiji, se množi število brezposelnih. Oblastva si prizadevajo ublaži- ti nastale razmere z organizacijo izseljevanja brezposelnih v tujino in v prekomorske kraje. Dan na dan se vse bolj kaže, kako je nova, nemogoča in krivična državna razmejitev uničila vse pogoje za gospodarski razvoj Gorice. Industrija Gorice, kolikor še obstoja, je skrčila na minimum število delavcev in nameščencev. Goriška trgovina je izgubila vse svoje odjemalce z jugoslovanske strani, pa tudi mnoge potrošnike iz same Gorice in njene neposredne okolice, saj gredo ljudje naku-povat razno blago v Videm, ker je tam izbira večja in razen tega cene ugodnejše. Množica prebivalstva Gorice je ostala na pragu zime brez dela, kruha in kurjave. Množici brezposelnih in nezadovoljnih so se pridružili tudi istrski begunci, med katerimi narašča nezadovoljstvo. Italijanska oblastva so obljubo-vala vsem beguncem razne ugodnosti, danes pa živijo ti be-gmici v razočaranju brez zaposlitve in si želijo nazaj v Istro, ki je pripadla Jugoslaviji. Posebno občutno je v Gorici pomanjkanje kurjave, saj stane stot svežih drv 1,400 lir. Ni upati na kakšnp izboljšanje živ- Ijenskih prilik v Gorici. # Razne novice V Koprščini je bila zajeta roparska tolpa, ki je izvršila zadnji čas več roparskih napadov in vlomov na področju med Koprom in Piranom. V ulici Stu-parič št. 8 so našli mrtvega 60-letnega Edvarda Lenarduzzija. Njegovo truplo je bilo že močno v razpadanju. Verjetno ga je zadela srčna kap in je umrl pred 20. dnevi. — Ameriški vojaki povzročajo znatno škodo rocol-skim vrtnarjem s svojim tekanjem po vrtovih 'in njivah. Pri tem svojec športu" ne poznajo ameriški vojaki nobenih ozi-rov. — V garažo v ulici San Maurizio št. 13, so se vtihotapili neznani zlikovci, se vsedli v avto tipa "Augusta" in se odpeljali v neznano smer. — 37-letni Riva Rafael in 25-letni Pa-rovel Peter sta odpeljali ladjo neke tržaške družbe in z njo vred večjo količino premoga in drugih stvari, ki so bile na ladji. — Policija je zaplenila pri pristaniški carinarnici 1,500 ameriških cigaret, ki so jih verjetno nameravali spraviti na črno borzo. — Nočno razburjenje so doživeli stanovalci Chiadina in Monte št. 160. 22-letni Mario Miedo je prišel ponoči pijan domov in je pričel pretepati očeta in mater, ki sta že bila v postelji, nato pa še razbil postelje in drugo pohištvo. Policijska oblast ga išče. (SANS) OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3118 RAZPIS DELNIŠKE SEJE V nedeljo 25. januarja 1948 OB L URI POPOLDNE se vrši redna delniška seja korporacije SLOVENSKEGA DOMA 15810 Holmes Ave. To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem delničarjem. Frank Walter, tajnik 1941 1948 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti V biag spomin ob sedmi obletnici prerane smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta FRANK KALIN ki nas je za vedno zapustil dne 7. januarja 1941 O, kako je hiša prazna ob sedmi obletnici zaman Te iščejo oči naše, res bridko Te pogrešamo mi. Bil si dobra, zlata duša, Vedno dober, vedno blag, vse, kar nam je zdaj ostalo Na Te je le spomin sladak! Žalujoči ostali: Angela, soproga Amalija, Angela in Ernest, sinovi Cleveland, Ohio, dne 7. januarja 1948 PREŽIHOV VORANC: Borovnikova domačija je sta-j Nato je omahnil nazaj na la v bregu. Poslopja so bila na i zglavje, nagnil lice na rob po- robu, ki je bil toliko vzbočen iz širokega pobočja, da je njegov hrbet tvoril majhno skromno hišo in hlev za osmero glav govedi. Polje samo se je razprostiralo doli po bregu in je segalo s svojimi travniki v ozko globel, ki je segala sem iz doline. Takoj za hišo se je vzdigo-j val zopet breg in se izgubljal v široko gozdnato sleme. Sosedje so pravili, da je na Borovnikovem domu trdo življenje. Zemlja je borova, rjava, polna laporja, iz gozda sili vsepovsod na polje praprot in vres-je. A ko si hotel kaj izsiliti iz teh njiv, si moral trdo prijeti za delo. Največja napaka, ki je morila Borovnikov dom, je bila ta, da pri hiši ni bilo vode. Daleč doli v kotu, med poljem in lesom, je bil studenec in treba je bilo nositi vodo po strmini navkreber, živino pa napajati pri studencu. Poleti je že še šlo, toda pozimi, kadar je poledenela pot po bregu navzdol, je bilo trpljenje neznosno. Ljudje in živina so padali po ledu, da so jim krvavela kolena. Mladi gospodarji na Borovnikovem so imeli pri ženitvi težavno stališče. Trpljenje zaradi vode je bilo tako razvpito daleč naokrog, da se je vsaka kmetska hči bala iti gospodinjit na Borovnikov dom. In ponavadi so se morali ženiti le pri deklah in bajtarskih dekletih, ki so bile zadovoljne, da postanejo vsaj samosvoje. Takšna zemlja in takšna domačija sta si odgojili tudi svoje vrste prebivalce, že odkar pomnijo ljudje, živi na Borovnikovem poseben rod, tih, mračen, žilav in vztrajen; moški imajo vsi nizka čela, kratke, čez ustnice štrleče brke, upognjen hrbet in mehka, vdajajoča se kolena, ženske, ki so rasle pri tej hiši, pa široke obraze, dolge roke in tenke noge s posinelim stopalom. Že več gospodarjev zaporedoma se je ukvarjalo s tem, da bi na kak način napravili vodovod in si tako olajšali truda-polno življenje. Oče sedanjega gospodarja je preiskal vso, z borovim gozdom poraslo sleme gor do vrha, da bi zasledil vodo, četudi daleč stran, in jo potem po ceveh dovedel domov. Toda zaman. Svet je bil suh in pust na levo in desno. Nekoč, da, je pripovedoval oče, je slišal vodo, kako je žuborela pod rušo, ko je ležal nekje nekoliko višje nad hišo ob robu gozda. Spal je in pritiskal uho na zemljo in je natančno razločil žubo-renje studenca. Ko se je zbudil, je pozabil vtakniti kol v zemljo na onem mestu in ko je drugič hotel poiskati tisti kraj, je iskal zaman; legal je križem na zemljo po vsem sadovnjaku, ki je bil nad hišo, in pritiskal uho na vsako ped zemlje, iskal je po gozdu nad cesto in povsod, žu-borenje se ni hotelo ponoviti in mož je bil prepričan, da se je voda prestavila. Osemdesetlet-na babica, ki je podnevi in ponoči molila na peči, je bila celo uverjena, da se je družina kaj pregrešila in se je voda naznanila le za trenutek, nato pa takoj zopet izginila. Ko je sedemdesetletni oče umiral in je z velikimi očmi zrl v svečo, katero je prižgala njegova žena, je nenadoma obrnil oči v strop, ki je bil zastrt s stoletnimi sanjami, odprl usta in kriknil: "Voda". stelje, kjer je klečal njegov naslednik sin, in rekel s pretrga-nim glasom; "Ti, Miha! Kadar umrjem . . kopiji tam za gorico . . . kjer raste bezgov grm —tam notri je voda — voda —." Po teh besedah je stari Bo-rovnik umrl. Očetove besede, izrečene na smrtni postelji, si je mladi Bo-rovnik vtisnil v spomin kakor testament. Ogledal si je omenjeni prostor ter postal malodušen. Plot je segal prav do ceste," ki je vodila v gozd nad hišo, in tik za plotom je rastel raven bezgov grm. Prostor se mu je zdel nekoliko vzbočen in gotovo najbolj suh okrog poslopja. Skoraj nemogoče, da bi bila tam notri voda. Ako bi oče rekel tamkaj na jami onstran hleva, tamkaj bi bilo prej mogoče, toda tu je skoraj izključeno. Tako je mislil mladi Borov-nik, pokopal očeta in napajal še dalje doli pri studencu. Čas je tekel in medtem se je mladi gospodar z velikimi sitnostmi oženil. Vzel je gostačevo hčer iz sosednjih hribov. In mlada žena je nosila vodo po bregu navzgor, kakor jo je nosilo toliko njenih prednic. Prišla je pomlad, topla in zgodnja, Borovnikovi so vstajali zgodaj in neke noči se je gospodar zopet spomnil očetovega izreka, ki je ležal na hrbtu v postelji in čul težko sopenje svoje žene poleg sebe. Zdelo se mu je, kot bi prihajalo to njeno težko nenaravno sopenje od prenaporne nošnje vode od studenca. Dolgo se je obračal neodločen po ležišču in ko je zopet zadremal, se mu je sanjalo, da je prišel oče v sobo in mu rekel,' naj koplje tam, kjer je bezgov grm. Natanko je videl njegovo sivo brado, kakor takrat, ko je ležal na smrtni postelji. Drugo jutro je omenil to svoji ženi. Skomizgnila je z rameni in počasi rekla: "Kopiji! Mogoče je pa voda pod bezgom. Pomagala bom." Ravno takrat se je delo na polju malo prekinilo. Setev je bila v zemlji in do košnje je bilo skoraj še dva meseca. Borov-nik je sklenil kopati po očetovem naročilu. Nekega jutra je vzel lopato in kramp in odšel tja za plot; naredil je križ z orodjem čez zemljo in odkopal velik krog ruševine s kosom ceste. Ko je stal sredi odkopane-ga kroga s krampom v rokah, je vzdihnil in pogledal ženo ter mater, ki sta stali na trati ob robu odkopa. Njegov pogled je bil en sam vprašaj, poln dvoma in upanja. Spustil je orodje k tlom in se naslonil s telesom na topor. Ženski sta stali nemi poleg njega; čutili sta težo in pomen tega trenutka. Tako so onemeli vsi trije. Nato se je pa mož razkoračil, pljunil v dlan rumeno slino in zavihtel kramp, da se je zasadilo železo do ušes v lapornati svet. Ženski sta se oddahnili. Potem so delali vsi trije skoraj brez prestanka. Borovnik je začutil veliko veselje in vera v njem, da mora najti na tem mestu vodo, kakor je rekel oče, je postajala vedno trdnejša. Pri delu mu je pomagala žena; medtem ko je on odkopaval prst in jo metal iz jame, jo je ona odvažala na samokolnici tja na odor njive in nasipala prazen svet. Toda že četrti dan ni več dosegel z lopato vrha in se ni mogel iznebiti prsti. Napravil je dvigalo, štiri bruna je postavil navpik čez vodnjak, prevezal pod vrh primerno izrezano kolesce in nategnil nanje povezano vrv, na katero je privezal majhno kad. Sedaj se je delo zopet nadaljevalo. Žena je vlačila kad za kad jo iz globine, ki je postajala vedno večja. Do nedelje je bilo izkopano že pet metrov globine. Ko je zlezel Borovnik v soboto ob zvo njen ju k počitku iz jame in je pogledal nazaj, je bil skoraj ponosen na svoje delo. Do takrat je delal brez prestanka, v neki strastni napetosti, ko so umolknile vse druge misli in želje. Ves teden se mu med delom niti za trenutek ni porodila misel, da mogoče koplje zastonj in da ne bo našel vode. Sedaj pa, ko je stal na robu vodnjaka in str mel v mračno globino in videl, koliko zemlje je že izkopal, se mu je za hip porodil dvom. Ko je začel kopati od vrha, ni mislil, da bo moral kopati tako globoko. Bog ve, kje bo voda. Njegov mračni obraz je še bolj potemnel. Naslednji dan ni šel v cerkev kakor po navadi; šli sta le žena in mati. On pa je ležal v znak v izbi na postelji, na kateri je umrl njegov oče, in brezizrazno zrl v sajasti strop. Premišljeval je o vodnjaku. Drugi teden je upal, da pride že do vode. Nekajkrat se mu je že itak zazdelo, da je postajala prst malo mokra, bolj ilovnata in sodeč po teh znamenjih mora priti do vode. Ako najde vodo, potem najame zidarja, ki bo vodnjak obzidal in Borovnikov dom bo polovico več vreden. V takem premišljevanju sta ga zmotili žena in mati, ki sta trudoma prilezli po bregu iz doline. Popoldne je bil lep, zgodnje pomladni dan. Sonce je pripekalo v rjavi breg, da je zadišala po vzduhu topeča se smola iz bližnjih lesov. Bilo je prijetno in Borovnik je sedel popoldne k čebelnjaku, gledal v roje muh in mislil na vodnjak. Žena je sedela na hišnem pragu in šivala; starica pa je izginila nekam v breg za hišo. Takrat je prišel po poti od soseda sem tesar Krivonog. Po hoji se mu je poznalo, da je nekoliko pijan. Ko je zagledal množino navožene, mrtve prsti po odoru, se je začudil, ker je poznal navado Borovnikovih, da ne zasipljejo odorov. Še bolj se je pa začudil, ko je zagledal tik ob cesti izkopano luknjo, ki ji je komaj videl dno. Takoj se je domislil, da koplje Borovnik vodnjak. Tisti hip je zagledal Borovnika, čepečega na klopi pri čebelnjaku. Borovnikovih ni nikoli maral, ker so bili pretrdi. VčasiK je bil žejen in zahotelo se mu je črnivčevca, katerega je Borovnica vsako leto nažga-la dokaj litrov. Toda ti čemerni, obrazi niso dali ničesar od sebe,' zlasti ne, kadar je bil že malo dobre vol^e; a ravno takrat ga, je najbolj žejalo. | Ko je zagledal jamo in uganil pomen, mu je zaigral okrog usten porogljiv nasmeh. Napotil se je naravnost proti čebelnjaku. "Dober dan, Borovnik!" je pozdravil in obstal pred sklju- čenim gospodarjem, ki je mr-mraje odzdravil. "Kaj sem videl, ali kopljete vodnjak — ha?" je vprašal Kri vonog. Borovnika je jezilo, da ga iz-prašuje ravno ta človek o stva ri, ki se mu je zdela popolnoma zasebna in nekam preveč vzvišena, da bi se o njej pogovarjal s tem omraženim človekom. Zato ni niČ odgovoril. "Vodo iščete, kaj?" je nesramno nadaljeval Krivonog in zlovoljno poškilil na Borovnika. "Toda prej bi bili vendar koga povprašali, ki bi vam bil razložil, da je zastonj vsako delo! He-he! Pa ravno na najbolj su hem prostoru, kjer lapor že iz zemlje gleda. Vraga! Ali se vam meša? Taili lahko kopljete do sodnega dne. Prej boste prišli do pekla, kakor pa do kaplje vode. Hej, ali vidite zemljo — Borovnik, suha je bolj kakor moje grlo?" Borovnik je molčal. Kuhalo je v njem, da se mu roga ta člo vek, obenem se je pa bal, da znova ne plane na dan maloduš-je, ki ga je danes že tolikokrat hotelo prevladati, in se ne polasti njegove duše. Kakor udar ci s kijem so padale tesarjeve besede na njegovo razpolože nje. Z jeznim pogledom je pomeril Krivonoga, stoječega na trati, in sovražno zarenčal: "Kaj te to briga?" "Briga!" se je" oveselil tesar, da je izzval n^imega Borovnika. "Briga me res ne, briga — kopiji, da samega satana izkoplješ — vode ne boš. — He — saj vem, stari je nekaj prorokoval, ko je umiral. On, ki je prevrtal ves hrib in iskal vodo tam, kjer je ni. Bi mari prej mene vprašal! Tako se pa mučiš zastonj — za prazen nič. Bolj pametno bi bilo vleči se na hrbet, gledati v nebo in preštevati zvezde. Se boš vsaj spočil. Tako pa delaš in stradaš, da si že tak kakor trlica ..." V tem hipu je Krivonog utihnil, kajti Borovnikov obraz so nenadoma prepregle tako grozeče poteze, da, se mu je zdelo umestneje, pustiti kmeta samega na klopi. Odšel je brez pozdrava čez dvorišče in ko je zaprl za seboj leso onstran gorice, se je še enkrat obrnil nazaj in zavpil, da je odmevalo v sončno podnebje: "Voda, voda! Borovnik išče vodo. Vodarji!" Nato je odšel po poti, ki je vodila skozi lesove k sosedu, ki je bil tam na drugem hribu. V globeli je brezskrbno zavriskal, da se je razlegal glas do doline pod Borovnikom in za trenotek napolnil vse ozračje s prijetnim zvokom. (Dalje prihodnjič) SRBIČINA IN RAZNE KOŽNE BOLEZNI' AVENUE SKIN CLINIC M. L. NEARING, D. M. ZDRAVNIK Urad odprl od 10. do poldne in 2. do 7. zv. Govormo iloventko in pol^iko 691-692 OLD ARCADE Euclid Entrance Tel.: CH 2200 OTROCI EVROPE Prvo javno kazanje barvanih slik "Otroci Evrope", ki jih je posnel urednik za nacionalnosti "Cleveland Press-a" Theodore Andrica, se bo vršilo v Public Music Hallu ob 8. uri zvečer, v torek 13. januarja. Vstopnice so brezplačne in jih lahko dobite pri Public Service Bureau, četrto nadstropje "Press-a", ali pa, pošljete koverto z lastnim naslovom in znamko na: "Press Public Service Bureau." Dela za ženske THEODORE ANDRICA Andricove slike "Otroci Evro pe" kažejo otroke raznih evropskih držav, ki se borijo pod raz vahnami II. svetovne vojne za svoj obstoj. To je poročilo o najbolj težkem problemu Evrope. Našim čitateljem znani Andrica je posnel te slike za časa svojega šest mesečnega bivanja v Evropi. V njegovih filmih so posneti prizori iz Nemčije, Madžarske, Italije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Francije in Švice. Kazanje slik traje 45 minut. Pišite še danes na omenjeni naslov, ako želite videti te slike, ali pa pridite sami po vstopnice! Ako želite kazati te slike v vaših organizacijah pišite Theodore Andrici, "The Press", Cleveland 14. V takšnem slučaju pa morate sami preskrbeti zvočni projektor, platno in operatorja. KRAŠKA KAMNOSEŠKA OBRT 15425 WATERLOO ROAD IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Stenografka - spremljevalka izurjeno dekle: stalno delo; tedenska plača poleg "overtime." Truck Engineering Corp. 1285 W. 70 ST., ME 8000 Stenografka izurjena in zmožna; 25-35 let stara; raznovrstno in zanimivo delo; dobra začetna plača in promovira-nje če se izkaže veščo. Downtown. MA 0682 Knjigovodkinja Burroughs Moon Hopkins stroj; 5 dni tedensko. Tedenska plača. Full well Moior Products Co. 4005 CLARK AVE. Stenografka za splošno delo v pisarni. Tedenska plača. Stalno. Prijazen in dobro prezračen urad. HE 0600 Stenografka z znanjem "shorthand" in splošnega dela v pisarni, da bi se izurila za poslovodkinjo; mora biti samska, v starosti 25-30 let. Stalno. Tedenska plača. 5 dni tedensko. Downtown. — CH 5450. Dekle za splošno delo v pisarni Kratke ure; 6 dni tedensko. Stalno delo. Tedenska plača. Zglasite se pri ACME PIE CO., 3747 Carnegie Ave. Šivilje za šivanje finih zaves in posteljnih pregrinjal. Plača od ure — stalno delo. Pokličite ob večerih. MR. PERSELL POtomac 3899 Strojepiska IN ZA "DICTATION." Tedenska plača . CUYAHOGA LUMBER CO. 1948 Carter Rd., CH 1460 Dekle za splošno delo v pisarni MORA IMETI ZNANJE "ACCOUNTS RECEIVABLE" IN "COMPTOMETER" Tedenska plača. 5-dnevni tednik — 40 ur. ARMOUR & CO. 3704 Orange Ave., EN 1160 POHIŠTVO popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 St. NAPRODAJ IMAM TROJE HARMONIK (nemške), Mervarjevega izdelka; 3-kratno oglašene. Proda se po nizki ceni. Vpraša se na 21206 Aurora Rd. Warrensville His.-Montrose 4108J3 NE ODLAŠAJTE! Poslužite se nove obres+ovalne perijode, ki se sedaj začenja! VLOŽITE VAŠE ODVIŠNE PRIHRANKE NA OBRESTOVALNO VLOGO SEDAJ! Vloge sprejele na ali pred 12. januarjem bodo dobile obresti od 1. januarja. Vse hranilne vloge so zavarovane do $5,000.00. Obrestovalna mera je najvišja somerno z varnostjo. ST. CLAIR SAVINGS ^ LOAN CO. HRANILNA INSTITUCIJA 6235 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5670 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" FANCY CANDY PACKERS ŽENSKE ZA ZAVIJANJE SLAŠČIC. MORAJO BITI IZUI^JENE. PLAČA OD URE. FANNY FARMER CANDY SHOPS 1923 E. 19 ST. Zemljišča Dela za ženske Izurjena strežnica dobi takoj stalno delo v restavraciji. 6 dni tedensko. I?obra plača. Stephan's Restaurant EN 3590 ŽENSKA ZA DELO DELNI ČAS Compometer operatorica. ' GENERAL DRY BATTERIES 13000 Athens Ave., Lakewood ^JSS' Dela za moške Voznik za šolski bus Delni čas. 8:30 do 9:30 zj. 3:00 do 6:30 pop. 5 dni tedensko. Plača $1.00 na uro. Mora biti zanesljiv in trezen. Pokličite MR. WEISS ER 2244 DIE MAKER Če si želite izboljšati vaš položaj pri delu, imamo službo na razpolago za vas. Ne priglasite se če nimate precejšnje izkušnje v tovarni-Visoka plača od ure. 50 ur tedensko. J. HACKER CO., 1375 E. 27 St. Bus Boys Morajo biti nad 21 let stari in zanesljivi. Dobra plača, napitnina > in obedi. Zglasite se pri glavnemu 'j natakarju, po 5.30 pop. Alpine Village 1614 EUCLID Cutter Moški za rezanje papirja na C. & ■ P. stroju; plača od ure in nadurnoj delo; mora biti zanesljiv in stano-J viten. Brewer Chilcote Paper Co. 2160 SUPERIOR AVE., E. Polishers & Buffers DOBRA PLAČA OD KOMADA Industrial Polishers Inc. 3430 W. 137 ST. Strojni operatorji HORIZONTAL BORING MILL PLANER RADIAL DRILL PRESS TURRET LATHE OPERATORJI WEAN EQUIPMENT CORP- 22800 Lakeland Blvd., Euclid, 0' Electric Maintenance Man (oskrbnik pri elektriki). SAMO IZURJEN DELAVEC SE i NAJ PRIGLASI. Boehm Pressed Steel Co. 2219 W. 63 St. pri Walwortl^ CHESTERLAND 5 sob Cape Cod, 6 let stara hiša; poleg je garaža; 2/3 akra dobre zemlje s sadnim drevjem. Blizu Mayfield. $12,700. FRED J. HANSON, INC., Realtor, 4040 Mayfield Rd., EV'1141. Zidana hiša s 4 stanovanje; 5 sob vsako stano vanje; fornezi na plin. Lastnik odhaja izven mesta. Cena $15,000. Pokličite lastnika na PO 5064 Razno Veteran z ženo in otrokom želi dobiti 3 ali 4 opremljene ali neopremljene sobe v najem. Plača od $35 do $45 mesečno in bo sam dekoriral. Ima najboljša spričevala. ME 6327 Zanesljiva dvojica želi dobiti v najem 3 do 5 sob. Oba sta zaposlena, nimate otrok in ne živali. Sta pripravljena sama dekorirati. LO 4710 Zdravnik z ženo in 16 mesecev starini otrokom nujno potrebuje stanovanje. DR. PETTI, Victory 3-9260 Prilika za kvalificirane moške, 25-45 let, da bi se učili kemičnega izdelovanja pri stari in napr®" dujoči tvrdki. Morajo biti pripra^' Ijeni delati različne šifte. Plača ure z avtomatičnimi poviški; zrn^H ne delavčeve podpore, vključi^'' plačane počitnice, zavarovalnina penzijski načrt, če se zanimate stalno delo z bodočnostjo, zglasi'_ se na 1000 Harvard Ave. (pod Ha''' vard—Denison mostom). The Harshaw Chemical Co. Išče se moške ZA UČENJE izdelovanja papirja v kratkem bo začela obrat"'-vati nova papirnica in nudi se izvrstna bodočnost Dobite si prednosti stare dobrostoječe tvrdke. Chase Bag Co. Chagrin Falls, O.