Isz listov —1 Naša ljudska šola na kmetih je naslov članku v »Slovencu« od 17. avg., iz katerega posnemamo sledeče ugotovitve: Prav pogosto se slišijo še zmerom glasovi po deželi, da je gospodarske zaostalosti na kmetih kriva ljudska šola. Prav rado ise pripoveduje, da kmečki otrok na ljudski šoli ni dobil dovolj pouka o umnem kmetovanju, da mu učitelji niso dovolj razložili posameznih kmetijskih panog. Če bi ljudska šola posvečala tej strani malo več skrbi, tedaj bi se gospodarske razmere na naši vasi zboljšale, bodoči kmet bi bolje živel, dvignila bi se njegova samozavest, zraslo bi njegovo zaupanje vase in veselje do dela bi se dvignilo. — Res je, da je gospodarski dvig našega kmeta zelo potreben. Prav tako drži, da je strokovna izobrazba našega kmetskega ljudstva še zelo pomanjkljiva. Vse moramo storiti, da se vse to čimprej zboljša, toda eno je treba pri vsem tem nad vse glasno poudariti in to je: ljudska šola ni in nikoli ne sme biti strokovna šola, tudi v višjih razredih ne! Ljudska šola mora tudi na kmetih ostati predvsem tista osnovna edinica, ki otrokom posreduje prve in glavne nauke o življenju in njegovi vsebini, nikakor pa ne sme te svoje naloge opuščati zato, da bi že v ranih letih kmečkim otrokom posredovala glavne nauke, ki jim ga lahko pozneje posreduje šele kmetijska strokovna šola. —1 Šole se odpirajo ... piše »Slovenec« od 30. avg. ter razglablja med drugim tudi: Naše družine in domovi bodo v teh mescih svetovne preizkušnje hudo trpeli. Mladina bo še bolj samar* ko kdaj koli poprej iskala poti in smeri iz svojih vtisov in ugotovitev. V do- mačih razmerah se ne bo moglo uveljaviti ntirno in ustaljeno presojanje življenjskih razmer in sedanjih časov. Zato bo morala v tem šolskem letu šola bolj ko kdaj poprej skrbeti tudi za ta del mladinske vzgoje. — Urejene razmere v družinah in domovih so temelj za socialni mir, ki si o njem ustvari mladina sliko že po svojih domovih. Tega bo letos zelo primanjkovalo. Pač pa bo morala to dajati v podvojeni meri svoji mladini na rapolago šola. Šolski razredi ne bodo več samo učilnice, biti bodo morali velika družinska občestva, ki bodo blažila socialna nasprotja sedanjega časa med mladino in ji vračala zavest velike in nedeljive skupnosti. —1 Odpusti srednješolskih profesorjev. Z odlokom ministra prosvete dr. Korošca je bilo odpuščenih iz državne službe 8 suplentov na raznih gimnazijah in 4 uradniki ministrstva prosvete. Odpuščeni uradniki so bili levičarsko usmerjeni. (»Jutro«, 31. avg.) —1 »Trgovski list« od 23. avg. prinaša poročilo XX. redne skupščine Zveze trgovskih združenj. Iz govora predsednika Staneta Vidmarja posnemamo med drugim sledeče: Polagoma se odgrinja zavesa, razmere odkrivajo čimdalje jasneje prave krivce naraščanja draginje, prave navijalce cen, prave povzročiteIje pomanjkanja blaga in surovin. Kljub temu pa še vedno ne vidimo prave odločnosti na odločilnih mestih, da se stopi na vrat tistemu anonimnemu kapitalu, tistim pijavkam, ki iz špekulativnih razlogov zavirajo normalni razvoj trgovine, ki onemogočajo delo malemu našemu človeku in po svojih odličnih zvezah tukaj in v inozemstvu dosezajo vse mogočc ugodnosti in možnosti bajnih zaslužkov ali bolje rečeno nezaslišanega »plačkanja«. Vedno in vedno znajo usmeriti bič raznih radikalnih ukrepov navzdol na malega človeka, še vedno lahko varajo in zavajajo v zmoto tudi one odločujoče činitelje, ki imajo resno voljo napraviti red v naših gospodarskih in socialnih razmerah. —¦ Na žalost naseda tudi naša javnost in naše časopisje le prerado tej izvrstno organizirani kampanji in ne vidi v umetno ustvarjeni megli razbojnikov, ki sc z bogatim plenom umikajo upravičenemu ogorčenju in jezi naroda. Mi se bomo potrudili, da pokažemo ob vsaki priliki prave krivce brezobzirno, pa naj sedijo kjer koli. Zahtevamo pa, da tudi naše oblasti uvidyo na temelju izkušenj in dokazov zlasti v zadnji dobi, da so bile v zmoti glede slovenskega trgovstva, zahtevamo, da zagrabijo energično prave krivce, pričakujemo od njih pogum in odločnost, da onemogočijo tudi tistim velikim in mogoenim finančnim kapacitetam, raznim kartelom in družbam plačkanje in izkoriščanje ter tako omogočijo pošteno delo našemu človeku. —1 Težkoče v našem ljudskem šolstvu je naslov uvodniku v »Jutru« od 4. septembra v katerem se pisec dotika pomanjkanja učnih prostorov, pomanjkanja kreditov, vprašanja preskrbe učencev s knjigami in učili in pomanjkanja učiteljstva ter pravi med drugim tudi: Druga uredba ministrstva prosvete določa, da se smejo vpisati v V. razred učiteljišč absolventi popolne gimnazije, da v enem letu spopolnijo strokovno izobrazbo. Nevarnost je v tem, da se bodo nekateri teh učiteljev samo mimogrede posvetili učiteljskemu poklicu in se vpisali na univerzo ter, kakor hitro jim bo mogoče, prešli v druge, bolje plačane poklice. Delo v ljudski šoli zahteva celega človeka, ki se mora z vsem srcem posvetiti vzgoji mladine. Poklic ljudskošolskega učitelja y vaseh, oddaljenih od prometnih sredstev, ni labek, in tudi plače učiteljstva sposobnih in delavnih ljudi ne privlačijo. Iz teh razlogov se že do sedaj ni priglagalo dovolj moškega jiaraščaja za učitelje,