primorske novice Koper, 8. avgusta 1986 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA Št. 25 Skupnost obalnih občin Koper — DOGOVOR o temeljih družbenega piana Obale za obdobje 1986—1990 Občina Ilirska Bistrica — POPRAVEK odloka o spremembi odtoka o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ilirska Bistrica Občina Koper — DOLGOROČNI PLAN občine Koper za obdobje 1986-2000 Občina Piran — DOLGOROČNI PLAN občine Piran za obdobje od 1986 do leta 2000 Skupščina občine Piran — SKLEP o podelitvi domicila XXIV. brigadi NOV in PO Slovenije — Italijanski narodnoosvobodilni brigadi *Fontanot* SKUPNOST OBALNIH OBČIN KOPER Na podlagi 28. člena statuta Skupnosti obalnih občin (Uradne objave, št. 9/86), 38. in 144. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (U radni list SRS, št. 1/80), sklepajo — izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran in Skupnosti obalnih občin, — Medobčinska gospodarska zbornica, — Obalni svet Zveze sindikatov Slovenije, — Obalna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, — SOZD, OZD, druge asociacije združenega dela in ostali podpisniki, kot so navedeni po posameznih poglavjih DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBALE ZA OBDOBJE 1986—1990 S tem dogovorom opredeljujemo udeleženci skupne interese, ki so v obdobju 1986—1990 temeljnega pomena za družbeni razvoj Obale. V zvezi s tem prevzemamo nekatere obveznosti in naloge za usklajeno uresničevanje skupnih interesov na področjih, ki jih je skupščina Skupnosti obalnih občin opredelila v smernicah za družbeni plan Obale za obdobje od 1986—1990. leta. I. KRITERIJI ZA PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA IN RAZVOJNE USMERITVE TER NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA PODPISNIKI: Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin. Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Splošna banka Koper, Obalni svet ZSS, Luka Koper, Splošna plovba Piran, Ladjedelnica 2. oktober, Izola, Sozd Timav, Sozd Alpetour, Sozd Emona, Obalno-kraška turistična poslovna skupnost Portorož, DO Ljubljanske mlekarne TOZD Mlekarna, ONPZ Galeb Izola, DO Adriacommerce Koper 1. člen V skladu s temeljnimi cilji preobrazbe slovenskega gospodarstva ter sprejetimi globalnimi razvojnimi cilji na Obali in da bi zagotovili večji delež proizvodnje in storitev usmerjenih v izvoz na konvertibilno področje ob hkratnih dolgoročnih pogojih za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, za gospodarnejšo rabo prostora, energije in surovin ter za boljšo oskrbljenost s primarnimi in kmetijskimi proizvodi bomo udeleženci tega dogovora upoštevali naslednje razvojne vidike za presojo proizvodnih in storitvenih investicijskih programov: — izvozna usmerjenost proizvodnje in storitev na trajnejših osnovah s pozitivno plačilno bilančnimi učinki. — razvojno tehnološka intenzivnost proizvodnje in storitev, — gospodama raba energije in surovin, — produktivno in racionalno zaposlovanje, — varovanje okolja, racionalna raba prostora in usklajen razvoj dejavnosti v obalnem prostoru ob upoštevanju specifičnih razvojnih možnosti posameznih območij. Nosilci družbenega planiranja v gospodarstvu bodo upoštevali navedene razvojne vidike pri ocenjevanju proizvodnih in storitvenih investicijskih programov, kakor tudi minimalne zahteve oziroma omejitve glede kvantitativne opredelitve kriterijev v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana republike. 2. člen Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin bo sodeloval z izvršnimi sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, s skupnostmi za zaposlovanje in z izobraževalnimi skupnostmi na območju Obale, z Medobčinsko gospodarsko zbornico Koper in z Obalnim svetom ZSS pri usklajevanju aktivnosti, ki naj zagotovijo uresničitev usmeritev iz Smernic za družbeni plan Obale za obdobje od 1986—1990. leta o predvideni rasti produktivnosti, kar bo omogočalo rast zaposlovanja za največ I % povprečno letno. Zagotav ljali se bodo tudi pogoji za humanizacijo dela ter izvajale aktivnosti za preprečevanje nastanka invalidnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb in uresničevalo se bo družbeno varstvo invalidov . Pri tem bomo podpisniki spodbujali hitrejšo rast zaposlenih v vseh dejavnostih drobnega gospodarstva, uveljavljali načelo produktivnega zaposlovanja, zagotavljali kadrovsko štipendiranje za načrtno in organizirano zadovoljevanje kadrovskih potreb, zaposlovanje kadrovskih štipendistov in pripravnikov, ki končujejo usmerjeno izobraževanje, ter spodbujali specializacijo in druge oblike izobraževanja. 3. člen Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran bodo v svojih dogovorih o temeljih družbenih planov in v družbenih planih za obdobje od 1986 do 1990. leta v gospodarskih dejavnostih, katerih razvoj so se občine Izola, Koper in Piran dogovorile, da ga bodo usklajevale v Skupnosti obalnih občin, upoštevali usmeritve in naloge po tem členu dogovora. — Na področju pomorskega gospodarstva: Luka Koper bo svoje zmogljivosti razvijala v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije za področje luškega prometa, ki predvideva v obdobju 1986—1990 izgradnjo najnujnejše osnovne infrastrukture (izklopi bazenov, nasipavanje pomolov, dograjevanje operativne obale in privezov ter prometne in komunalne infrastrukture), izgradnjo silosa za žito in krmo, povečanje zmogljivosti za -3 primorske novice Petek, S. avgusta ]9H6 — §t. 6[ 296 URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 — §t. 25 promet razsutih in tekočih tovorov, nadaljno tehno!oško posodobitev ter uvajanje informacijskega sistema za integra!ni transport. Skupna vrednost investicij v razvoj luških zmog!jivosti bo znašata !3,9 milijarde dinarjev ter bo z njimi omogočeno povečanje prometa Luke Koper na 4,4 milijone ton v letu 1990. Na podlagi skupno ugotovljenih ciljev sta Luka Koper in ŽG Ljubljana uskladili razvoj železniških in luških kapacitet. V tem okviru so zajete tudi naložbe v modernizacijo železniške postaje Koper in proge Divača—Koper. Splošna plovba Piran bo svoje zmogljivosti razvijala v skladu s svojimi temelji za pripravo plana, ki predvidevajo posodabljanje in povečanje zmogljivosti ladjevja, tako da bo deset zastarelih ladij nadomeščenih s šestimi novimi ali mlajšimi rabljenimi ladjami. Delovna organizacija predvideva tud) nabavo desetih rabljenih ladij in ene manjše ladje za prevoz potnikov preko lastnega podjetja v tujini Zamenjava izrabljenih ladij bo omogočila večjo konkurenčno sposobnost ladjevja na mednarodnem tržišču pomorskih prevozov, s tem večji obseg ston-tev ter doseganje ugodnejših deviznih učinkov. Ladjedelnica 2. oktober Izola bo razvijala svoje zmogljivosti v skladu s svojimi temelji za pripravo plana, ki predvidevajo izboljšanje pogojev dela in modernizacijo proizvodnih postopkov z gradnjo nove proizvodne hale. operativne obale in drugih pripadajočih objektov ter nabavo ustrezne opreme — Na področju agroživilstva: Za razvoj kmetijske proizvodnje in ribištva bo SOZD Timav sprejel obveznosti v okviru Samoupravnega sporazuma o temeljih planov Poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije in pri tem zagotovi! urejanje zemljišč na osnovi racionalnih vlaganj v agro in hidromelioracije, v čiščenje zemljišč in v namakalne sisteme na osušenih površinah, boljšo izrabo razpoložljivih kmetijskih zemljišč in krme za živino v zalednih višinskih predelih, obnavljanje vinogradov in sadovnjakov v okviru enostavne reprodukcije, s tem da bo dana prednost gojitvi deficitarnih vrst sadja ter organizirana aktivnost za obnovo oljčnih nasadov na površini 450ha, povečanje živinorejske proizvodnje predvsem na osnovi pridelave lastne krme in zaradi zagotavljanja zanesljivejše oskrbe prebivalstva, nadaljevanje modernizacije ribolova z nakupom novih ladij ter povečanje površine nasadov školjk in bazenov za vzrejo solinskih rakcev. Z izgradnjo dodatnih hladilnih komor in skladiščnih prostorov ter rekonstrukcijo zmogljivosti za predelavo kmetijskih pridelkov v Izoli, Kopru, Sečovljah ter pekarne v Bertokih bodo zagotovljene večje možnosti izvoza in boljša preskrba prebivalstva ter turističnega gospodarstva. Občine Izola, Koper in Piran bodo v svojih družbenih planih opredelile območja urejanja kmetijskih zemljišč (osuševanje, namakanje, agromelioracije, komasacije) ter območja ureditve vodnih akumulacij za namene namakanja osušenih površin, z agrokartami opredelile pogoje za koncentracijo proizvodnje na temelju naravnih danosti, z ureditvenimi načrti pa tudi način organizacije proizvodnje. — Na področju turističnega gospodarstva: Organizacije združenga dela s področja turizma bodo svoje zmogljivosti razvijale na podlagi Samoupravnih sporazumov o temeljih plana, ki predvidevajo pridobitev 2.400 novih ležišč in sicer v okviru SOZD Timav ! .450 ležišč. SOZD Alpetour 430 ležišč in SOZD Emona 520 ležišč. Za skladen razvoj turistične dejavnosti bodo zgradile pripadajoče potrebne, dopolnilne in infrastrukturne objekte (marine, šport-no-rekreacijske in trgovske centre, raznonamenske hale, garažne hiše, ureditev plaž). Turistične zmogljivosti bodo prilagojene turističnemu povpraševanju ob zagotavljanju pestrosti ponudbe, ki upošteva ustrezno vrednotenje naravnih in kulturnih dobrin. Razvijale se bodo vse oblike turizma (stacionarni, navtični, rekreativni, kmečki-izletniški, lovski in ribolovni), izvršna sveta skupščin občin Izola in Piran pa bosta v okviru zazidalnih načrtov omogočila pridobivanje novih ležišč tudi v zasebnem sektorju. Skladno z interesi in potrebami turističnega gospodarstva in interesi združenega dela v regiji bo letališče Portorož na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana samoupravne interesne skupnosti za letališko dejavnost Slovenije razvijalo svoje zmogljivosti in zagotovilo kakovostne, vame in trajne letališke storitve. 4. člen Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin bo usklajeval naloge za spodbujanje kmetijske proizvodnje in za zagotavljanje redne preskrbe prebivalstva in sodeloval z izvršnimi sveti skupščin občin Izola. Koper in Piran pri opredeljevanju programov občinskih skladov za intervencije pri proizvodnji hrane. 'Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran bodo s svojimi dogovori o temeljih planov zavezali nosilce planiranja, da zagotovijo ustrezno organiziranost in družbeno ekonomske odnose pri vseh vlaganjih, ki temeljijo na združevanju dela in sredstev med organizacijami združenega dela ter skupnih naložbah z združenimi kmeti Izvršni svet skupščine občine Koper bo s svojim dogovorom o temeljih družbenega plana zagotovi! izgradnjo centralnih skladišč ob železniški postaji Koper za trajnejšo oskrbo prebivalstva ter za blagovne rezerve upoštevajoč tudi potrebe celotnega obalnega območja. Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin bo v sodelovanju z izvršnimi sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran in s preskrbovalnimi delovnimi organizacijami pripravljal srednjeročne in vsakoletne okvire bilance potreb preskrbe prebivalstva s pomembnejšimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter predvidel načine in ukrepe za zagotavljanje redne preskrbe s programi tržne proizvodnje v območju, s programi intervencij v kmetijstvu in programi blagovnih rezerv. DO ljubljanske mlekarne TOZD Mlekarne bo zagotovila redno in popolno oskrbo z mlekom na osnovi skupno dogovorjene bilance preskrbe, zagotovila tehnološko sanacijo obstoječe mlekarne v Dekanih (ureditev pasterizacije z linijo za čiščenje) ter sovlagala v razvoj živinoreje in v ureditev sistema zbiralnic mleka na območju Obale. 5. člen Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin, izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran. Obalno-kraška turistična poslovna skupnost ter v okviru Medobčinske gospodarske zbornice, organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma, trgovine, prometa in drugih dejavnosti, ki so posredno ali neposredno udeležene v turistični ponudbi regije, bodo sprejeli za vsako leto usklajene programe svojih aktivnosti za pospeševanje turizma in za pripravo na turistično sezono. 6. člen Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin se bo pri pristojnih organih zavzemal, da bodo omogočeni gradnja ladij v domačih ladjedelnicah pod ustreznimi pogoji ter uvoz ladij z nakupom na kredit, zavarovan s hipoteko, ob znižanih uvoznih dajatvah. Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin se bo pri pristojnih organih zavzemal, da bo proizvodnja iz obmejnega območja imela prednosti in ugodnosti pri menjavi v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja in da bodo pri tem zagotovljeni ustrezni pogoji predvsem za uveljavljanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Medobčinska gospodarska zbornica Koper bo v sodelovanju z izvršnim svetom skupščine Skupnosti obalnih občin in izvršnimi sveti skupščine občine Izola. Koper in Piran ter Luko Koper proučila pogoje in možnosti za organiziranje dejavnosti v okviru proste carinske cone. V tem okviru bo zlasti proučila možnosti vključevanja gospodarstva Obale v posamezne oblike in načine koriščenja teh možnosti, tudi z vidika uveljavljanja in razvijanja višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja. Na tej osnovi bodo udeleženci razvili ustrezne aktivnosti, ki naj prispevajo k povečanju izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje in nadaljnjemu uveljavljanju Luke Koper kot blagovno transportnega centra. 7. člen Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran bodo s svojimi dogovori o temeljih družbenega plana zagotovili pogoje za prioritetni razvoj storitvenih dejavnosti drobnega gospodarstva, ki jih bodo opredelili kot deficitarne na svojem območju in tistih proizvodnih obratov drobnega gospodarstva, ki bodo organizirano sodelovali z industrijo, predvsem z izvozno usmerjeno. Nosilec organiziranega povezovanja drobnega gospodarstva na obalnem območju bo za zasebni sektor ONPZ Galeb, za družbeni sektor pa delovna organizacija Adriacom-merce Koper. II VODNO TER STANOVANJSKO-KOMUNALNO GOSPODARSTVO. OSKRBA Z ENERGIJO, PROMETNA INFRASTRUKTURA PODPISNIKI: Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin. Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Območna vodna skupnost Primorske Koper, Obalna samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo Koper, DO 8 avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 297 Rižanski vodovod Koper, DO Hidro Koper, Samoupravne komunatne interesne skupnosti Izota, Koper in Piran, Sptošna banka Koper, Občinska energetska skupnost za območje občin Ilirska Bistrica, Izota, Koper, Piran, Postojna in Sežana, DO !stra Benz Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet. 8. čten Obatna samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo bo na podtagi svojega samoupravnega sporazuma o temetjih ptana za obdobje od 1986 do 1990. leta zagotovila dovoljne količine pitne in tehnološke vode z izgradnjo !. etape regionalnega primorskega vodovoda, z zaščito izvira Riiane, s funkcionalnim dograjevanjem in sofinanciranjem osnovnega vodovodnega sistema, z nadaljevanjem izgradnje vodovodnih naprav na višinskih predelih, z usposabljanjem lokalnih vo-dooskrbnih virov in z delnim pokrivanjem stroškov prevozov pitne vode v zaledna neoskrbovana območja. Za uresničitev teh nalog bo Obalna samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo združila v srednjeročnem obdobju 4.853 milijonov dinarjev za naslednje namene: — hidrogeološke raziskave — zagotavljanje novih vodnih virov z izgradnjo I. etape regionalnega primorskega vodovoda Maini—Brestovica—Rodik—Rižana—Koper, ki zajema zajetja in vodamo v Rižani ter tranzitni vodovod Rižana—Koper 3.060 — funkcionalno dograjevanje in sofinanciranje osnovnega vodovodnega sistema 127 — gradnjo primarnih vodovodnih naprav na višinskih predelih 772 — ureditev lokalnih vodooskrbnih virov 39 — izdelavo tehnične dokumentacije ter druge obveznosti in stroške SIS (vračila kreditov, stroški MDB, prevozi pitne vode itd.) 595 Ta sredstva bo Obalna samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo zagotovila iz naslednjih virov: v mio din — združena sredstva delovnih organizacij in skupnosti iz čistega dohodka po stopnji 1,5% od osnove BOD 585 — lastna sredstva izvajalca Rižanski vodovod (amortizacija in akumulacija) 782 — samoprispevek 1% 1.000 — udeležba drugih sis: — Območne vodne skupnosti 620 — Raziskovalne skupnosti Slovenije 173 — sovlaganja in združena sredstva uporabnikov 971 — bančni krediti $72 — ovrednoteno delo MDB in JLA 150 Skupščine občin Izola, Koper in Piran bodo v svojem dogovoru o temeljih plana oziroma v združenem planu občine v okviru planiranih sredstev samoprispevkov planirale tudi samoprispevek za gradnjo objektov vodooskrbe. Samoprispevek bo uveden, če se bodo občani na območju obačnih občin z referendumom vnaprej izrekli za njegovo izvedbo. Obalna konferenca SZDL, Obalni komite ZKS, Obalni svet ZSS in Obalni odbor ZZB so podprli predlog, da se samoprispevek predvidi kot eden izmed možnih virov financiranja reševanja vodne oskrbe Obala. V okviru izgradnje višinskega vodovoda bo Obalna samoupravna interesna skbpnost za vodno oskrbo nadaljevala z gradnjo primarnih vodovodnih naprav v krajevni skupnosti (mi kal, Cračišče, Škocjan, Marezige, Pobegi-(ežarji, Dvori nad Izolo, Lucija in Nova vas—Padna—Raven. Sekundarne naložbe na višinskih predelih v predvideni vrednosti 478 milijonov dinarjev bodo Snancirane iz solidarnostnih namenskih sredstev kot so enodnevni zaslužek delavcev v združenem delu, samoprispevki krajanov v denarju in delu ter ovrednoteno delo MDB in JLA ter drugi viri. 9. člen Potrebna sredstva za zagotavljanje enostavne reprodukcije v dejavnosti oskrbe z vodo se bodo zagotavljala s ceno vode. S ceno vode se bo zagotavljalo tudi obhkovanje pospešene amortizacije v obsegu, ki bo omoogčal odplačevanje kreditov, ki jih bo najemal izvajalec Rižanski vodovod in njegovo soudeležbo pri zagotavljanju investicijskih sredstev v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Obalne samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo. V primeru, da bi bili zaradi nujnega hitrega reševanja problematike vodooskrbe Obale, spričo obveznosti, ki jih po tem sporazumu prevzema izvajalec Rižanski vodovod, ob dani politiki cen ali iz drugih objektivnih razlogov, ogroženi obnavljanje in nadomeščanje obstoječih osnovnih sredstev, bodo podpisniki tega dogovora dali pobudo, da se v skladu z možnostmi, ki jih dovoljujejo predpisi, uvede prispevek iz dohodka delovnih organizacij in skupnosti za vzdrževanje in obnavljanje obstoječih vodovodnih naprav. 10. člen Za ublažitev težav, ki se bodo v preskrbi z vodo še pojavljale v konicah porabe do izgradnje primarnih naprav za nove vodne vire, bo Rižanski vodovod: — nadaljeval z ukrepi za varčevanje z vodo; — določil kriterije in pogoje za nove in dodathe odvzeme vode iz vodovoda za porabnike, ki rabijo vodo v tehnologiji proizvodnje; — utrjeval sodelovanje s sosednjim območjem hrvatske Istre po vprašanju vodne oskrbe iz skupnega sistema rižanskega in istrskega vodovoda. V tem okviru bo Rižanski vodovod sodeloval pri dokončni fazi dogovorjenih skupnih vlaganj v naprave vodovoda Gradole, ki se kot objekt kontinuitete začenjajo v srednjeročnem obdobju 1981—1985, in bodo dokončana v naslednjem. Rižanski vodovod si bo na tej osnovi in na podlagi aneksa k obstoječemu dogovoru zagotovil določene količine vode vse do poteka dvajsetletnega obdobja od zaključka skupnih vlaganj. 11. člen Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Območna vodna skupnost Primorske, Skupnost obalnih občin ter občine Izola, Koper in Piran ter Sežana bodo v medsebojnem sodelovanju na osnovi dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije ter v skladu z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana SR Slovenije, uskladile pretoke vode med vodozbir-nimi in vodooskrbnimi območjr. 12. člen Območna vodna skupnost Primorske bo na osnovi svojega Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990 zagotovila redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi na vodotokih, hudournih vodah in morski obali, izvajala naloge v zvezi z regulacijami vodotokov in hudournikov, s stabiliziranjem stanja na erozijskih površinah in z zavarovanjem obrežij pred spodjedanjem, izvajala naloge v zvezi s obrambo pred poplavami, predvsem z izvajanjem načrtov za obrambo pred poplavami in s sanacijo škod nastalih zaradi visokih voda, ter naloge v zvezi z varstvom pred onesnaženjem voda in morja. Za vzdrževanje zgrajenih objektov in naravnih strug ter odpravo škod na objektih po visokih vodah, za urejanje vodnega režima ter za funkcionalne izdatke in potrebno študijsko-raziskovalno dejavnost bo Območna vodna skupnost Primorske porabila na obalnem območju v srednjeročnem obdobju 729 milijonov dinarjev, od tega 78 milijonov za vzdrževanje objektov in obrežij na morski obali. V zvezi z melioracijami kmetijskih zemljišč (osnovna odvodnja in namakanja) bo Območna vodna skupnost Primorske regulirala vodotok Dragonje, zgradila zadrževalnik vode Dragonja II tersohnancirala gradnjo manjših pregrad na drugih vodotokih v skupni vrednosti 1.271 milijonov din. Za gradnjo regionalnega primorskega vodovoda na odseku Rižana-Koper ter vodovodnih objektov in naprav na vododefici-tamih višinskih območjih bo Območna vodna skupnost zagotovila finančno soudeležbo v višini 620 milijonov dinarjev. Sredstva za hnanciranje vodnogospodarskih vlaganj bo Območna vodna skupnost Primorske zagotovila s povračili zavezancev v skladu z zakonom o vodah in na osnovi tarif določenih s svojim samoupravnim sporazumom o temeljih plana. 13. člen DO Hidro Koper bo izvajala aktivnosti za varstvo obalnega morja s preventivnim delom na ladjah (opozarjanje, pobiranje vseh vrst odpadkov, varovanje operacij prečrpavanja in prekladanja goriv ter nevarnih in škodljivih tovorov), z rednim nadzorovanjem obalnega morja, s sprotnim odstranjevanjem vseh vrst onesnaženj, s čiščenjem to pninOrSkC novice Petek, 8. avgusta 1986 — Št. 6 ! Petek, H avgusta 1986 — Št 6! pni&OrShč HOV1CC URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 — §t. 25 298 večjih onesnaženj ter z rednim vzdtzevanjem objektov in naprav za varstvo obalnega morja. Za zagotavljanje pogojev za izvajanje primernih ukrepov za varstvo obalnega morja bodo DO Hidro Koper, izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin in izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Območna vodna skupnost Primorske, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Samoupravne komunalne skupnosti Izola, Koper in Piran ter družbene in samoupravne organizacije in skupnosti, ki so obstoječi ali potencialni onesnaževalci morja oziroma še posebno zainteresirane na kakovosti morske vode, sklenili do 30. junija 1986 družbeni dogovor o izvajanju skupnih ukrepov za varstvo obalnega morja v SR Sloveniji. S tem dogovorom bodo podpisniki določili načela in osnove skupnega delovanja v usmerjanju, spodbujanju in zagotavljanju pogojev za izvajanje potrebnih in primernih ukrepov za varstvo obalnega morja. Podpisniki se bodo z dogovorom obvezali da bodo sprejeli celovit program aktivnosti za varstvo obalnega morja in na njegovi osnovi letne programe izvajanja in sklenili Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničevanje programa varstva obalnega morja. 14. člen Na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije za obdobje 1986—1990 se bo v srednjeročnem obdobju nadaljevalo z izgradnjo odsekov obalne ceste, ki so predvideni z dogovorom sklenjenim leta 1977 med Skupnostjo za ceste Slovenije ter skupščino Skupnosti obalnih občin in skupščinami občin Izola, Koper in Piran, in sicer: — dokončana bo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 pričeta novogradnja odsekov obalne ceste od priključka Ruda do križišča Valeta, — izvršena bo večja rekonstrukcija odsekov obalne ceste med križiščem Ankaran in križiščem Koper. Izvršena bo tudi rekonstrukcija črnokalskega klanca (tretji pas). Samoupravne komunalne skupnosti Izola, Koper in Piran bodo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 nadaljevale združevanje sredstev za sofinanciranje objektov in odsekov obalne ceste, kjer je sofinanciranje predvideno z dogovorom med Skupnostjo za ceste Slovenije ter obalno skupščino in skupščinami občin Izola, Koper in Piran, sklenjenim leta ! 977. Sredstva bodo združevale po občinah po kriterijih in v razmerjih, ki so bili dogovorjeni ob sklenitvi dogovora ter v srednjeročnem obdobju v ta namen združile 750 milijonov dinarjev in sicer občina Izola ! 12 milijonov dinarjev, občina Koper 442 milijonov dinarjev in občina Piran 195 milijonov dinarjev. Namenska sredstva za soudeležbo pri gradnji določenih objektov in odsekov obalne ceste bodo samoupravne komunalne skupnosti zbirale enakomerno v teku srednjeročnega obdobja in s tem omogočale izgradnjo posameznih odsekov obalne ceste v skladu s sporazumno določenim operativnim načrtom, dogovorjenim med Skupnostjo za ceste Slovenije in izvršnim svetom skupščine Skupnosti obalnih občin. 15. člen Samoupravne komunalne skupnosti Izola, Koper in Piran bodo v sodelovanju z izvršnim svetom skupščine Skupnosti obalnih občin in izvršnimi sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran zagotovile s samoupravnim sporazumom izgradnjo skupnih objektov in naprav za odstranjevanje in tretiranje trdih odpadkov (kompostama). V ta namen bodo izbrale ustrezno lokacijo in postopek tretiranja trdih odpadkov, ki bo racionalen ter v največji možni meri izključeval nezaželjene vplive na okolje. Potrebna sredstva za realizacijo skupnih objektov in naprav bodo samoupravne komunalne skupnosti in drugi zainteresirani združili z ustreznim sporazumom o namenskem združevanju sredstev. 16. člen S posebnim dogovorom, ki ga bodo sklenili samoupravne komunalne skupnosti Izola, Koper in Piran, Obalna samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo ter izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran in skupščina Skupnosti obalnih občin, bo opredeljen operativni načrt gradnje naslednjih objektov za financiranje katerih se sredstva združujejo v komunalnih skupnostih občin Izola, Koper in Piran ter v Obalni samoupravni interesni skupnosti za vodno oskrbo: zagotavljanje novih vodnih virov, sohnanciranje odsekov obalne ceste ter skupni objekti in naprave za odstranjevanje trdih odpadkov. S tem posebnim dogovorom bo predvidena možnost, da se sredstva. ki se združujejo za izgradnjo enega izmed teh objektov na osnovi ustrezne pogodbe prioritetno in začasno uporabijo za graditev drugega po dogovorjenem operativnem načrtu. 17. člen Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran ter izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin bodo v sodelovanju z Medobčinsko gospodarsko zbornico Koper zagotovili povezovanje oziroma sodelovanje komunalnih sistemov vodnega vira Rižane zaščite obale in obalnega morja, komunalne energetike ter celovitega sistema zbiranja in reciklaže komunalnih odpadkov. Medobčinska gospodarska zbornica Koper bo na podlagi interesnega sodelovanja organizacij združenega dela koordinirala in uresničevala na območju obalnih občin koncept in strategijo gospodarnega ravnanja z nevarnimi odpadki v skladu z Dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in nalogami, ki jih v zvezi z njimi prevzema Gospodarska zbornica Slovenije. Obalna samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo, samoupravne komunalne skupnosti Izola, Koper in Piran ter izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin in izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran bodo s posebnim samoupravnim sporazumom dogovorile skupne obveznosti, ki bodo nastale zaradi zaščite vodnega vira Rižane in način njihovega financiranja. Izvršni svet skupščine Koper bo s svojim dogovorom o temeljih družbenega plana za izboljšanje medmestnega in lokalnega potniškega prometa zagotovi! izgradnjo cestne povezave med Žustemo in bolnišnico v Izoli ter ustreznejšo ureditev avtobusne postaje v Kopru. 18. člen Samoupravne komunalne skupnosti Izola, Koper in Piran, Obalna samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo ter izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin v svoji pristojnosti in v soglasju z izvtšnimi sveti občin izola, Koper in Piran, bodo na podlagi enotnih izhodišč, dogovorjenih v okviru Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, zagotovili rast cen komunalnih storitev nad splošno rastjo cen in tako omogočili njihovo uskladitev s stroški enostavne reprodukcije v komunalnem gospodarstvu. Občinske stanovanjske skupnosti Izola, Koper in Piran ter izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin v soglasju z izvršnimi sveti občin Izola, Koper in Piran, bodo na podlagi enotnih izhodišč, dogovorjenih v okviru Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, zagotovili rast cen komunalnih storitev nad splošno rastjo cen in tako omogočili njihovo uskladitev s stroški enostavne reprodukcije v komunalnem gospodarstvu. Občinske stanovanjske skupnosti Izola, in Piran ter izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin v soglasju z izvršnimi sveti občin Izola, Koper in Piran bodo na podlagi enotnih izhodišč dogovorjenih v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije zagotovili, da bo, najpozneje do leta 1990, dosežen nivo enostavne reprodukcije v stanovanjskem gospodarstvu. 19. člen Skupščina občinske Energetske skupnosti za območje občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana ugotavlja s samoupravnim sporazumom o temeljih svojega plana za obdobje 1986—1990 naslednji obseg in kvaliteto energetskih virov za ustrezno stopnjo zanesljivosti oskrbe obale v celotnem obdobju: poraba električne energije 1.200 tisoč MWh, poraba premoga 57.900 ton, poraba drv 40.000 kub. m in poraba plina 28.500 ton. V teku obdobja je predvideno naraščanje porabe električne energije po letni stopnji 4,4 %, premoga po stopnji 6 %, drv po stopnji 7,5 % in plina po stopnji 3,6 %, medtem ko se poraba kurilnega olja v srednjeročnem obdobju ne bo povečevala. V večjem obsegu bodo koriščeni alternativni viri energije. Za pokrivanje dogovorjenih potreb bodo zgrajeni potrebni distribucijski objekti za električno energijo ter objekti za izboljšanje preskrbe s premogom, drvmi in plinom. Nosilec oskrbovalne funkcije z naftnimi derivati na obalno-kraškem področju DO Istra benz bo na osnovi skupnih temeljev plana SOZD Petro! v ta namen zgradila skladišče za tekoča goriva na Serminu, obtime polnilnice železniških čistem in skladišče za premog. 20. člen Občinska energetska skupnost za območje občin Izola, Koper. Piran, Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana bo v sodelovanju z izvršnim 8. avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 299 svetom skupščine Skupnosti obatnih občin in Medobčinsko gospodarsko zbornico Koper zagotovita izdelavo enotnega koncepta oskrbe obatnega območja z energijo, vktjučno s plinifikacijo Obale ter z ukrepi za pospešeno in enotno izrabo alternativnih virov energije ter racionalno rabo energije. 21. člen Na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Koper za obdobje 1986—1990 bo zagotovljen pospešen razvoj PTT zmogljivosti vseh vrst in na vseh ravneh notranjega prometa, upoštevajoč ob dani vlogi, pomenu in stopnji razvitosti PTT zmogljivosti, optimalno povezovanje in vključevanje obalnega območja v slovenski in jugoslovanski prostor. Povečan obseg in boljša kvaliteta PTT storitev bodo zagotovljeni ob sočasnem povečanju produktivnosti, ob razvijanju zmogljivosti za uvedbo novih PTT storitev (prenos podatkov, faksimili in teleks storitev) in ob skladnejši izgradnji PTT zmogljivosti glede na potrebe nosilcev funkcionalnih sistemov zvez in drugih velikih uporabnikov, kakor tudi povezave naselij v zaledju. Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet se bodo v srednjeročnem obdobju povečale na obalnem območju zmogljivosti avtomatske telegrafske centrale za 50 %, avtomatske telefonske centrale pa za 24 %. Število teleks priključkov se bo povečalo od 132 na 177, število telefonskih naročnikov pa od 15.820 na 20.000. IH. DRUŽBENE DEJAVNOSTI PODPISNIKI: Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin, Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Medobčinska zdravstvena skupnost Koper, Zdravstveni center Koper, Obalni svet ZSS Koper, Obalna konferenca SZDL Koper, Občinski izobraževalni skupnosti Koper in Piran, Občinske raziskovalne skupnosti Izola in Koper. 22. člen Zdravstveni center bo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih svojega plana in o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Koper za obdobje 1986—1990 nadaljeval s postopnim dograjevanjem posameznih objektov in naprav bolnišnice v Izoli po programu, ki predvideva v srednjeročnem obdobju izgradnjo hospitalnih objektov, poliklinike s specialističnimi ordinacijami ter potrebne medicinsko funkcionalne enote, kuhinje z jedilnico ter drugih tehničnih zmogljivosti. Za realizacijo tega programa, ki obsega 13.805 kv.m novih površin, bo potrebnih 3.600 milijonov dinarjev. Ta sredstva bo investitor zagotavljal iz naslednjih virov: v mio din — lastna sredstva (amortizacija) 960 — samoprispevek 1.000 — drugi viri (prodaja starih objektov bolnišnice ter namenski prispevki združenega dela in banke) 1.640 Medobčinska zdravstvena skupnost Koper bo s svojim samouprav- nim sporazumom o temeljih plana zagotovila, da bodo predvidena lastna sredstva investitorja vkalkulirana v obliki amortizacije v ceno zdravstvenih storitev. Skupščine občin Izola, Koper in Piran bodo s svojim dogovorom o temeljih plana oziroma srednjeročnim planom v okviru planiranih sredstev samoprispevkov predvidele tudi samoprispevek za gradnjo bolnišnice. Samoprispevek bo uveden, če se bodo občani na območju obalnih občin z referendumom vnaprej izrekli za njegovo izvedbo. Obalna konferenca SZDL, Obalni komite ZKS, Obalni svet ZSS in Obalni odbor ZZB NOV so podprli predlog, da se samoprispevek predvidi kot eden izmed možnih virov financiranja. Zdravstveni center Koper bo v okviru zgornjega programa v svojem planu opredelil tisti de! novih hospitalnih zmogljivosti, ki bodo financirane s samoprispevkom in realizirane samo, če se bodo občani na referendumu za to odločili. Zdravsteni center Koper ter izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran se obvezujejo, da bodo prodali objekte stare bolnišnice in sredstva pridobljena s prodajo namenili za izgradnjo bolnišnice v Izoli. V kolikor bodo sredstva pridobljena s prodajo starih objektov na osnovi ustreznega dogovora začasno uporabljena za financiranje graditve drugih zdravstvenih objektov v posameznih občinah, bodo morala biti le ta povrnjena še v teku srednjeročnega obdobja v skladu z operativnim načrtom financiranja nadaljevanja izgradnje bolnišnice v Izoli. 23. člen Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin bo pripravi! vsako leto načrt aktivnosti, s katerim se bo zagotovila učinkovita koordinacija organov in organizacij, ki prek komisije za usmerjeno izobraževanje usklajujejo dejavnost in prevzemajo obveznosti na svojem področju dela, zlasti pa izobraževalnih organizacij, skupnosti za zaposlovanje, Medobčinske gospodarske zbornice Koper ter Zavod SR Slovenije za šolstvo — organizacijska enota Koper. 24. člen Izvršni sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran bodo z dogovori o temeljih planov zagotovili združevanje sredstev za izgradnjo objektov srednjih šol, za sofinanciranje delovanja dislociranih oddelkov višjih šol na Obali in za vzpostavitev pogojev za izvajanje visokošolskega programa na višji pomorski šoli Piran. Občinske izobraževalne skupnosti bodo skupno hnancirale posamezne naloge po prejšnjem odstavku na osnovi skupno dogovorjenega programa in v skladu z dogovorjenimi kriteriji združevanja sredstev. 25. člen Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin si bo prek komisije za usmerjeno izobraževanje prizadeval, da bomo ob upoštevanju potreb združenega dela po kadrih in kontinuitete razvoja posameznih programov, ki se že izvajajo na Obali, razvijali in utrjevali te usmeritve — kmetijsko — živilsko — kemijsko — kovinskopredelovalno — elektrotehniško — računalniško — cestno prometno — pomorsko — ekonomsko — gostinsko in turistično — zdravstveno — pedagoško — družboslovno — naravoslovno-matematično 26. člen V skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnosti bodo v obdobju 1986—1990 poleg višje (visoke) pomorske šole Piran kot matične visokošolske delovne organizacije delovali še dislocirani oddelki višješolskega oziroma visokošolskega študija: pedagoške, kovinsko predelovalne in ekonomske usmeritve. Organiziranje in izvajanje rednih oddelkov teh študijskih usmeritev je pogojeno z rednim financiranjem v okviru posebne izobraževalne skupnosti. Na višji pomorski šoli Piran bo uveden visokošolski študij program pomorstvo s smermi navtika, ladijsko strojništvo in tehnologija prometa. Za vzpostavitev pogojev za izvajanje visokošolskega programa bomo združevali sredstva z neposrednim sporazumevanjem šole in zainteresiranih organizacij združenega dela oziroma z združevanjem sredstev iz čistega dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov. Oddelek pedagoške akademije za razredni pouk v Kopru se bo razvija! v smeri izobraževanja učiteljev za specihčne potrebe narodnostno mešanega območja na visokošolski ravni. 27. člen Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin bo prek komisije za usmerjeno izobraževanje na podlagi skupnega akcijskega načrta vseh pristojnih dejavnikov, zlasti pa skupnosti za zaposlovanje. Medobčinske gospodarske zbornice, zavoda za šolstvo in občinskih izobraževalnih skupnosti, spremlja! in usklajeval vpis oziroma izvajanje vzgojnoi-zobraževalnih programov srednjega usmerjenega izobraževanja na Obalnem območju. Izvršni svet bo izvajanju nalog tekoče, najmanj pa enkrat na leto poroča! občinskim skupščinam in skupščini Skupnosti obalnih občin. 28. člen Raziskovalne skupnosti Izola, Koper in Piran bodo v obdobju 1986—1990 skupaj izvedle naslednji program: I. Raziskovalne nalobe iz osnovnega programa, ki obsega: — primerjalne prednosti slovenske Obale — kultura na narodnostno mešanem ozemlju slovenske Istre. primorske novice _________ _____________________Petek,8. avgusta 1986 —St. 61 Petek. H. avgusta $t 6t___ primorske novice URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 — §t 25 300 M M 2. Vzpodbujanje in pospeševanje inovacijskih in raziskovalnih dejavnost!. to je pomoč delovnim orgamzacijam pri uveljavljanju tehničnih izboljšav m izumov, zbiranje ustreznih informacij ter podeljevanje nagrad in pnznanj inovatorjem. 3. Sodelovanje pri izvedbi osnovnega raziskovalnega programa, ki sodi v program raziskovalne skupnosti Slovenije in posebnih raziskovalnih skupnosti, in sicer vključevanje v medrepubliško in mednarodno sodelovanje, usmerjanje znanstvenega tiska, skrb za razvoj raziskovalnih kadrov ter prenos raziskovalnih rezultatov v prakso. 4. Tekoče delovanje občinskih raziskovalnih skupnosti. Ta program bo dogovorjen v samoupravnih sporazumih o temeljih planov občinskih raziskovalnih skupnosti. tV VARSTVO OKOLJA. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA TER DRUŽBEN! SISTEM INFORMIRANJA PODPISNIKI: Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin, izv ršni sveti skupščin občin Izola. Koper in Piran. Medobčinska gospodarska zbornica Koper. Obalna samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom. Obalna samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo. Samoupravne komunalne interesne skupnosti Izola. Koper in Piran 29. člen Izvršni svet skupščin občin Izola. Koper in Piran bodo s svojimi odgovori o temeljih planov in plani zagotovili saniranje najbolj kritičnih žarišč onesnaženja. Izvršni svet skupščine občine Koper bo zagotovil sprejem odloka o varovanju vodnih virov izvira reke Rižane. občina Koper. Skupnost obalnih občin ter občina Sežana. Ilirska Bistrica in Buzet pa bodo v medsebojnem sodelovanju usklajevale interese rabe prostora na širšem območju zaradi varovanja vodnega vira Rižane. 30. člen Za potrebe regionalnega urejanja prostora bo v okviru družbenega sistema informiranja Geodetska uprava Skupnosti obalnih občin s srednjeročnim programom geodetskih del. ki bo usklajen s programom geodetskih de! na ravm republike, zagotovila minimalni standard enotnih skupnih evidenc na območju SR Slovenije. 31. člen Obalna samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo zagotovila izpopolnjevanje in razvoj požarnega varstva na Obali tako. da bodo izvajalske enote sposobne in pripravljene v vsakem primeru učinkovito intervenirati pri varovanju družbenega in zasebnega premoženja, predvsem pa pri zagotavljanju varovanja in reševanju ljudi. Razvijala bo tudi preventivne dejavnosti ter z ustreznimi prijemi pripravljala delovne ljudi za samozaščitno delovanje na področju požarne varnosti in za doseganje višje ravni protipožamostne kulture pri vseh uporabnikih požarnega varstva. Zagotovila bo tudi nadaljevanje sistematičnih preventivnih pregledov v bivalnth in delovnih okoljih, in uskladitev svojih programov aktivnosti s programi zavoda za varstvo gozdov in kmetijskih zemljiških skupnosti, kar zadeva varstva pred požari V ta namen bo Obalna samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom razvijala vse oblike protipožarne organiziranosti, zlasti kjer protipožarno varstvo še ni dovolj razvito, in s posebnim poudarkom na organizaciji gasilskih društev v organizacijah združenega dela. upoštevajoč pri tem tudi potrebe civilne zaščite. Zagotavljala bo medsebojno povezanost m sodelovanje operativnih enot prostovoljnih, industrijskih in poklicnih gasilskih organizacij, tudi z realizacijo programa UKV radijskih zvez. V skladu s potrebami bo razvijala poklicno gasilsko enoto zlasti z usposabljanjem kadrov za učinkovitejše intervencije in za posamezne specialnosti, z večanjem števila članov gasilskih društev ter s smortnim. racionalnim in usklajenim opremljanjem gasilskih enot s potrebno tehniko za različne intervencije, vključno za intervencije potrebne pri odstranjevanju posledic razlitja kemikalij in drugih škodljivih substanc. Skrbela bo za izdelavo ocen požarne ogroženosti in polarnih načrtov, posebno v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ter izvrševala naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za uresničevanje tega programa bodo uporabniki požarnega varstva združili v srednjeročnem obdobju 740 milijonov dinarjev, od katerih bo ! 13 milijonov dinarjev namenjenih gradnji in adaptacijam gasilskih domov ter nabav i gasilskih vozil in opreme Uporabniki požarnega varstva. delavci v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v lasti občanov , bodo ta sredstva zagotovili s prispevkom za požarno varnost po stopnji 0.5 % od osnove bruto osebni dohodek iz ustvarjenega dohodka, zavarovalne skupnosti pa bodo za požarno varnost prispevale 6% od realiziranih tehničnih premij požarnih zavarovanj. 32. člen Izv ršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin in samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje organizirane na ravni Obale bodo svoje administrativno poslovanje in delovne postopke modernizirali ter. v skladu s samoupravnim sporazumom o sodelovanju in izvajanju nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskega sistema za podporo odločanja, uvajali skupne osnove družbenega sistema informiranja vzporedno in usklajeno z ustreznimi aktivnostmi v občinah. Izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin in samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje organizirane na ravni Obale, bodo zagotov ili sredstva in pogoje za organizacijo proizvodnje in storitev ter za svoje delovanje v skladu z načrti ob naravnih in drugih nesrečah. v izrednih razmerah in v vojni. V. KONČNE DOLOČBE 33. člen Udeleženci tega dogovora bodo naloge in obveznosti, ki jih prevzemajo po tem dogovoru, konkretizirali v svojih letnih planskih aktih in po potrebi sprejemali dodatne ukrepe za njihovo izvajanje. Udeleženci dogovora bodo redno spremljali, analizirali in ocenjevali izpolnjevanje obveznosti tega dogovora in o tem obveščali izvršni svet skupščine Skupnosti obalnih občin, ki bo na njihovo in lastno pobudo v primeru večjih sprememb v razvoju in izvajanju, predlaga! spremembo dogovora po enakem postopku kot je bi! sprejet. 34. člen Splošna banka Koper bo v obdobju !986— 1990 kreditirala namene opredeljene s svojimi plan ,kimi dokumenti in pri tem upoštevala tudi namene opredeljene s tem dogovorom, ki bodo v skladu z opredeljenimi razvojnimi cilji in materialnimi možnostmi banke in združenega dela 35. člen Medobčinska gospodarska zbornica Koper bo z organizacijskimi aktivnostmi spodbujala in skrbela za pravočasno in koordinirano uresničevanje nalog iz tega dogovora na področju gospodarstva. Obalna konferenca SZDL bo v svojih programih dela upoštevala naloge iz tega dogovora in dajala politične pobude za njihovo uresničevanje. Obalni svet ZSS bo, v skladu z vlogo ZSS v sistemu družbenega planiranja, na osnovi svojih programov aktivnosti, dajal pobude za uresničevanje nalog iz tega dogovora, ki so pomembne za družbenoekonomski položaj delavcev. 36. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga psrjmejo organi udeležencev in podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki. K dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi drugi udeleženci, če s samoupravnimi sporazumi o temeljih svojih planov sprejemajo konkretne obveznosti glede nalog, ki jih obravnava ta dogovor. 8 avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 301 Pomemben in specifičen element naše stvarnosti in razvoja občine je tudi razvoj in vloga italijanske narodnosti. V dosedanjem razvoju smo veliko pozornosti posvetili njenemu ohranjanju in krepitvi, v prihodnosti moramo v večji meri in dosledneje v praksi uresničevati sprejeta načela in normativno ureditev. Pomembno vodilo in kriterij dolgoročnega razvoja občine pa je tudi usklajen razvoj dejavnosti na obalnem območju. OBČtNA !URSKA B!STR!CA Pn primerjavi objavljenega besedila Odloka o spremembi odloka o začasnem hnanciranju samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti za območje občine Ilirska Bistrica smo ugotovili, da je prišlo v 2. členu odloka do tiskovne napake v predzadnji alinei oziroma vrstici tega člena, zato dajemo naslednji POPRAVEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O ZAČASNEM FINANCIRANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE ILIRSKA BISTRICA Predzadnja alinea 2. člena odloka o spremembi odloka o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 24/86) se pravilno glasi: sv 8. členu 0,3! na 0,28a. OBČiNA KOPER Na podlagi 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/80) ter 237.. 238. in 242. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, skupno s skupščino samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti občine Koper dne 10. junija 1986 sprejela DOLGOROČNI PLAN OBČINE KOPER ZA OBDOBJE 1986-2000 I. IZHODIŠČA DOLGOROČNEGA RAZVOJA Za zadnje plansko obdobje, ki predstavlja izhodišča za dolgoročno planiranje, je značilna upočasnitev dinamike gospodarske rasti, kar je ob zaostrenih razvojnih težavah v federaciji privedlo do zmanjšanja naložb v proizvodnjo, infrastrukturo, družbene dejavnosti in s tem zaostajanje v razvoju, zlasti za tokovi v svetu, zmanjševanje družbenega in osebnega standarda in s tem kvalitete življenja. Osnovna naloga nadaljnjega razvoja je zato z ustvarjalnim delom in znanjem prestrukturirati gospodarstvo in družbene dejavnosti in s tem doseči bolj kakovostno raven družbenega razvoja. Z dolgoročnim planom zato spodbujamo in usmerjamo vse subjektivne sile v naši občini k zavestnemu aktiviranju vseh družbenih zmožnosti. ki bodo dolgoročna osnova in pogoj za kvalitetnejši gospodarski in družbeni razvoj. Tak razvoj, ki bo predvsem omogočil dvig kakovosti življenja, bomo dosegli z usmeritvijo v znanstveno in tehnološko posodobitev. v družbeno organizacijo procesa reprodukcije in v skladnejši razvoj v prostoru. Planske naloge so zato usmerjene v doseganje preobrata v kakovosti gospodarjenja in dela. v zagotavljanje pogojev za uspešnejši prodor v svetu, povečanje ustvarjalnosti in inovativnosti ter uveljavljanje poti. ki bo ustrezala družbenim in naravnim razmeram na Obali. Izhodišče takega razvoja pa je optimalno izkoriščanje lastnih sil. ki z njimi razpolagamo danes in bomo tudi v bodoče. Danes še ne dovolj izkoriščene sile oziroma viri so naravne danosti, zlasti obmorska in obmejna lega. še ne dovolj izkoriščena kmetijska zemlja v specifičnih mi-kroklimatskih razmerah, pa tudi obstoječi in bodoči kvalificirani kadri ter njihovo znanje. Pomemben kriterij za izkoriščanje teh sil oziroma virov in za ves nadaljnji razvoj pa bo medsebojna usklajenost vseh dejavnosti v prostoru, ki s svojim skupnim delovanjem ne bodo ogrožale okolja oziroma ne bodo zmanjševale kakovosti življenja. Gospodarska in celotna družbena struktura občine bo v nadaljnjem dolgoročnem razvoju vpeta v razvojne usmeritve, kriterije in naloge federacije in republike ter bo lahko le kot aktivni de! celote zagotavljala svoj skladnejši in kvalitetnejši razvoj ter se obenem vključevala v mednarodno delitev dela. Pri tem pa bo zlasti vključevanje v regionalni razvoj republike slonelo na potrebah in objektivnih možnostih družbenoekonomskega in prostorskega razvoja območja občine. 2. CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA Osnovni cilj dolgoročnega razvoja, ki so mu podrejene usmeritve na vseh področjih družbenega razvoja, je izboljšanje kakovosti življenja in dela ter krepitev družbenega in materialnega položaja delovnih ljudi in občanov, ki mora temeljiti na delu in rezultatih živega in minulega dela in na zagotavljanju dinamične gospodarske rasti na kakovostnih osnovah. Temu cilju bomo sledili s.prizadevanji. da bi delovni ljudje in občani uresničevali nadzor nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati svojega dela ob zagotavljanju svoje odločilne vloge v socialistični samoupravni družbi. Da bi dosegli ta osnovni cilj. moramo zagotavljati polno zaposlenost, ki bo temeljila na dinamičnem produktivnem zaposlovanju. Sestavni de! diga kakovosti življenja bo vsestransko in kakovostno zadovoljevanje človekovih osebnih, družbenih, materialnih, socialnih, kulturnih in bivalnih potreb in interesov ter zagotavljanje prostorskih, finančnih, kadrovskih in drugih pogojev za zadovoljevanje teh potreb. Kakovostnejšo raven družbenega razvoja bomo dosegli s posodobitvijo in prestrukturiranjem gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. predvsem z uvajanjem tehnike, tehnologije, zlasti pa %nanja. inovativnosti ter informatike. V gospodarstvu bomo zato uvajali take proizvodne programe, ki bodo izvozno usmerjeni in rentabilni po kriteriju cen na svetovnem trgu. ki bodo zagotavljali racionalno rabo energije in surovin, ki bodo rezultat tudi domačih razvojnih dosežkov in ki — ne nazadnje — ne bodo obremenjevali okolja Zato bomo tako v gospodarstvu. gospodinjstvih in drugod pospeševali izrabo energije okolja in drugih čistih alternativnih virov energije. Postopno bomo opuščali proizvodne programe, ki zahtevajo ekstenzivno zaposlovanje oziroma zaposlovanje pretežno nekvalificirane in polkvalificirane delovne sile. uvajali pa tehnološko intenzivne programe. Promet bomo uskladili s potrebami razvojno-tehnološko intenzivnih dejavnosti in storitev. Prav tako se bodo družbene dejavnosti postopno prilagajale razvojno intenzivnim gospodarskim dejavnostim in kvalitativno bogatejšim potrebam prebivalstva. Na vseh področjih družbenega razvoja bomo torej uveljavljali tiste dejavnosti in področja, ki se bodo kakovostno vključevala v gospodarstvo. socialno in prostorsko — ekološko strukturo občine in jo optimalno razvijale, obenem pa se tudi aktivno vključevale v razvoj širše regije in v mednarodne tokove. Z ovrednotenjem ekološke obremenjenosti obalnega območja bomo razvijali na tem območju samo tiste dejavnosti, ki š svojim delovanjem ne bodo ogrožale ekološkega ravnotežja in ne bodo onesnaževale okolja nad zdravju in za varnost ljudi dopustno mejo. kar bomo sproti spremljali in uveljavljali potrebne ukrepe. V prizadevanju za doseganje skladnosti v razvoju na vseh področjih bomo v občini posebno pozornost posvetili izboljšanju družbenih, ekonomskih, prostorskih in kulturnih pogojev, potrebnih za vzpostavitev ustreznega položaja ter uveljavljanja kulturne in nacionalne identitete pripadnikov italijanske narodnosti v sožitju z večinskim narodom. Posebna pozornost bo posvečena ohranjanju in oživljanju zgodovinsko kulturnih značilnosti, ki pričajo o narodnostno mešanem območju (naselbinska območja, spomeniki, toponomastika) in zagotavljanju pogojev za utrjevanje dvojezičnosti. Za utrjevanje varnosti in neodvisnosti bomo še nadalje razvijali splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in nenehno povečevali učinkovitost, mobilnost in celovitost obrambne in samozaščitne sposobnosti in odgovornosti družbe za preprečevanje vseh vrst družbeno škodljivih delovanj te* za učinkovito ukrepanje ob elementarnih in novih ekoloških nevarnostih. 3. GLOBALNI OKVIRI IN DEJAVNIKI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE 3.1. Globalni okviri gospodarskega razvoja Strategija dolgoročnega gospodarskega razvoja zahteva in ustvarja pogoje za dovolj hitro in stabilno gospodarsko rast. ki omogoča doseganje osnovnega cilja družbenega razvoja in izrabo poti temu cilju. Ta strategija temelji na trajnem in ofenzivnem vključevanju v medna- 302 URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 — št 25 rodno delitev deta ob predhodni ustrezm pritagoditvi in prestrukturiranju gospodarstva. Osnovni tmputz za dvig gospodarskega razvoja in njegov generator bo tud! v občini izvoz Ob možnostih za hkratno zmanjševanje m nadomeščanje uvoza z domačimi substituti bo tudi naše gospodarstvo z večanjem neto deviznih učinkov prispevajo svoj detež k postopnemu odpravljanju bremena zunanje zadolženosti Jugoslavije. Proizvodna usmerjenost, ki jo zahteva trajen in stabiten izvoz na razvita zahodna tržišča, terja osvojitev tehnološko zahtevnejše proizvodnje vendar kot p!od domačega znanja. Zato bomo dosledno izva-ja!i krepitev tastnih razvojnih služb organizacij združenega de!a ter spodbujati tesnejšo navezanost na znanstveno raziskovatne institucije. Tako bomo uspeti nadoknaditi zaostanek za tehnotoškim razvojem v svetu in mu v nastednjih obdobjih stediti Rezuttat tehnotoške posodobitve bo postata proizvodnja, ki ne bo terjata bistvenega povečanja de-tovnih mest. pač pa bistveno višjo stopnjo usposobtjenosti detavcev za vodenje in upravtjanje detovnih procesov. Tako dosežena višja produktivnost in kvahteta proizvodov ter storitev sta neobhodni pogoj za trajno in enakopravno vktjučevanje našega gospodarstva v svetovne tokove. Gogspodarstvo naše občine in reg! je ima posebno v togo na področju uvajanja, organizacije in izvajanja sodobnih obtik transporta btaga ter s transportom povezanih storitev. Na tem področju pomen nekaterih subjektov ceto presega jugostovanske okvire. Pomembno vtogo pri prizadevanjih za standardizacijo, tipizacijo in unifikacijo vetikih infrastrukturnih sistemov bodo ti subjekti obdržati in jo še pogtabtjati. Naravne razmere in obstoječe ter predvidene okotiščine za proizvodnjo hrane in njeno dostavo na tržišče dajejo kmetijstvu v naši regiji z vidika ekonomične oskrbe stovenskega in srednjeevropskega prostora s hrano izjemen potožaj. Ta potožaj moramo izrabiti v primarni proizvodnji, sktadiščenju. predetavi in distribuciji v širši prostor, zato še naprej opredetjujemo kmetijstvo in agroživitstvo kot eoo prioritetnih dejavnosti. Pri prizadevanjih za prestrukturiranje gospodarstva bo posebno pomembna kakovost investicijskih odtočitev. ki morajo upoštevati ne samo podjetniške in sektorske vidike in interese, temveč tudi zahteve za skladen družbeni razvoj občine, regije in repubhke. ob tem pa predvsem upoštevati omejitve obalnega območja. 3.2. G!oba!ni okviri in dejavniki socialnega razvoja 3.2. !. Socia!ni razvoj, kakovost živ!jenja in de!a Dotgoročne p!anske na!oge na vseh ravneh so usmerjene v doseganje višje kvahtete živ!jenja. Dejavniki dviga kvaiitete živtjenja in sociale biaginje bodo izbo!jšanje osebnega in družbenega standarda na pod!agi učinkovite mobihzacije vseh materia!nih in č!oveških resursov. po!na zapostenost ob hkratnem skrajševanju delovnega časa. uvajanje de!nih zaposhtev in humanizacije de!a. tudi na račun računa!niško pripravljene in vodene proizvodnje, spodbujanje in nagrajevanje kreativnega de!a. permanentno samoizobraževanje. zaščita in izbo!jšanje živ!jenjskega oko!ja in bivatnih razmer. izbo!jšanje prehranjevainih navad in ne nazadnje po!no afirmiranje v!oge de!ovnih !judi kot nosil-cev ekonomskih in socia!nih sprememb in od!očanja o razvoju. Višja razvojna raven bo dobita svojo potrditev v višji socialni produktivnosti. ki se kaže v manjšem de!ovnem absentizmu. manjši fluk-tuaciji. preprečevanju socia!ne anomije in raz!ik. ki ne izhajajo izde!a. odpravtjanju de!ovne in po!itične odtujitve, sproščanju pobud. vk!jučno s spontano rastjo raziičnih obtik samopomoči v okviru zdravstva. otroškega varstva, šotstva in zapostovanja. Gtobatni citji sociatnega razvoja temetjijo na zadovotjevanju čtove-kovih raznolikih in kvatitativno bogatih potreb, detitvi razpotožtjivih sredstev za zadovotjevanje potreb po načetu deta. soiidarnosti in vzajemnosti spodbujanju ustvarjatnosti. humanizaciji detovnih in živ-tjenjskih razmer cetotnega prebivalstva ter ekonomski in sociatni varnosti nasptoh. s čemer bodo podane možnosti potnega živtjenja. deta in ustvarjanja zunaj spon vsakdanjih obveznosti in eksistenčne nuje. Z ukrepi sociatne potitike bomo ustvarjati možnosti, da si bo vsakdo zgradit svojo sociatno varnost na osnovi tastnega deta. Potna zaposhtev oziroma zadovotjitev potreb po ustvarjalnem detu kot predpogoj za kvahtcto deta in živtjenja. bo dominanten citj sociatnega razvoja. So-ciatna pohtika bo tako vse botj izgubtjata svojo kurativno in zaščitniško vtogo pri odpravtjanju dotočenih negativnih, stranskih učinkov ekonomskega razvoja ter bo uve)javita predvsem svojo razvojno komponento z vsemi spodbujevatnimi vptivi. 3.2.2. Prebivalstvo, kadri, zapostovanje Dotgoročne usmeritve domografskega razvoja in zapostovanja v ob- čini Koper izhajajo iz razvojnih potenciatov občine in regije ter njenih razvojnih prednosti. Demokgrafski razvoj občine bo temetji! na naravni rasti in zmernejšem doseljevanju kot v preteklem dotgoročnem obdobju Prebivatstvo občine bo naraščalo hitreje kot v povprečju 5RS in kot je oprede!jeno v predtogu dotgoročnega ptana SRS z ozirom na specifičnosti obalnega območja, gospodarskega potenciata in obmorske lege Demografski razvoj in zapostovanje bosta odvisna od kvahtete pta-niranja in potitike zapostovanja pri nositcih ptaniranja in morata z vidika razvoja temetjiti na kadrovskih resurskih občine in te izjemoma na detavcih in strokovnjakih od drugod Projekcija prebivalstva po krajevnih skupnostih Krajevna skupnost 198!" 1985°* 1990 2000 1. Ankaran 1.735 2.158 2.400 3.000 2. Bertoki 1.288 1261 1.350 1.800 3. Boršt 185 168 170 170 4. (mi kal 1.658 1.669 1.680 1.700 5. Dekani 1.202 124! 1.280 1.350 6. Gračišče 97! 1.025 1.050 1.080 7. Gradin 518 508 500 500 8. Hrvatini 1.574 1.718 1.750 1.800 9. Koper 6.359 6.280 6.300 6.500 10. Marezige 852 869 900 1.000 11. Pobegi-Čežar ji 1.112 118! 1.250 1.350 12. Pridvor 66! 868 900 950 13. Prisoje-Olmo 4.030 4.100 4.200 4.300 14. Semedela 9.392 9.800 9.800 9.850 15. Škocjan 2.983 3.100 3.200 3.250 16. Škofije 2.412 2.476 2.530 2.600 17. Šmarje 1.984 2.056 2.100 2.100 18. Vangane! 596 664 670 700 19. Žustema 2.331 3.448 5.670 10.500 SKUPAJ: 41.843 44.600 47.700 54.500 ° podatki iz popisa prebivalstva 1981 (31. 3. 1981) °° podatki iz registra prebivalstva s stanjem 31. 12. 1985. V zgornji tabeti je prikazana rast števila prebivalstva v občini Koper in njegova razmestitev ter dinamika rasti po posameznih krajevnih skupnostih. Prebivalstvo občine se bo povečevalo s povprečno letno stopnjo rasti 1.35 % in se bo od 4 ! .843 v letu 1981 povečalo na 54.500 prebivalcev ob koncu leta 2000. Predvidevamo, da bo leta 2000 od vseh prebivalcev okoli 22.5 % prebivalcev v starostni skupini 0—14 % in 10 do 11 % prebivalcev starih nad 65 let. Rast zaposlovanja bo ob predvidenih razvojnih usmeritvah in rasti DP umirjena in bo predvidoma znašala do največ 1 % povprečne letne rasti. Delež aktivnega prebivalstva se bo pod vplivom manjšega priseljevanja iz drugih območij Jugoslavije, daljšega izobraževanja in drugih demografskih značilnosti, predvidoma giba! med 48.5 % in 49.5 % vsega prebivalstva. Spremembe v strukturi zaposlenih bodo na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, zlasti pri primarnih in sekundarnih dejavnostih, še posebej se bo število povečalo v terciarnih dejavnostih, predvsem na področju prometa in zvez. v turizmu in drobnem gospodarstvu. Zaradi pričakovanih in potrebnih procesov prestrukturiranja gospodarstva se bo vedno bolj krepila dejavnost permanentnega izobraževanja in prekvalifikacije ter dokvalihkacije zaposlenih. Organizacije združenega dela bodo s humanizacijo delovnih pogojev. z zagotavljanjem aktivnosti za preprečevanje nastanka invalidnosti ter s ustvarjanjem pogojev za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb uresničevale družbeno varstvo invalidov. Organizacije združenega deta ter pristojne samoupravne interesne skupnosti bodo zagotovite pripravo in izvajanje takšnih programov usposabtjanja in rehabilitacije invalidnih oseb. da si bodo ti zagotovili socialno varnost s produktivnim delom, hkrati pa jim bodo zagotavljeni pogoji za kvalitetno življenje. 3.3. Prostorski in ekološki okviri razvoja Izhodišče dolgoročnega razvoja občine Koper predstavlja tudi njena 8. avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 303 spečena tega z razpoložljivimi naravnimi in ustvarjenimi danostmi, kar bo z ustreznim odnosom širše družbene skupnosti odločilnega po-mena za izrabo teh resursov v bodočnosti. Gre za obmorsko lego. obmejno lego. specifične ktimatske in pedo-toške razmere in druge naravne prednosti, vendar tudi za nekatere odločilne omejitve, zlasti za prometno izoliranost. pomanjkanje vode. energije, surovin za ekološko občutljivost ter za neskladja v dosedanjem družbenem razvoju. Občina Koper meri 270.8 kvad. km. ima povprečno gostoto prebivalcev 154 ljudi na kvad. kilometer, ki so razporejeni v 101 naselju. Značilnost občine Koper je močno razvit priobalni pas. ki je zožen na ožji pas ob naselju Koper ter zaledju, ki se globoko zajeda v notranjost Istre, za katerega je značilno veliko število malih naselij. V zaledju je še vedno prisotna depopulacija in deagrarizacija območja z nizko oskrbo ter slabo komunalno in prometno urejenostjo. Območja za poselitev, industrijska območja ter infrastrukturni objekti in naprave so bila v dosedanjem razvoju usmerjena pretežno na ožji priobalni pas. ki zajema urbano območje Kopra z ožjimi primestnimi naselji. Koncentracija kapitala, delovnih mest in prebivalstva na relativno ozkem prostoru naselja Kopra je še poglabljala razkorak med urbanim in ruralnim območjem, ki ga bo tudi v bodoče težko blažiti. Bodočo poselitev in organizacijo dejavnosti v prostoru bomo usmerjali skladno z načeli varovanja in smotrne rabe dobrin splošnega pomena. Pri osnovi bodočega sistema poselitve bomo izhajali iz cilja skladnega družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občine, pri čemer bomo zagotavljali: — usklajen razvoj stanovanjskih, proizvodnih, oskrbnih in storitvenih zmogljivosti. — ekonomsko upravičeno rabo in vsestransko preverjeno preobrazbo zemljišč. — ohranitev poselitve na ruralnem območju s smotrno izrabo obstoječih struktur. — kvalitetno in zdravo bivalno okolje in ekološka ravnovesja — varstvo naravne, kulturne in jezikovne dediščine, vključno z izvirnim imenoslovjem — smotrno rabo in varstvo morja ter — krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite. 4. O.USMERITVE IN STRATEGIJA GLOBALNEGA DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA 4.1. Usmeritve in strategija razvoja gospodarskih dejavnosti 4.1.1. Kmetijstvo Temeljna naloga kmetijstva bo izkoristiti vse razpoložljive dejavnike za povečanje proizvodnje, predvsem tistih kmetijskih pridelkov, ki zagotavljajo ustrezen dohodek obenem pa tudi določenih proizvodov za pokrivanje lokalnih potreb. Kmetijsko proizvodnjo bomo povečali z zagotavljanjem obdelave vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč, s koncentracijo zemljišč in proizvodnih kapacitet v okviru družbenega kmetijstva in pri družbeno organiziranih zasebnih proizvajalcih, z izboljšanjem tehnologije, s smotrno uporabo produkcijskih sredstev pa bomo dosegli večje hektarske pridelke. Za izboljšanje zemljiške strukture bomo oblikovali večje proizvodne enote in sicer kmečke obrate v okviru proizvodnih skupnosti združenih kmetov in družbenih obratov. V družbeno organizirani kmetijski proizvodnji si bomo prizadevali, da se bodo okrog sedanjih proizvodnih jeder koncentrirale proizvodne zmogljivosti in zemlja in to z nakupom zemlje, nad z zakonom določeno mejo pa z dodajanjem družbene zemlje iz kmetijskih zemljiških skladov, ki jo bodo organizirani člani in kooperanti obdelovali na podlagi proizvodnega programa in plana zadružne organizacije. Gospodarska politika bo oblikovana tako. da tisti, ki zemlje ne uporablja v proizvodne namene, ne bo ime! interesa zanjo. Pospešitev proizvodnje bo slonela na organizirani proizvodnji za poznan trg. Večjo specializacijo, večjo varčnost poslovanja in ustreznejšo delitev dela bomo uveljavljali z organiziranjem in povezovanjem vseh nosilcev proizvodnje, predelave, blagovnega prometa in porabe. Pri prostorskih posegih bomo pri bodočem razvoju kmetijstva upoštevali naslednje usmeritve: — varovanje kmetijske zemlje pred spremembo namembnost^ — nosilci razvoja kmetijskih dejavnosti, ki jim bo z dolgoročnim planom omogočen poseg na kmetijska zemljišča I. območja, bodo v skladu z opredelitvami srednjeročnih planov zagotovili nadomestitev kmetijskih zemljišč enake kvalitete vsaj v enakem obsegu — izboljšanje kmetijskih zemljišč s hidromelioracijami in agromelioracijami ob ustrezni pozornosti do aktivnosti za ohranitev ekološkega ravnotežja in ob uskladitvi z ostalimi uporabniki prostora (npr.: lovstvo, čebelar^vo. ribištvo, itd.) — opredelitev vseh zaraščenih površin v sodelovanju z gozdarsko organizacijo — opredelitev območij za ljubiteljsko obdelovanje kmetijskih zemljišč (območje pod vasjo Paderna ob novi Šmarski cesti v izmeri 18 ha). Urejanje kmetijskih zemljišč bo obsegalo 1885 ha površin, na katerih so predvidene agro in hidromelioracije ter komasacije z osuševanjem oziroma namakanjem. Za dvig kvalitete prehrane domačega prebivalstva, pa tudi za izboljšanje turistične ponudbe, bomo pospeševali ustanavljanje kmetij, ki se ukvarjajo z biodinamičnim kmetijstvom. Tak način kmetijske proizvodnje bomo razvijali predvsem na območjih, ki so ekološko občutljiva (npr. na vodozbimih območjih). Tudi sicer bomo v kmetijski proizvodnji težili k smotrni uporabi tehnologij za intenzifikacijo. vendar glede uporabe agrotehničnih sredstev do obsega, ki ne bo vodi! k trajnemu rušenju ekološkega ravnotežja. 4.1.2. Gozdarstvo Pri gospodarjenju z gozdovi bo temeljna usmeritev smotrna izraba in krepitev naravnih gozdnih zmogljivosti ob hkrati stalni krepitvi vseh splošno koristnih funkcij gozdov (lesno proizvodna, varovalna, hidro-geološka. klimatološka. higiensko-zdravstvena. estetska, tehnično-re-kreativna. poučna, raziskovalna in obrambna), ki so pogoj za biološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje. Pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi bo uveljavljen družbeni interes. Reliefne, klimatske, pedološke in podobne ražmere obravnavanega območja so ustvarile specifične razmere v gozdnem gospodarstvu. Kot gozdne površine so s kategorizacijo opredeljene velike površine, saj zavzemajo kar 40 % površine občine. Skupna površina gozdov znaša 10.909 ha. od katere odpade na: — lesno-proizvodne gozdove 10.532 ha varovalne gozdove 137 ha gozdove s posebnim pomenom 240 ha Z zasnovo poselitve ne predvidevamo posegov na gozdna zemljišča, manjše spremembe, ki se predvidevajo zaradi agrooperacij. bodo usklajene med nosilci planiranja. 4.1.3. Industrija Na področju industrije bodo še nadalje najpomembnejši nosilci razvoja kovinsko predelovalna in motorna industrija ter bazična kemija. S tehnološko, organizacijsko, kadrovsko in finančno prenovo bodo industrijske organizacije združenega dela krepile svoj tržni in konkurenčni položaj ter se prožno prilagajale spreminjajočim se zunanjim in notranjim razmeram gospodarjenja. V ta namen bodo uvajale proizvodne programe z večjo udefežbo visoko strokovnih delavcev in znanja. z večjo inovativno sposobnostjo in z visoko avtomatizirano proizvodnjo. V ospredju bo povečanje produktivnosti in postopen izbor proizvodnih programov za tehnološko in razvojno zahtevnejše izdelke. Z vidika rabe prostora in prostorske razporeditve industrije so opredeljena naslednja območja: — industrijsko razvojno središče v industrijski coni med Luko Koper — ankaransko povezovalno cesto, vzhodno vpadnico in železniškimi tirnimi napravami, razen že izsušenega in za kmetijsko rabo usposobljenega zemljiščazahodno od bertoške vpadnice. Za območje bo oblikovan dolgoročni razvojni koncept v kontekstu razvojnih teženj proste carinske cone in interesa razvoja drugih industrijskih dejavnosti ter nadomeščanja površin iz deficitarnih industrijskih območij, zakar je opredeljenih ! !7ha. Te dejavnosti se bodo postopoma in sklenjeno širile na te površine tako. da bo kmetijska proizvodnja na tem območju čimdlje ohranjena; — območje Iplasa. Lame. mlekarne in hladilnice ob ankaranskem križišču, ki se bo razširilo iz obstoječih okvirov zaradi smotrne izrabe že usposobljene proizvodne infrastrukture ter zaokrožitve razvoja izvozne kemične in kovinske proizvodnje na podlagi lastnega znanja ter izgradnje industrijskega tira za potrebe Iplasa; s tem se zagotavljajo možnosti za zagotovitev ekološke sprejemljivosti obstoječe in nove proizvodnje. Dolgoročno je predvidena preselitev hladilnice in mlekarne na drugo območje; — obstoječa industrijska območja Tomos in Cimos; — območje komunalne industrije med magistralno cesto in regulirano strugo Badaševice. M 304 URADNE CHIAVE 8 avgusta 1986 — št. 25 — Razvoj industrije bo upošteva! vse eko!oške omejitve g!ede onesnaženja zraka. ta!, morja in vodotokov. 4.!.4. Gradbeništvo Organizacije združenega de!a s področja gradbeništva in njihove asociacije bodo. na osnovi razpo!ož!jivega obsega de!a. pripravite svoje programe pri!agajanja tržnim razmeram, pri čemer bod^zagotavljale razvoj najsodobnejše organizacije de!a in tehno!ogjje gradnje, specia-!izacije de!a. skrbe!e za sta!no rast kvahtete de!a in produktivnosti ter skrbe!e za vzgojo kadrov. z!asti proizvodnih in organizatorjev de!a. Pri projektiranju in gradnji objektov bodo ime!i od!oči!no prednost tisti sistemi gradnje in materiati, ki zmanjšujejo stroške gradnje. z!asti pa stroške vzdrževanja in stroške ogrevanja objektov. Gradbeništvo, industrija gradbenega materiata in organizacija s področja montažnih, instataci jskih in zaktjučnih det se bodo v ptanskem obdobju organizirate in razvijate v smistu kvatitetnega razvoja, tako da bo dosežena razvojna in proizvodna povezanost, usktajenost. speciati-zacija in detitev razvojnega deta. Pri prostorski razmestitvi industrije gradbenega materiata in pridobivanja kamnitih agregatov izhajamo iz nastednjih usmeritev: — za potrebe razvoja gradbenih obratov vseh gradbenih organizacij je skupna tokacija za betonarne dotočena na širšem območju taporo-kopa Sermin: ta tokacija bo izrab!jena ob ustrezni zaščiti oko!ja; — pridobivanje kamnitih agregatov (kamen, pesek, gramoz) bo potekalo na lokacijah obstoječih kamnotomov: GIP Gradis. Cestnega podjetja na Črnem katu. SGP Stavbenik — kamnotom Griža v obsegu, ki ga doto ekonomična izraba in varstvo okotja. taporokop Sermin in taporokop Gažon; — za pridobivanje sivega kamna (peščenjaka) je predvidena ena tokacija na območju k o. Hribi v krajevni skupnosti Škofije. Opredeljena območja za pridobivanje rudnin in mineralov zajemajo 49ha. 4.1.5. Drobno gospodarstvo Razvoj drobnega gospodarstva bo sestavni det procesa prestrukturiranja in racionatizacije gospodarstva. S svojo hitro prilagodljivostjo razmeram na domačem trgu in prožnostjo pri sprejemanju izzivov svetovne tehnotoške evolucije bo kvahtetno dopotnito proizvodnjo v veti-kih sistemih ter predstavtjato organsko rast obstoječih organizacij združenega deta. S tem se bodo ob tehnotoškem razvoju ustvarjate tudi možnosti za zapostovanje. Uresničitev usmeritve pa terja ustreznejši odnos združenega deta. ztasti industrije in trgovine, ki morajo v svoje razvojne in investicijske programe vktjučevati take usmeritve, ki bodo pospeševale kooperacijo in tako zmanjševate potrebe vlaganja za obnovo svojih tehnotoških zmogljivosti. Storitvene dejavnosti v okviru drobnega gospodarstva bomo pospeševati predvsem za zadovoljitev neposrednih potreb občanov in za izboljšanje turistične ponudbe. Gtede na potrebe in izkazane razvojne programe bodo v ptanskem obdobju za razvoj drobnega gospodarstva namenjene površine na nastednjih območjih: v Ankaranu. Škofijah. Pridvoru. v Šatari (zaktjuče-vanje obrtne cone), v okviru posetitvenih površin v krajevni skupnosti Hrvatini in na območju med predvideno traso avtoceste in Šmarsko cesto v krajevni skupnosti Otmo-Prisoje. 4.1.6. Trgovina Za uspešnejše opravtjanje svoje gospodarske funkcije bo trgovina krepita svoje materialne, organizacijske, kadrovske in druge osnove. Najpomembnejša osnova za uresničevanje te usmeritve bo ureditev medsebojnih odnosov med trogvino in proizvodnjo na podtagi skupno opredetjene razvojne in postovne potitikc ter združevanje deta in sredstev. ob upoštevanju ekonomskih in tržnih zakonitosti. Trgovinske organizacije, ki se ukvarjajo neposredno s preskrbo občanov. bodo pospeševate sodetovanje z organiziranimi potrošniki. Prostorske potrebe za razvoj trgovine so opredetjene z vetikostjo po-setitvenega in njegovega gravitacijskega območja, s funkcijo, ki jo območje gtede oskrbno-storitvene dejavnosti ima ati je plansko oprede-ljena.dostopnost jo. deficitarnostjo posameznih strok in nivoja ustug. ki jih bo nudita. V zvezi s tem so opredetjene površine v obstoječih in predvidenih stanovanjskih območjih za zadovotjevanje potreb prebi-vatcev po posameznih vrstah oskrbe. Vsa nova stanovanjska območja, predvidena za pozidavo v ptanskem obdobju, vsebujejo tudi zadostne površine za trgovsko dejavnost, pri čemer se računa pretežno na nove trgovske površine dnevne oskrbe. Trgovina za občasne in izjemne ustuge (speciatne trgovine) je in bo pretežno skoncentrirana v historičnem mestnem jedru. Za potrebe hrambe tržnih in statnih rezerv btaga za trgovsko mrežo v občini in regiji ster za racionatno distribucijo bomo usposobiti ustrezne skladiščne prostore na območju industrijske cone ob Serminu. 4.1.7. Turizem Dolgoročni citj turizma na stovenski obah je razviti enoten turistični prostor od Seče in Portoroža preko Pirana in Strunjana do Izote ter enoten turistični prostor med Ankaranom in Lazaretom. Istočasno bo razvoju turizma stedi! razvoj infrastrukture in tistih dejavnosti, ki so s turizmom neposredno povezane. Poteg osnovne kopališke ponudbe in drugih aktivnosti na morju bo turizem vključevat tudi ponudbo neposrednega in nekotiko botj oddaljenega zatedja. Območje med Ankaranom in Lazaretom je namenjeno razvoju turističnega naselja — počitniško apartmajsko nasetje Debeti rtič za potrebe domačega in tujskega prometa, mladinskemu in študentskemu centru in obstoječemu hotelskemu kompteksu Adria Ankaran. Gtede na obstoječe stanje in razvojne usmeritve turistične infrastrukture ter prostorske možnosti se manjši turistični center obtikuje na območju Žusteme. Opredelitev prostorsko razvojnih možnosti turizma na območju Ankaran—Lazaret in Žusteme izhaja predvsem iz analize in ugotovitev naravnih virov, razpotožljivega prostora in širših prostorskih ter družbenih dejavnikov, ki vplivajo in pogojujejo rabo prostora za turistične namene. Za kopanje in izrabo v turistično-rekreativne namene je v občini Koper primerna predvsem obala od hotela Adria do Lazareta ter detno obala od Žusteme do Rude v Izoti. Gtede na razmeroma skromno dolžino obate in skromne kopatiške možnosti predvidevamo kot usmeritveno istočnico nadaljnjega turističnega razvoja na tem območju naslednje povečanje turističnih kapacitet: — na območju Ankaran — Lazaret do maksimatno 3000 težišč — na območju Žusteme za 150 težišč in — na območju Kopra — postovni turizem. Za obravnavana območja predstavljajo ta predvidevanja dolgoročno usmeritev brez opredetjenega časovnega horizonta (tudi po ptanskem obdobju). Na območju Ankarana bodo ta težišča realizirana po izbotjšanju kvatitete morja in po usposobitvi potrebne in predvidene komunalne infrastrukture ter začasno z ureditvijo potrebnih kopaliških mest. V strategiji razvoja turizma je izpostavljena potreba po kompleksni turistični ponudbi, v okviru katere zavzema pomembno mesto nautični turizem. Z ozirom na opredeljeni turistični razvoj območja Ankaran — Lazaret, predvidevamo na tem območju ureditev pristanov pretežno za potrebe domicilnega prebivalstva ter izgradnjo in ureditev območja Marine v Kopru z 1.130 privezi. Za uspešen dolgoročni razvoj turizma na obravnavanem območju bodo iz prostorskega vidika: — zavarovana in razvoju turizma namenjena tista opredeljena območja, ki imajo glede naravnih, prostorskih, ekoloških in kulturnozgodovinskih vidikov, največjo turistično-rekreacijsko vrednost ter — omogočen nadaljnji razvoj turističnih območij z že uveljavljenimi centri predvsem v smeri njihove organske rasti. Ob usposabljanju klasičnih turistično gostinskih objektov, bomo usposabljali za organiziran obisk tudi posamezne objekte in območja kulturne in naravne dediščine, kar bo prispevalo tudi k popestritvi dejavnosti na podeželju. Na zanimivih območjih ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah ter razgledališčih se bo skladno s prostorskimi možnostmi usmerja! razvoj gostišč in penzionov, za kar bo potrebno usklajeno delovanje turističnih in gostinskih organizacij, turističnih društev, krajevnih skupnosti in upravnih organov ob Vključevanju samostojnega osebnega dela. 4.1.8. Promet in zveze Promet bo še nadalje specifična in propulzivna gospodarska dejavnost v občini. Prometne organizacije združenega dela bodo imele vlogo nosilca razvoja racionalnega, organizacijsko in tehnološko razvitega prometnega sistema v širšem prostoru. Zato in pa zaradi drugih specifičnih dejavnosti v občini se mora tudi območje občine povezati z ustrezno infrastrukturo s širšo regijo. Pri dolgoročni splošni orientaciji razvoja družbe in gospodarstva v okviru dolgoročnih ciljev in smeri razvoja je promet eden od najpomembnejših dejavnikov za uresničitev pogojev za delo, bivanje, kulturo ter pretok blaga. Zasnova prometne infrastrukture temelji na družbeno-ekonom-skem razvoju občine, ki je odvisen od učinkovitosti prometnih sistemov, v katere je vključena prometna infrastruktura. 8. avgusta 1986 —št. 25 URADNE OBJAVE 305 Koper s svojtm ugodnim geopolitičnim položajem ter Luko kot velikim generatorjem prometa mora izkoristiti svojo možnost intenzivne prometne povezanosti s slovenskim. jugoslovanskim ter mednarodn.m prostorom. Ta povezanost izhaja iz modernizacije prometnih poti prometnih sredstev ter prometne signaiizacije. Dolgoročni razvoj prometnega sistema predstavlja medsebojno uskladitev mestnega, primestnega ter regionalnega prometnega sistema. Na področju prometa in zvez bomo težili k uresničevanju speciBčnih ciljev, značilnih za posamezne panoge tega področja. Za potrebe prometne infrastrukture izven območja naselij je opredeljenih 574 ha površin. 4.1.8.1. Železniški promet Dolgoročni planski dokumenti širše družbenopolitične skupnosti opredeljujejo železnico kot nosilca celinskega transporta zaradi številnih tehničnih, tehnoloških in gospodarskih prednosti in podajajo usmeritve v hitrejšo posodobitev železnice, kjer bodo imele prednost zlasti magistralne in tranzitne smeri. Nadaljnji razvoj in posodobitev železniškega prometa ima velik vpliv tudi na nadaljnji razvoj obalnega gospodarstva, predvsem Luke Koper. V planskem obdobju bodo za ohranitev enakega deleža po železnici prepeljanega blaga v pretovoru luke, kot je bi! dosežen v preteklem srednjeročnem obdobju (78 %), za zadovoljitev potreb drugega gospodarstva ter za povečanje obsega prevoza potnikov, potrebna vlaganja v povečanje zmogljivosti tovorne postaje, glavne pristaniške postaje, ranžirne grupe tirov ter potniške postaje. Ob tovorni postaji bo zgrajen termina! za čiščenje in popravilo voz. V Črnotičah bo zgrajena elektronapajalna postaja, posodobljena pa bodo tudi vozlišča in progovni odseki (infrastruktura in SV in TK naprave), ki predstavljajo grla na celotnem poteku prevoza blaga iz in v Koper. Po planskem obdobju predvidevamo izgradnjo drugega železniškega tira na smeri Divača — Koper. 4.1.8.2. Cestni promet Temeljna usmeritev razvoja prometnega sistema sloni predvsem na: — boljših cestnih povezavah med posameznimi območji, — 'ureditvi zadostnega števila priključkov med posameznimi kategorijami cest, — razvoju mestnega in primestnega javnega prometa, — graditvi zadostnega števila parkirišč, — zmanjševanju negativnega vpliva tovornega prometa v stanovanjskih območjih s premestitvijo na ustrezne cestne smeri, — razvoju varnega kolesarskega in peš prometa, — razvoju integralnega transporta. V planskem obdobju bodo prednostne naloge naslednje: 1. Magistralna cesta (avtocesta) je predvidena od Divače do Dekanov v koridorju obstoječe magistralne ceste, od Dekanov do reke Dragonje pa v novem koridorju !—5 km oddaljenem od obale. Na območju občine Koper so predvideni trije priključki in en razcep. — razcep Dekani za smeri proti Italiji ter predvsem za potrebe luškega tovornega prometa po ankaranski strani do vhoda II — priključek Škocjan v podaljšku vzhodne vpadnice za potrebe mestnega prometa ter luškega prometa preko vhoda I — priključek Čmi kal — priključek Dekani 2. Obstoječo magistralno cesto M-10 bomo usposobili za prevzem večjega prometa, zlasti tovornega, z dograditvijo pasu za počasna vozila. 3. Obstoječa magistralna cesta M-2-mejni prehod Škofije SR Hrvaška, bo vključena v glavnem v profi! nove štiripasovne obalne ceste. Del tr^se, ki ni v profilu obalne ceste, se vključi v mestni sistem. Obalna cesta je nova prometna povezava treh obalnih občin s sosednjo Italijo, SR Hrvaško ter regijo. 4. Zaradi pomanjkanja sredstev bo potrebna etapna izgradnja magistralnih cest po dolžini in širini skladno s prometno potrebo in sicer. a) avtoceste . 1. — povečanje propustnosti ceste M-10 na odseku Divača Cmi kal 2a. — štirje pasovi Črni kal — Dekani 2b. - štirje pasovi Dekani - križišče Ankaran ter priključek De-kani 3. - štirje pasovi Divača - Cmi kal ter priključek Cm. kal 4. - štirje pasovi Dekani - priključek Luka ter razcep Dekan, .n priključek Luka ^ . 5 - dva pasa priključek Škocjan - Šmarska cesta ter pnklfuček Škocjan 6. — dva pasa predor Šmarsko sedlo — razcep Sečovlje ter predor in razcep Sečovlje 7. — dva pasa priključek Škocjan — razcep Sečovlje Prioritetno zaporedje izhaja iz načela, da mora biti etapa prometno in gradbeno zaključen objekt, časovna opredelitev pa izhaja iz prometno ekonomskih pogojev. Zasnova in gradnja avtoceste mora s tehničnitpi rešitvami omogočiti ohranitev in možnost prezentacijc vse naravne, zgodovinske in memo-rialne dediščine predvsem na območju krajinskega parka kraški rob. b) obalna cesta 1. štirje pasovi križišče Ankaran — priključek Semedela ter priključek Bertoki, priključek Luka I. faza in dograditev priključka Koper in priključka Semedela 2. štirje pasovi mejni prehod Škofije — križišče Ankaran ter priključek Škofije 3. štirje pasovi priključek Semedela — priključek Izola ter priključek Žustema. 4. Regionalne ceste bomo prioritetno usposabljali na sledečih odsekih: — odsek II — 310 Bertoki — Gračišče, od Prad do priključka Bertoki — nadaljevanje rekonstrukcije ceste II310 od Prad proti Gračišču. V drugi etapi se bodo gradili odseki: — štirje pasovi ceste 11-390 križišče Ankaran — Lazaret, od ankaranskega križišča do Vhoda II v Luko na ankaranski strani — rekonstrukcija ceste II 310 od Pridvora proti Gračišču — povezava naselja Kubed s cesto 11310 Bertoki Gračišče in deviacija ceste 11390 križišče Ankaran — Lazaret, od Valdoltre do mejnega prehoda Lazaret. 6. Lokalne ceste prehajajo v mestnem območju v vpadnice ter omogočajo dobro povezavo med mestom in zaledjem. Na mestnem območju se urejajo po kriterijih za mestne ceste, kadar vstopijo v intenzivnejše zazidano območje. Ohranjene so vse sedanje trase, izvedene pa bodo manjše ali večje rekonstrukcije ali modernizacije. Nove trase lokalnih cest so predvidene na odsekih križišče Tomos — Prade mimo pokopališča, ki bo zgrajeno v prvi etapi, ter odsek Bertoki priključek Dekani — Lama, ki bo zgrajen v drugi etapi. Prav tako je predvidena lokalna cestna povezava med Lamo in Škofijami ter med Gradinom in Babiči preko doline Dragonje. 7. Mestne primarne, sekundarne in zbime ceste vodijo zunanji promet iz magistralnih, regionalnih in lokalnih cest skozi intenzivno zazidano območje mesta ter funkcijsko različna ureditvena območja. Poleg rekonstrukcij po sedanjih trasah bodo zgrajene tudi nove mestne ceste. Najprej bodo zgrajeni naslednji odseki mestnih cest: — cesta Izolanska vrata — Vojkovo nabrežje — cesta A od Markovca do Bolnice, — bertoška vpadnica od priključka Bertoki do ankaranske ceste skozi industrijsko cono, — štirje pasovi ankaranske ceste od Ljubljanske ceste do bertoške vpadnice, — dodatna dva pasova vzporedne ceste od kolodvorske do semedelske vpadnice, — dograditev ceste C od Markovca do Žusteme s križiščem na cesto M-2, — štirje pasovi vzhodne vpadnice od ankaranske ceste do priključka Luka. V drugi etapi bodo zgrajeni: — štirje pasovi ankaranske ceste od bertoške vpadnice do ceste II-390 križišče Ankaran — mejni prehod Lazaret z objektom preko industrijskih tirov ter Rižane, — cesta pod Serminom od ankaranske ceste do nadvoza preko železnice z objektom preko Rižane — cestna povezava — priključek Semedela — cesta Vena Pilona — Markovec, — cesta — B. V. Pilona — Bolnica — cestni priključek Žustema — Bolnica 8. Javni mestni potniški promet bo še nadalje posebnega pomena, organiziran z avtobusi lokalne organizacije združenega dela ter s taxiji. Mestni javni promet bo slone! na avtobusu velike zmogljivosti ter solo avtobusu. V ta namen bodo usposobljene nove mestne in primestne avtobusne linije. Izvajalci prevoza bodo skrbeli za gospodarno izvajanje svojih storitev v obliki 306 URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 —§t. 25 — vpeljave enotne vozovnice za vse vrste prometnih sredstev. — ustreznejše tarifne pohtike. — usmerjanja avtobusnih tinij skozi strnjene stanovanjske in industrijske predete. Mestni, primestni ter regionatni prometni sistem bo organiziran v avtobusni postaji, ki bo dograjena s porastom prometa. Sistem regionatnih ter magistratnih cest bo omogočat razvoj medkrajevnega avtobusnega prometa ter vktjučitev v stovenski prometni križ. Avtobusna postaja bo organizirana tako. da bo omogočata dobre povezave med mestnim, primestnim, medkrajevnim, regionalnim cestnim prometom ter žetezniškim. taxi in PTT prometom. V ptanskem obdobju je predvidena nova tokacija servisnih detavnic DO Stavnik Koper in sicer na območju ob vzhodni vpadnici. Promet iz historičnega mestnega jedra bo popotnoma iztočen, te površine pa sproščene za pešce. Dostop v mestno jedro bodo imela samo vozita mestnega potniškega prometa ter dostavna vozita. Upoštevajoč ekonomsko utemetjenost in možnosti bo mogoče vzpostaviti redne tinije za obatni morski potniški prevoz, za kar že obstaja potrebna infrastruktura 4.! .8.3. Luka in luški promet Osnovne razvojne usmeritve Luke Koper so opredetjene z — razvijanjem Luke v obtiki enotnega trgovsko-industrijskega kompleksa v sktadu s potrebami tranzitnega in domačega zalednega gospodarstva. — razvojem Luke v vtogi prometnega, distribucijskega in zbirnega sktadišča. — uvajanjem dotočenih smeri specializacije pri razvoju luško pre-tovome in skladiščne dejavnosti. — sodobnim koncipiranjem izgradnje Luke ter vključevanjem Luke v sodobne, transportno-manipulativne sisteme. Osnovne usmeritve izhajajo predvsem iz ugotovitve, da je potrebno izkoristiti ugoden geoprometni položaj za pritegnitev tranzitnega prometa. kot pomembnega vira neblagovnega deviznega priliva ter omogočiti našemu gospodarstvu konkurenčno vključevanje v mednarodno delitev dela. V tej paleti pritegnitve blagovnih tokov bomo pospeševali tiste usmeritve, ki bodo zagotavljale Luki največji možni dohodek in obenem zagotavljale optimalni razvoj gospodarstvu in območju občine. Skladno z usmeritvami in zastavljenimi cilji so opredeljene naslednje prostorske in razvojne potrebe v planskem obdobju — poglobitev bazenov H in H!, — izgradnja pomolov H in HI, — izgradnja oba! na pomolih H in HL — povečanje in posodobitev luške infrastrukture in prekladalnih zmogljivosti. Zaradi potrebe po omilitvi konflikta med luškimi dejavnostmi in stanovanjsko turistično dejavnostjo v Ankaranu bo mejno območje med pomolom H in drugimi površinami v Ankaranu ustrezno urbanistično urejeno. Na pomolu H! bodo locirane dejavnosti, ki za širše okolje ne predstavljajo večje motnje, predvsem pa ne obremenjujejo bivalnega in delovnega okolja nad dopustno mejo. kot npr.: terminal za les, kontejnerski terminal, železniški ferry promet in večnamenski terminal za kosovni tovor. Z ustreznimi srednjeročnimi planskimi dokumenti bo ta namembnost podrobno opredeljena. S pripravljalnimi deli za realizacijo pomola IH bodo odstranjeni komunalni privezi in kopališka mesta nadomeščena z novim pristanom in sanacijo ter ureditvijo obale za kopanje od hotela Adria Ankaran proti Valdoltri. Razvoj Luke Koper terja širitev na 1. območje kmetijskega zemljišča do ankaranske povezovalne ceste, kot skrajne meje postopoma in sklenjeno tako. da se bo kmetijska proizvodnja z gojenjem kultur, ekonomsko primernih za pogoje postopnega opuščanja na tem območju, čimdlje ohranila. Tako opredeljeni dokončni maksimalni obseg Luke zajema 412 ha površin, vključno s površinami, pridobljenimi z nasipavanjem morja. Za potrebe razvoja mesta in mestnih prometnih povezav je predvideno postopno opuščanje luških površin na severnem robu mesta do osi Verdijeve ulice. Povečanje kapacitet in izboljšanje tehnologije pretovora bo ob koncu dolgoročnega obdobja terjalo tako kapaciteto prevozov blaga po železnici, ki bo dosegljiva le z izgradnjo drugega tira n*, progi Divača — Koper. 4.1.8 4. PTT promet Poštne storitve bodo do leta 2000 porasle za 34 %. Predvideni sta dve novi poštni enoti in sicer ena na območju Bertokov, Prad oziroma Cežarjev. druga pa na območju Žusteme. Ob razvoju in rasti telegrafskega prometa se bodo do leta 2000 razvile še naslednje oblike prenosa podatkov oziroma tekstov: teleks, vi-deoteleks, faksimile. Povezave med raznimi računskimi centri bodo potekale preko zakupljenih vodov in s prenosom podatkov preko Jupak omrežja. Telegrafsko omrežje, ki trenutno že zaostaja za ravnijo potreb po telefonskih storitvah, bomo do leta 2000 razvili do take mere, da bo zagotovljena gostota telefonskih naročnikov izražena s 4$ telefonskimi naročniki na 100 prebivalcev. Do leta 2000 bo imela vsaka vas ah zaselek vsaj 1 telefonski priključek, v večjih naseljih vsako gospodinjstvo, v manjših pa 80% gospodinjstev. Do leta 2000 bodo zgrajene radiorelejne zveze v naslednjih smereh: Koper — Ankaran, Koper — Izola, Koper — Portorož, Koper — Nanos. Koper — Marezige, Koper — Šmarje, Koper — Kozina. 4.1.9. Stanovanjsko gospodarstvo Dolgoročna usmeritev stanovanjskega gospodarstva oziroma zadovoljevanje pričakovanih stanovanjskih potreb bo terjala naslednje: — V planskem obdobju bomo odpravili stanovanjski primanjkljaj iz leta 1981 in zagotovili vsakemu gospodinjstvu svoje stanovanje. — Obnovi stanovanjskega fonda, zlasti obnovi stanovanj, zgrajenih pred letom 1918, bomo posvetih večjo pozornost z organiziranimi in pospešenimi akcijami. — Za ohranitev obstoječega stanovanjskega fonda bo prenova potekala v smislu funkcionalnejše izrabe obstoječih stanovanj in izboljšanja stanovanjskega standarda. — Zagotovili bomo določeno število praznih stanovanj za normalno delovanje stanovanjskega trga, mobilnost delovne sile in za potrebe nadomeščanj ob prostorskih ureditvenih posegih ter določeno število stanovanj za potrebe oseb. ki se težko gibljejo v prostoru. Stanovanjska gradnja bo potekala ob hkratnem zagotavljanju globalne komunalne in družbene infrastrukture. Podrejena bo pokrivanju potreb združenega dela in prebivalstva občine in obenem ustvarjanju pogojev za pridobitev ustreznih kvahSciranih kadrov za potrebe prestrukturiranja gospodarstva. Prav tako bo stanovanjska gradnja podrejena tudi izboljšanju bivalnega okolja in racionalni rabi energije. Bistveni cilj na področju stanovanjskega gospodarstva bo uveljavitev ekonomskih odnosov. Ti bodo tudi omogočih usposobitev in eksploatacijo izjemno velikega obsega končanih oziroma nedokončanih stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov. Na osnovi teh usmeritev bo do leta 2000 predvidoma zgrajenih 4.200 stanovanj. Tempo novogradenj bo v primerjavi s preteklim obdobjem počasnejši, večji pa bo poudarek na prenovi obstoječih stanovanj. Predvidevamo, da bo potrebno prenoviti ah zamenjati do 800 stanovanj. S planirano stanovanjsko gradnjo bi ob koncu planskega obdobja dosegli 351 stanovanj na 1000 prebivalcev, 22,6 mi stanovanjske površine na prebivalca in povprečno velikost stanovanj 64,4 mi. Odnos med enodružinsko in blokovno gradnjo bo prav tako bistveno spremenjen v korist slednje, saj je pretežni de! gradnje usmerjen v pozidavo Žu-steme IH. Za tak obseg reševanja stanovanjskih potreb in ob predpostavki, da bo polovica amortiziranih stanovanj nadomeščenih na novih lokacijah, bo za stanovanjsko graditev zagotovljenih 130 ha površin. Pri zasnovi sistema poselitve in zagotovitvi prostorskih možnosti za stanovanjsko graditev izhajamo iz naslednjih usmeritev: — stanovanjsko gradnjo usmerjati pretežno v strnjena naselja s težnjo po intenzifikaciji rabe prostora in varovanju kmetijskega zemljišča, — zaključevati začeta in plansko opredeljena območja na ureditvenem območju mesta Koper z dokompletiranjem komunalne in družbene infrastrukture, predvsem območij Žustema HI, Ankaran. Semedela in Prade v obsegu, ki je potreben za oblikovanje območja v zaključeno celoto v smislu komunalne opremljenosti in družbene infrastrukture, — večji poudarek dati sanaciji in rekonstrukciji stanovanjskega fonda v historičnem mestnem jedru s prenovo Vojkovega nabrežja in posameznih objektov v jedru, — stanovanjsko gradnjo temeljiti na programih kompletne gradnje z gradnjo družbenih večetažnih objektov; individualno gradnjo bomo 8 avgusta 1986 — št 25 URADNE OBJAVE 307 usmerjati izven območja mesta Koper v pnmestna nasetja m tokatna oskrbna središča ter vasi; — v manjših, pretežno rurainih nasetjih težiti k ohranjevanju vsaj današnje poputaci jske zmogtjivosti ter z obnovo stanovanjskega fonda, novogradnjami in botjštm komunatntm standardom vphvati na zadrževanje detovno sposobnega prebivatstva v teh krajih Osnovna usmeritev za gradnjo terja racionatno konščenje zazidatmh površin ter varovanja kmetijskih površin, kar se tahko doseže z večjo gostoto novih stanovanjskih območij, zgoščevanjem obstoječih in eventuetno rekonstrukcijo nesmotrno pozidanih mestnih območij Od skupnega števita stanovanjskih enot. zgrajenih do teta 20(H) bo na posameznih območjih zgrajeno nastednje števito stanovanj: Območje ! 986—90 j 990—2000 Skupaj Ankaran 60 260 320 Žusterna 777 L800 2.577 Prade 50 150 200 Vojkovo nabrežje 50 50 too Semedeta 29 — 29 Ptombe: Dekani. Škofije ostata ruratna območja 60 70 !30 Prenova 30 70 too tndividuat. stanov gradnja 350 370 720 Skupaj L406 2.770 4.!76 4.!. tO Energetika 4.!.! 0. !. Oskrba z etektrično energijo Razvoj oskrbe z etektrično energijo bo potekat v okviru razvoja etektroenergetskega sistema Stovenije. Za normatno oskrbo vseh potenciatnih odjematcev etektrične energije bodo opravtjeni stedeči posegi: — zgrajen novi prenosni datjnovod 2 x t !0kV Divača—Koper. — ojačani obstoječi razdetitni transformatorski postaji Koper in Dekani. — zgrajena nova razdetitna transformatorska postaja Koper !!—Škofije. — za vktjučitev nove RTP v VN omrežje bodo zgrajeni tudi prenosni datjnovodi ! !0 in 400kV. Reatizacija zasnove in razvoj etektroenergetskega omrežja bosta predvidoma potekata z nastedno dinamiko: a) v obdobju do teta 1990 — ojačitev obstoječe RTP Koper ! ! 0/20 kV. izgradnja nove RTP ! ! 0/20 kV Dekani ter uvedba 20 kV napetosti z vgraditvijo transformatorja ! t0/20kV ob obstoječi RTP Dekani. — izgradnja datjnovoda 2 x ttOkV Divača—RTP Koper (dvosi-stemski) ob trasi bodočega 400 kV voda. b) v obdobju ! 990—2000 — izgradnja nove RTP Koper I! na novi tokaciji Škofije s ! !0kV z razktopiščem; — izgradnja datjnovoda 400kV RTP Divača—RTP Koper !!; — vgradnja drugega tansformatorja t !0/20kV v RTP Dekani. Po ptanskem obdobju (objekti kontinuitete) je predvidena uvedba 400kV napetosti z ugraditvijo transformatorja 400/!t0kV v RTP Koper I! (Škofije). Vzporedno s ptaniranim razvojem bo potekata gradnja in obnova transformatorskih postaj ter gradnja novih VN razdetitnih kabetskih vodov. VN razdetitnih datjnovodov in obnova obstoječih razdetitnih datjnovodov. 4 ! M0.2. Ptinovodno omrežje in oskrba z naftnimi derivati V ptanskem obdobju bo potrebno zagotoviti pogoje za razvoj magi-stratnega ptinovodnega omrežja. Primarno in sekundarno ptinovodno omrežje bomo razvijati v okviru zagotavtjanja oskrbe obatnega območja s ptinom in sicer na tistih območjih občine Koper, kjer perspektivna poraba ptina opravičuje izgradnjo ptinovodnega sistema. Za oskrbo regije z naftnimi derivati je pomembno obstoječe skta-dišče Petrot-!stra benza v industrijski coni ob Serminu. Distribucijska mreža (bencinski servisi) se na obstoječem cestnem omrežju v občini ne bo širita, bo pa vsktajena z razvojem cestnega omrežja. Repubtiškega pomena je sktadišče naftnih derivatov Petrot-tstra benza na Serminu. Predvidena je njegova širitev na jugozahodni, zahodni in serverozahodni strani Sermina pod pogojem, da predhone raziskave ne bodo pokazate potrebe po trajni ohranitvi pričakovane arheološke dediščine. 4 t ! ! Vodno gospodarstvo Na področju vodnega gospodarstva bomo prednostno izvajati nato-ge. s katerimi bomo zagotoviti funkcionatnost zgrajenih objektov in naprav v sptošni rabi in vzpostavtjanje pogojev za razvoj drugih dejavnosti predvsem dotgoročno oskrbo s kvatitetno vodo oziroma v čim-večji meri zavarovati in izbotjšati kvatiteto voda zagotavtjati varnost pred poptavami in drugim škodtjivim detovanjem voda ter zagotavtjati pogoje za izbotjšanje zemtjišč za kmetijsko proizvodnjo Hidrogeotoške in posctitvenc značitnosti narekujejo učinkovito varovanje vodnih virov za dotgoročno zagotovitev zadostnih kotičin kva-titetne vode za vodooskrbo namakanje in tehnološko vodo V ptanskem obdobju so prednostne natogc izgradnja akumutacij v porečju Dragonje in namakanje dotine Dragonje in Badaševicc V prvi fazi sta predvideni akumutaciji naT)ragonji in Pinjevcu Lokacija pregrade za akumutacijo na Pinjevcu bo oprede)jena z ustreznim srednjeročnim ptanom. pri čemer bodo upoštevane predvsem zahteve po potrebnih kotičinah vode in po ohranjanju kvahtetnih kmetijskih zemtjišč pred potopitvijo Pri vseh posegih bo v največji možni meri spoštovano varovanje etementov naravne dediščine, ki izhajajo iz opredetitve tega območja za naravni spomenik Zagotoviti bo potrebno sredstva za obratovanje črpatišč. mctioracij-sko-depresijskih območjih (ankaranska in semedetska depresija), kjer je potrebno notranje vode prečrpavati ter za vzdrževanje mctioracij-skih kanatov na teh območjih, za kar bodo združevati sredsva uporabniki teh območij na osnovi posebnih sporazumov Sredstva za detova-njc črpatišč na mctioracijsko-depresijskih območjih bodo na podtagi posebnih sporazumov zagotavtjati tudi tisti uporabniki teh zemtjišč. ki po spremembi namembnosti ne bodo več potrebovati črpanja. Za zadrževanje visokih voda in za akumutacijo vode za namakanje je predvidena tudi izgradnja matih zadružnikov (Tomaž. Piševec. Kampe). (mi ka. Grintovec. Kubed in Rižana). Površine vode bodo pokrivate 22 ha površin. 4 ). ! 2 Komunatno gospodarstvo Pri upravtjanju s komunatnimi objekti in napravami ter pri nudenju komunatnih storitev bomo postopoma uvetjavitj ekonomske zakonitosti s katerimi bomo skozi ceno storitevizvajatcem zagotavtjati preseganje pristnosti za enostavno reprodukcijo, to je pogoj za zadostno akumutativno sposobnost izvajalcev komunatnih storitev, ki trajno edino tahko zagotovi organski razvoj teh dejavnosti Problematiko komunatnega gospodarstva bomo reševati sistematično in usktajeno in sicer s kompteksno sanacijo in dograjevanjem obstoječih sistemov, zagotavtjanjem vsaj minimatne oskrbe na podežetju; za zagotavtjanje kotičinske in kakovostne oskrbe pa s povezovanjem tokatnih sistemov v regionatne ati medregionatne Gradnja komunatnih objektov bo potekata usktajeno z dotgoročno potitiko urbanizacije območja občine 4 t. 12. t Oskrba z vodo Na področju vodne oskrbe, ki predstavtja eno izmed etd^ientamih osnov za bodoči razvoj obatnega območja in še posebej občine Koper gtede na omejene in deficitarne vodne vire. bomo morati do konca ptanskega ondobja zagotoviti vsem prcbivatcem in dejavnostim zadostne kotičine zdrave pitne vode To bomo tahko dosegti z reatizacijo nastednjih natog: t. izvajanje hidrogeotoških raziskav v zatedju izvira reke Rižane. 2. Varovanje kvatitetne pitne vode in zaščita vodnih virov. 3. Regionatni Primorski vodovod: — ureditev novega zajetja izvira Rižane s črpališčem in povečanje odjema na Rižani. — sanacija obstoječe vodarne za zmogtjivost 180!/sek in izgradnja zmogtjivosti )200tsek. — izgradnja cevovoda od izvira do vodarne. — izgradnja tranzitnega cevovoda s spremtjajočimi objekti od vodarne (Rižana) do tzote (Livade). — izgradnja akumutacije na Rižani in izgradnja regionatnega Primorskega vodovoda Matni-Obata 4. Vodovodno omrežje in naprave: — izvajanje ukrepov za zmanjševanje izgub v omrežju s sanacijo obstoječih omrežij na mestnih in drugih območjih. — uvajanje avtomatike in posodobitev obratovanja. — gradnja rezervoarjev potrebnih zmogtjivosti. — gradnja naprav za vodno oskrbo Ankaranskega območja. — gradnja ttačnega cevovoda vodarna Rižana—črpatišče Sv. Anton — dograjevanje vodovodnega omrežja na območju višinskega vodovoda. — gradnja novih omrežij v sktadu s srednjeročnimi ptani. * Petek, 8. avgusta 1986 — Št. 6! prHn0fS!t6 ROVÌCC URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 —§t. 25 308 M Po ptanskem obdobju pa je predvidena izgradnja akumulacije Pred-!oka — 1. in 2. faza. 4.!.! 2.2. Odvajanje in čiščenje odpadne vode Hitrejšo stopnjo razvoja v okviru komunatnih dejavnosti bomo nameniti področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s tem zmanjšati ogroženost oko!ja. Razvoj kanatizpcijskega omrežja v dotgoročnem obdobju stoni na petih gtavnih zbiratnikih in sicer: — gtavni zbiratnik Koper za prispevna območja Šatara. Otmo. Semedela. Žusterna. Škocjan—Triban. Vanganetsko območje, de! Luke Koper, cona komunatne industrije in stri de! mesta Koper — primarni zbiratnik Ankaran—centratna čistitna naprava za prispevna območja Debeti rtič. Ankaran. Hrvatini. Škofije, industrijska cona. de! Luke Koper na ankaranski Bonifiki. — zbiratnik—Dekani za prispevna območja industrijske cone. Dekanov. Rižane. Hrastovetj. Kubeda — zbiratnik Sermin za prispevno območje industrije Sermin V centratni čistilni napravi je predvidena mehanska, biološka ter kemijska stopnja čiščenja s sežiganjem ati kompostiranjem pregnitega btata ter odvodom očiščene vode v Rižano z možnostjo uporabe za tehnološko vodo. (istitno napravo bomo usposabtjati v več zaporednih fazah in etapah. V prvi fazi je predvidena kapaciteta !00.000PE. Z izgradnjo druge faze do teta 2000 se bo kapaciteta povečata za 200.000 PE. Mehanski de! prve faze čistitne naprave je zgrajen za dokončno kapaciteto 200.000 PE. dosežena stopnja čiščenja je S—10 %. Z izgradnjo bioto-škega deta se bo učinek čiščenja povečat na 60—80%, z izgradnjo druge biološke stopnje pa na 90—95 %. Območje čistitne naprave obsega ! ! ha. Poteg gtavnega kanatizacijskega sistema bomo v zatedju občine razvijati tudi tokatne sisteme z tokatnimi čistilnimi napravami Taka področja so predvsem področje Hrastovetj. Gračišča in Kubeda, ki jih bomo sanirati zaradi zajetja Rižanskega vodovoda. Enako se rešujejo nasetja Šmarje in Marezige. Pozneje je te tokatne sisteme možno priključiti na centratni kanatizacijski sistem. Individualni skupinski objekti (greznice) so predvideni te za izrazito razpršeno gradnjo v zatedju ter za distocirane obrate. $ kanatizacijo bodo sanirani primestni predeti stihijske gradnje, ki predstavtjajo nevarnost v epidemiološkem pomenu (potez od Prad do Pridvora. Škofije. Dekani). 4. !. t2.3. Odlagališča odpadkov Probtematiko odpadnih snovi v občini Koper bomo v ptanskem obdobju reševati v okviru enotnega in tehnološko sodobnega pristopa na obatni ravni. Pri tem bo konkretna rešitev odvisna od obsega materiala, ki ga je potrebno predetati ter njegove sestave, predvsem njegove toksičnosti ter potrebnih sredstev za usposobitev odtagatišča in predelave po posameznih tehnoloških možnostih. Do rešitve tega problema z usposodobitvi jo objekta oziroma območij za tak enoten tehnotoški pristop kot trajno rešitev, bomo v občini — po predhodni vzpostavitvi vseh pogojev — uporabljati začasna odtagatišča. 4.1.12.4. Komunalni privezi Akvatorij v Koprskem zalivu je namenjen razvoju marine in komu-natnih privezov. Privezi, ki bodo usposobtjeni kot nadomestilo za ukinjene priveze na Katarini, bodo imeti značaj komunatnih privezov. 4.!.]2.5. Pokopatišča V ptanskem obdobju je predvidena razširitev obstoječega osrednjega pokopatišča v Škocjanu ter ohranitev vseh obstoječih pokopališč. Podane pa so prostorske možnosti za šriitev ostatih pokopališč, v koti-kor bodo izkazane potrebe. 4.! .! 3. Sakratni objekt Na območju Semedete — *Za gradom« je predvidena izgradnja sa-Mfatnega objekta za pribtižno 150 obiskovalcev. 4.2. Usmeritev in strategija sociatnega razvoja in družbenih dejavnosti Za stabiten gospodarski razvoj družbe moramo zagotoviti tudi učinkovito ureditev družbenih dejavnosti. Zato bomo družbene dejavnosti razvijati tako. da bomo zagotavtjati večjo odprtost, dostopnost in povezanost organiziranih družbenih obtik deta. Zato se bodo družbene dejavnosti ob povečanju obsega svoje dejavnosti morate vsebinsko in organizacijsko preobraziti. Že doseženo raven zadovoljevanja potreb bomo ohranjati na večini področij družbenih dejavnosti, hitreje pa bomo razvijati programe tistih dejavnosti, ki povečujejo ustvarjalno, intetektuatno in gospodar- sko ter tudi kutturno moč družbe. Da bi to dosegli, bomo zagotoviti botjše izkoriščanje in delovanje obstoječih obtik in obenem razvijati tudi cenejše, varčnejše in posamezniku botj pritagojene obtike zadovo-t je van ja potreb. Doseženo raven zadovotjevanja skupno dogovorjenih potreb in nove usmeritve bomo zagotavtjati predvsem z učinkovitejšo izrabo finančnih, kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. S sredstvi združenimi v samoupravnih interesnih skupnostih v odnosih svobodne menjave deta. bomo botj podprti tiste sptošne programe dejavnosti, ki pomenijo skupno dogovorjeno raven zadovotjevanja potreb oziroma pribtižno enako startno osnovo in razvojne možnosti za vse občane. Z raztičnimi ukrepi in osveščanjem bomo vptivati na prestrukturiranje osebne porabe, ki mora temeljiti na krepitvi odgovornosti za tasten tetesni. intetektuatni in kuttumi razvoj, za ohranjanje tast-nega zdravja ter rasti obsega standarda na podlagi deta in rezuttatov deta. Za de! programov, ki ne pomenijo zadovotjevanja dogovorjenih potreb, pač pa dopotnjevanje potreb posameznikov, gospodinjstev sosesk ati delavcev, združenih v posameznih asociacijah, bodo ti uporabniki združevati sredstva neposredno. Posebno pomemben bo še naprej segment družbenih dejavnosti, ki je odtočitnega pomena za razvoj itati janske narodnostne skupnosti. Ob sodetovanju ustreznih repubtiških inštitucij bomo z ustreznim vzdrževanjem in dodatnim usposabtjanjem specifičnih objektov družbenega standarda za potrebe narodnosti, s programi, aktivnostmi in prireditvami na področjih otroškega varstva, izobraževanja in kutture dograjevati in bogatiti pogoje za sožitje. Ktjub temu. da bo detovanje družbenih dejavnosti v začetnem obdobju še močno omejeno z dosežki in rezultati v materiatni proizvodnji in bo možno te s smotrnejšo rabo sredstev in učinkovitejšim organiziranjem ohraniti družbeno raven, bomo v nadaljnjem razvoju upoštevati. da so trajni citji materiatnega razvoja socialistične samoupravne družbe po svoji naravi in v končni postedici socialni, medtem ko so ekonomski citji te sredstvo za zagotavljanje materialnih pogojev za socialni napredek. 4.2.1. Otroško varstvo Na področju družbenega varstva otrok bomo ustvarjati ugodnejše razmere za to. da se bodo starši tahko svobodno in odgovorno odločati o rojstvu in skušati doseči čimbotj izenačene pogoje vzgoje in razvoja vseh otrok, ne gtede na materialno in kutturno raven okotja. v katerem doraščajo. Povečati bomo pomoč ztasti mtadim staršem v času, ko ustvarjajo družino in potrebujejo začetne eksistenčne pogoje. Z aktivno populacijsko potitiko bomo zaustaviti obstoječi trend upadanja rodnosti. Varstvo materinstva ter skrb za novorojence in predšolske otroke bomo botj pritagoditi specifičnim potrebam. Ztsti bo nujna preusmeritev iz aktivne investicijske v botj vsebinsko funkcionalno dejavnost. posebno skrb pa bomo nameniti ustrezni prehrani in zdravstvenemu varstvu otrok. Pri investicijskih dejavnostih je prednostna natoga ureditev spremljajočih površin pri vzgojnovarstveni organizaciji Prisoje, ureditev prostorov za potrebe VVO v Žusterni III. izgradnja I. faze WO Škofije in prostorov za VVO z itatijanskim jezikom v Kopru ter urejanje primernih igratnih in drugih površin. V nastednjih etapah ptanskega obdobja so predvidene investicije na območju: Žusteme III, Kopra, Ankarana, Bertokov, Prad, Vanganeta in Gračišča ter adaptacija v Gradinu. 4.2.2. Osnovno izobraževanje Osnovno šoto bomo razvijati na načetih celodnevne organizacije deta. tako da bodo z obveznim in razširjenim programom deta zagotov-tjene najugodnejše razvojne možnosti. Za tak razvoj bo nujno zagotoviti prostorske možnosti in opremo za sodoben pouk. V prvem obdobju bo nujna izgradnja in dograditev tistih objektov, ki bodo omogočati vsem učencem enake pogoje deta. v nastednji fazi pa zagotovitev zadostnih zmogtjivosti za organizacijo enoizmenskega pouka. V osnovnem glasbenem izobraževanju bo v tem obdobju potrebno dati večji poudarek kadrovski vtogi glasbenih šot. Investicije v šotske objekte bodo prvenstveno namenjene za dograditev in rekonstrukcijo obstoječih objektov in sicer: O Š. Prade. O Š. Dekani. O Š. Gračišče. O Š. Škofije. O Š. z itatijan-skim učnim jezikom v Kopru. Sanacija šolskih objektov je predvidena v Pridvoru. Kotombanu. Vanganelu ter na osnovnih šotah Dušana Bordona. Pinka Tomažiča in osnovni šoti z italijanskim učnim jezikom v Semedeti. Novogradnji sta predvideni v Žusterni III in v Ankaranu. 4.2.3. Usmerjeno izobraževanje V srednjem usmerjenem izobraževanju bomo ohraniti usmeritev, da vsem. ki končujejo osnovnošotsko obveznost, zagotovimo vktjučitev v 8. avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 309 nada!jnje izobraževanje, v izobraževanih programih pa bomo zagotoviti takšnevsebme. ki bodo ustrezate prestrukturiranju združenega deta in drugim družbenim potrebam. Srednjim šotam usmerjenega izobraževanja bomo zagotoviti ustreznejše materiale pogoje za deto. predvsem tetovadnico in sodobnejšo izobraževatno tehnotogijo. vktjučno z računatništvom. tako da bo v preobrazbi vzgojno izobraževatnega procesa omogočeno intetektuatno osamosvajanje učencev in razbremenitev učiteljev s ktasičnimi predavanji ob povečani skrbi za svetovanje, pomoč in spremtjanje napredovanja v znanju učencev. Trajno izobraževanje in usposabtjanje morata postati enakovredna sestavina izobraževatnega sistema, tudi kar zadeva neformatne obtike. Odtočno večjo pozornost bomo nameniti usposabtjanju učitetjev za posredovanje vedno novih izobrazbenih vsebin kot postedice vse hitrejšega tehnotoškega. znanstvenega in družbenega razvoja, inovativne prijeme pri posredovanju vzgojno-izobraževatnih vsebin bomo materiatno stimutirati. Na področju investicijskih vtaganj bosta imeti prednost izgradnja telovadnice za srednje šote v historičnem mestnem jedru ter pridobitev prostorov za potrebe Srednje kovinarske in prometne šote. V planskem obdobju je predvidena adaptacija prostorov Srednje družbostovne šote z italijanskim učnim jezikom in Srednje pedagoške in naravoslovno matematične šote v Kopru. 4.2.4. Kuttura Na področju kutture bomo razvijati čim širšo ustvarjatno in kakovostno tjubitetjsko dejavnost ter kuttumo in estetsko vzgojo. Posebno pozornost bomo nameniti pospeševanju kulturnega razvoja italijanske narodnostne skupnosti in medsebojnem kuttumem sodelovanju v sktadu s potrebami narodnostno mešanega območja kot tudi sodelovanja z zamejstvom. S celovitimi programi gtedatiških. glasbenih, fitm-skih. likovnih in drugih prireditev bo omogočen vpogted v kuttumo ustvarjalnost ter bo zagotovtjena širša dostopnost kuttumih dobrin in vrednot. Varovanju premične in nepremične kulturne dediščine in naravnih znamenitosti bo namen jena organizirana skrb. tudi s krepitvijo zavesti o skupnih natogah cetotne družbe za to področje. Razvoj knjižničarstva bo usmerjen v celovito uresničevanje njihovega kuttumega postanstva. Večje skrbi bo detežno proučevanje krajevne kutture in zgodovinske dediščine ter objava izvirnih de! s tega področja. Pomembna bo tudi ustvarjatnost samostojnih kuttumih delavcev. Da bi v okviru danih materiatnih možnosti dosegti botjše rezuttatc v kutturi. bo treba vztrajati na botjšem in botj racionatnem izkoriščanju obstoječih kadrovskih, prostorskih in drugih zmogljivosti. Po prednostnem redu. dogovorjenih s srednjeročnimi planskimi dokumenti, bomo za potrebe kutture in drugih de javnosti, po možnosti že v prvem srednjeročnem obdobju, adaptirati gtedatišče v Kopru, urediti prostor za Pokrajinski arhiv, pomožne prostore za Osrednjo knjižnico Koper in Pokrajinski muzej ter postopno revitatizirati obstoječe zadružne domove in opuščene šotske objekte za kuttumo in drugo dejavnost, ztasti v tokatnih središčih. 4.2.5. Tetesna kuttura Na področju tetesne kutture se bodo s postopno rastjo življenjskega standarda in s širjenjem prostega časa povečate potrebe po aktivni ude-težbi detovnih tjudi in občanov v raznovrstnih, kotektivnih, družinskih in individuatnih obtikah tetesnokuttumega udejstvovanja, ki bodo vse botj nepogrešljive pri ohranjanju in utrjevanju fizične kondicije ter psihičnih sposobnosti tjudi. Telesno kuttume aktivnosti bodo čedatje pomembnejša sestavina aktivnega izkoriščanja prostega časa. obtika zdravstvene preventive in tudi sredstvo za omejevanje deviantnih pojavov. Poudarek bo na množičnosti in usmerjanju, za kar bo potrebno pospešeno pridobivati in usposabtjati predvsem amaterske kadre Od tekmovalnih športov bomo v sktadu z materiatnimi možnostmi razvijati predvsem tiste, v katerih imamo tradicijo, naravne danosti ati števitno občinstvo. Vrhunski šport bomo razvijati na strogo selektivnih osnovah. V okviru kompleksnega reševanja športno rekreacijske cone Koper je predvidena izgradnja večnamenske dvorane, tribune, stretišča. garderobnih objektov ter posodobitev attetskih naprav. Površine in objekti za razvoj vodnih športov so predvideni na območju obstoječega kopatišča v Kopru, v Zustemi in športnorekreacijski coni Koper. V ptanskem obdobju bomo uresničevati nastednji program izgradnje tetesnokuttumih objektov: asfattne igratne površine v Gradinu. Črnem katu. Pridvoru. Hrvatinih. Žustemi in Škocjanu ter pomožnih objektov v Dekanih. Za potrebe tjubitetjskega športnega tetatstva bomo usposobiti ustrezno površino v btižini nase!ja Črnotiče. 4.2.6. Zdravstveno varstvo Na področju zdravstvenega varstva bodo potrebe po storitvah naraščate kot bistvena sestavina kvalitete živtjenja in deta. Z razvijanjem preventivnih metod deta bomo dosegti zmanjšanje umrtjivosti dojenčkov. podatjšati pričakovano povprečno živtjenjsko dobo. zmanjšati stopnjo invatidiziranja in umrtjivosti zaradi obotenja srca in ožitja. rakastih obotenj in poškodb, izbotjšati zdravstveno stanje zobovja pri mtadini in aktivni poputaciji ter izbotjšati higiensko sanitarne razmere. Osnovno zdravstveno varstvo bomo kadrovsko, materiatno in prostorsko usposobiti, da bo postopno prevzemalo nekatera opravita od organizacij specialistične in botnišnične dejavnosti v sktadu s programom detitve deta in stopenjske diagnostike zdravstvenih detovnih organizacij v 5R Stoveniji. Težišče primarnega zdravstvenega varstva se bo prenesto na neposreden in neprestan kontakt s prebivatstvom ter na večje angažiranje neizkoriščenih samozaščitnih potcnciatov uporabnikov. Z modernega medicinskega stališča naj bi primarno zdravstveno varstvo rešito 80 % vseh zdravstvenih probtemov. Takšna preusmeritev bo prinesta vrsto pozitivnih socialnih, medicinskih in ekonomskih novosti, pod pogojem, da bo zdravstvena praksa opustita dominacijo koncepta botezni s poudarjanjem medicinske tehnologije in subspe-ciatnosti in sprejeta ekotoško poindustrijski scenarij varstva. Koncept pospeševanja zdravja in vptiv na vse dejavnike, ki ga dotočajo. bo posta! ena izmed srateških smeri razvoja in bo zahteva! množično akcijo. Zdravstveno stanje bo. v nasprotju s sptošnim prepričevanjem vse manj odvisno zgotj od prizadevanj zdravstvenih detavcev in sredstev, ki jih za to dejavnost namenjamo, ob spoznanju, da je zdravstveno stanje kompteksen produkt fizičnega, psihičnega in sociatnega stanja tjudi ter odvisno od primernih živtjenjskih in detovnih pogojev. Za zagotavtjanje pogojev za usposobitev osnovnega zdravstva bomo v ptanskem obdobju najprej izvedti adaptacijo sedanjih objektov v Kopru in Otmu ter lokacijsko prerazporeditev nekaterih dejavnosti, nato pa se totiti izgradnje novega zdravstvenega doma v Kopru. Vse napore bomo vtožiti v odpravo kadrovskih pomanjkljivosti in v krepitev materialne osnove deta. Na področju botniškega varstva bomo združevali sredstva za dograditev nove regijske botnišnice v Izoti kot objekta skupnega pomena za širše območje. V ptanskem obdobju so predvidena tudi investicijska vtaganja v objekte Ortopedske botnišnice Vatdottra. 4.2.7. Sociatno skrbstvo Ob upoštevanju sedanjega obsega deta in sprememb v strukturi pre-bivatstva lahko predvidevamo, da se bo še naprej poveča! pomen sociatnega skbstva. Temetjna usmeritev bo krepitev preventivnega in svetovalnega deta ter nenehno iskanje možnosti za hitrejše in učinkovitejše preprečevanje oziroma reševanje sociatne problematike. Natančneje pa bo potrebno opredetiti vtogo družbenih dejavnosti pri izvajanju primarne preventive. Razvijati bomo prostovoljno sociatno deto. ki ga bo potrebno ustrezneje družbeno ovrednotiti. Z denarnimi pomočmi bomo v sociatnem skrbstvu zagotavtjati sociatno varnost najbotj ogoroženim skupinam občanov, ki niso sposobne za pridobitno deto. Razvijati bomo družbeno skrb za starejše ter duševno in tetesno prizadete občane, posebno pozornost pa bomo nameniti otrokom, prikrajšanim za normatno družinsko živtjenje. Gtedc na predvidena demografska gibanja in strukturo prebivalstva je v ptanskem obdobju predvidena dograditev Obatnega doma upokojencev za 80 oseb. Gtede na pričakovane potrebe pa bomo v okviru poselitvenih površin na ureditvenem območju mesta Koper rezervirati površine še za dodatne kapacitete. Investicijska dejavnost je prostorsko predvidena tudi na območju detovne organizacije INDE. 4.2.8. Raziskovatna dejavnost Na področju raziskovalne dejavnosti bomo v večji meri kot doslej obtikovati ktjučne projekte v funkciji uresničevanja dotgoročnega programa gospodarske stabitizacije. vktjučno s prestrukturiranjem gospodarstva Ob projektih se bodo združevati zainteresirani uporabniki in izvajalci ter jim bodo sredstva, združena preko raziskovatne skupnosti, pomenita začetno vzpodbudo za neposredno menjavo deta Raziskovalni potencia! bomo usmerjati tudi v reševanje probtemov nekaterih drugih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k razvoju cetotne družbene produktivnosti in učinkovitosti. Organizacije združenega deta sc bodo usposobite za organizirano izkoriščanje znanstvenih dosežkov ter vzpodbujate raziskovanje za svoje in širše družbene potrebe ter hitrejše uvajanje inovacij v razvojno politiko za potrebe usmerjanja družbenega razvoja bomo pospešiti specifične sociotoške raziskave ter proučiti možnost za profesionatizacijo aktivnosti na tem področju. 4.3. Usmeritve in strategija razvoja v prostoru in urejanje prostora 4.3. !. Regionatni razvoj Petek, H avgusta 1986 — Št 61 prÌ!ROrS)M R0VÌC6 URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 —št. 25 s 310 V skladu z zasnovo policentričnega razvoja SR Slovenije in opredelitvijo somestja Koper—Izola—Piran bomo — pospeševali medobčinsko sodelovanje pri obvladovanju skupnih problemov, predvsem na področju zaposlovanja, pri izgradnji infrastrukturnih objektov ter objektov oskrbnih in družbenih dejavnosti, pri uporabi prostora in izkoriščanju naravnih danosti, — pospeševalni razvoj somestja Koper—Izola—Piran kot središča širšega regionalnega pomena (DELITEV FUNKCIJ), — USKLAJENO IN SMOTRNO POSPEŠEVALI IZRABO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ. KI SO TRAJNO NAMENJENA KME- TIJSTVU. — ENOTNO REŠEVALI VAROVANJE, ZAŠČITO IN RABO MORJA, MORSKE OBALE IN PRIOBALNEGA PASU, — SKUPNO REŠEVALI PROBLEMATIKO ODPADNIH SNOVI Z RAZVIJANJEM SODOBNE TEHNOLOGIJE ZBIRANJA, SORTIRANJA, TRANSPORTA, PREDELAVE IN ODLA- 4.3.1.2. Poselitev Pri usmerjanju dejavnosti v prostoru in urejanju prostora bomo v občini Koper največjo skrb posvetili skladnejšemu razvoju mesta in izven mestnih naselij ter preobrazbi krajine. Zelo hitra rast obalnega območja in še posebej občine Koper v preteklih desetletjih je povzročila določena neskladja v prostoru in gospodarjenju z naravnimi viri ter v odnosu do okolja, ki jih bomo v planskem obdobju selektivno razreševali. Ta neskladja so danes prisotna tako na področju stanovanjske izgradnje v mestu in v ostalih naseljih v občini, zato pa moramo dosedanjo kvantitativno rast preusmeriti v kvalitativni razvoj z zaključevanjem začetih kompleksov in planskih območij. Gradnjo novih stanovanj in proizvodnih zmogljivosti bomo usmerjali predvsem v ureditvena območja tistih naselij, ki s svojimi funkcijami služijo širšim gravitacijskim območjem in imajo glede na naravne in prometne razmere večje možnosti za nadaljnji razvoj. Izven ureditvenih območij teh naselij bodo možni poselitveni posegi v prostor za potrebe kmetijstva, turizma in rekreacije, pridobivanja rudnin ter za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti občinskega in regionalnega nivoja bomo razvijali v naselju Koper, lokalni nivo teh dejavnosti pa bomo, ob upoštevanju funkcije in gravitacijskega območja, predvideli v izven mestnih naseljih, ki so opredeljena kot razvojna središča občine (LOKALNA IN POMEMBNEJŠA LOKALNA SREDIŠČA). S takimi usmeritvami predvidevamo krepitev mesta Koper kot središča občinskega in središča ožjega regionalnega pomena ter razvoj izvenmestnih naselij in območij v nove kvalitete. 4.3.1.3. Infrastruktura Infrastrukturno omrežje in naprave so pogoj za nadaljnji nemoten razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti in predpogoj za ohranjevanje prebivalstva na podeželju. V prihodnjem razvoju bomo težili k boljši prometni povezanosti obalnega območja z ostalimi regijami ter ruralnega z urbanim območjem. Usmerjali bomo razvoj v izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri ter v izboljšanje kvalitete prometnega omrežja. Pri načrtovanju tras bomo poleg tehnoloških rešitev upoštevali že narav-novarstveni vidik in potrebo po varovanju kmetijskih zemljišč. Prednostne naloge na področju komunalne infrastrukture so v zagotavljanju zadostne količine kakovostne pitne in tehnološke vode ter varovanju in zaščiti vodnih virov. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, bodo prednostna pri širjenju vodovodnega omrežja. Za zagotavljanje ustrezne kvalitete pitne vode bomo zaščitili sedanje in bodoče vodne vire. Na podlagi hidrogeoloških raziskav in strokovnih podlag za zaščito vodnih virov bomo sprejeli ustrezni občinski odlok, s katerim bodo določeni varstveni režimi za posamezna zaščitna območja. Skladno z globalnimi okviri razvoja in usmeritvami bomo dejavnosti v odprtem prostoru, kot so kmetijstvo, gozdrastvo. vodno gospodarstvo pridobivanje rudnin, turizem in rekreacija, organizirali ob upoštevanju naravnih pogojev in krajinskih značilnosti prostora ter drugih pogojev za njegovo rabo. Da bi preprečili nadaljnje razvrednotenje okolja in zagotovili boljše in zdrave pogoje bivanja, bomo težili za realizacijo zastavljenega kanalizacijskega sistema z novogradnjami in sanacijami ter izgradnjo centralne čistilne naprave. Izgradnja kanalizacijskega omrežja je nujna povsod tam. kjer so naselja priključena na javni vodovod. 4.3.14. Rekreacijske površine Rekreacijske površine bomo urejali kot večja zaključena območja v povezavi z morjem in razvojem športov na vodi ter kot zelene — rekreativne površine v povezavi z območji s turistično funkcijo in v bivalnih območjih. Pri tem bomo še posebej upoštevali naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti, krajinske kvalitete prostora in naravne danosti. 4.3.1.5. Tretiranje odpadkov Zbiranje in odlaganje odpadkov bomo organizirali tako, da bomo v čim večji meri reciklirali odpadke, za kar bomo skupaj z občinama Izola in Piran opredelili centralno odlagališče in območje za predelavo odpadkov. Sedanja odlagališča bomo sanirali. 4.3.1.6. Kulturna in naravna dediščina Kulturna in naravna dediščina bo obravnavana v aktivni vlogi kot vzpodbuda in možnost kvalitetnega razvoja, ne pa zgolj kot omejitev v možnostih razpolaganja s prostorom; izpostavljeni morajo biti vidiki njene specifične uporabe in možnosti vključevanja v razvojne smeri in interese. Izvirni toponomastiki bo posvečena največja pozornost, pri čemer bomo preprečevali izginjanje in ukinjanje izvirnih imen oziroma nazivov. 4.3.2. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru 4.3.2.1. Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru 4.3.2.1.1. Omrežje naselij Razvoj in urejanje naselij bosta usmerjena v skladu z opredelitvijo funkcij naselij v omrežju naselij, pri čemer se bo še posebej krepila vloga mesta Koper v sklopu somestja Koper—Izola—Piran kot središča širšega regionalnega pomena oziroma občinskega središča in središča ožjega regionalnega pomena. Kot nova kvaliteta v omrežju naselij na obalnem območju nastaja somestje Koper—Izola—Piran. Osnova oblikovanja somestja je delitev funkcij pretežno srednjega, delno višjega nivoja, kar je zlasti pogojeno s prostorskimi danostmi, komperativnimi prednostmi posameznih naselij in politiko urbanizacije. V kontekstu oskrbno storitvenih funkcij somestja Koper—Izola—Piran izstopa vloga somestja kot nosilca oskrbno-stori-tvenih funkcij za gravitacijsko območje obale, pri čemer ima posebno vlogo mesto Koper, po drugi strani pa vloga somestja kot nosilca teh funkcij za širše gravitacijsko območje, ki ga predstavlja del kraške regije in de! zaledja Istre. Da bi zagotovili družbeno in gospodarsko smotrno prostorsko organizacijo oskrbe, storitev, bivanja, proizvodnje in drugih dejavnosti ter ustrezno stopnjo družbenega standarda tudi v izvenmestnih naseljih, se bodo kot nosilce nadaljnjega razvoja razvijali: — v pomembnejše lokalno središče: Ankaran glede na razvoj turizma; — v lokalna središča: Cmi kal, Gračišče, Marezige, Šmarje, Dekani, Hrvatini, Škofije, Bertoki — Prade; — v manjša lokalna središča: Gradin, Boršt, Vanganel, Pridvor, Pobegi—Cežarji. Razvoj lokalnih in manjših lokalnih središč bomo omogočali z dolgoročno zemljiško politiko in opremljanjem naselja z družbeno in komunalno infrastrukturo. S tem bomo omilili depopulacijo nekaterih območij in praznjenje vasi. Glede na proizvodne funkcije je opredeljeno mesto Koper kot pomembnejše industrijsko središče, naselje Dekani z 2—3 industrijskimi obrati ter naselje Šmarje kot naselje z monostruktumo dejavnostjo. Naselji Koper in Ankaran sta opredeljeni kot naselji z značilnimi turističnimi funkcijami. Območje naselij, vključeno s celotnim ureditvenim območjem mesta Koper, obsegajo 1915 ha. 4.3.2.1.2. Razporeditev stanovanj Dosedanja zasnova poselitve bo tudi do leta 2000 zadržala osnovni vzorec poselitve, ki se oblikuje ob prometnih komunikacijah in v obstoječih naseljih. Koper in izven mestna naselja se bodo razvijala v okviru obstoječih, plansko že opredeljenih površin in na začetih poselitvenih območjih. Ta poselitvena območja so Žustema III in Ankaran ter delno Bertoki—Prade. Z obsežnejšo prenovo, revitalizacijo in sanacijo historičnega mestnega jedra bomo povečali smotrnost rabe površin in grajenih struktur. Pri prenovi in revitalizaciji historičnega mestnega jedra bomo posebno pozornost posvetili ohranjanju avtohtonega prebivalstva in oživljanju kulturne in socialne tradicije tega mestnega predela, s posebno pozornostjo do elementov identitete ter prisotnosti italijanske narodnosti. Analiza stanovanjskih potreb in naselitvenih možnosti z upošteva- 8 avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 311 njem ekoloških, kulturnih. zgodovinskih in drugih značilnosti ter zgra jtnost. struktur je pokazala. da .zp.stavt„n, nu.de] )ahk. zadevo),u,e celotne potrebe do konca planskega obdobja Za izvajanje teh usmeritev bomo ohtikovati in sprejeti ustrezne ukrepe na področju dolgoročne zemtjiike potnike, druibene kontrole nad prometom z zemlji K, in prednostni vrstni red vlaganj v pogoje za razvoj. Z dolgoročnejšo politiko komunatnega opremljanja zemljišč bomo vzpodbujati smotrno nasetjevanje prebivatstva v strnjena nasctja in zaktjučena območja S takimi ukrepi bomodosegh zmanjševanje razlik med mestom in izvenmestnimi nasetji. 4.3.2. !.3 Razproeditev družbenih, oskrbnih, storitvenih in proi-zvodnih dejavnosti Osnovni vzorec poselitve v občini Koper se kaže v razpršen! poselitvi z vetikim števitom nasetij do 200 prebivalcev Zato so oskrbno-stori-tvene dejavnosti predvidene v tokatnih in manjših tokatnih središčih, k) morajo biti dobro dostopna gravitacijskemu zatedju ter v pomembnejših tokatnih središčih in v mestu Koper — Pretežni de! družbenih in oskrbno-storitvenih dejavnosti bo še naprej osredotočen v historičnem mestnem jedru, predvsem na področju specializirane trgovine, srednjega in višjega šotstva ter kuttumih ustanov Proizvodne dejavnosti so v prostoru občine Koper, upoštevajoč specifične naravne pogoje in prometne razmere, razporejene v ožji prio-batni pas kot zaktjučevanje obstoječih industrijskih območij in te detno odpiranje novih manjših kompteksov za razvoj teh dejavnosti (območje ob Serminu). Natančneje opredelitve so razvidne iz pogtavij: 4. t .3.; 4 t .4 ; 4.1.5.; 4.1.6. in na kartah 4.3.2.2. Zasnova namenske rabe prostora izhodišča za opredelitev zasnove namenske rabe površin predstav-tjajo naravne, krajinske, posetitvene in druge značitnosti prostora ob upoštevanju primernosti prostora za posamezne dejavnosti ter ranljivosti prostora ob določenih posegih. 4.3.2 2.1. Območja kmetijskih zemljišč Na območju občine Koper, ki obsega 27080 ha površin so skladno s kategorizacijo kmetijskih zemljišč in predvidenimi posegi (melioracije) opredeljena območja kmetijskih zemljišč, pri čemer obsegajo 1. območja kmetijskih zemljišč 709$ ha površin, medtem ko 2. območje kmetijskih zemljišč zajema 5404 ha Skladno z obveznimi republiškimi izhodišči in družbenimi usmeritvami so vsa !. območja kmetijskih zemljišč namenjena kmetijski proizvodnji in se njihova namembnost ne spreminja razen v primerih: — ki so usklajeni z zakonskimi določili (7. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih), — razvoja Luke in njene infrastrukture glede na obvezno republiško izhodišče. — gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so kot obvezno izhodišče določene v dolgoročnem planu SR Slovenije (magistralne in pomembnejše regionalne ceste) — vodnogospodarskih ureditev in hidromelioracij ter — zaključevanja in dograjevanja že začetih stanovanjskih območij (Žustema. Ankaran). 4.3.2.2.2. Območja gozdov Skladno z opredelitvijo v poglavju 4. ! .2. so vse površine gozdov, ki zavzemajo 10909 ha površin občine, opredeljene v grafičnem delu dolgoročnega plana na karti. 4.3.2.2.2. Območja za izkoriščanje rudnin Za pridobivanje kamnitih agregatov so s planom opredeljene površine na območjih: Omega kala (dva kamnoloma), kamnolom Griža. !a-porokpp Sermin in Gažon ter za pridobivanje sivega kamna — peščenjaka — območje v KS Škofije, kar je opredeljeni na karti. 4.3.2.2.3. Območja voda a) vodotoki Vsi pomembnejši vodotoki v občini Koper (Badaševica. Rižana. Dragonja. Padema. Ankaranski hudournik. Osapska reka) so opredeljeni v prostoru glede na pomen in možnosti izrabe, ter ponazorjeni na karti. b) morje Osnovni populacijski problemi v Koprskem zalivu so iztoki komunalnih odplak, dotoki nepopolno čiščenih ali sploh netretiranih industrijskih odplak (večinoma iz manjših obratov), obremenitev morja zaradi dejavnosti Luke Koper ter izpiranje kmetijskih površin, predvsem zaradi uporabe gnoji! in pesticidov. Usmeritve Temeljno načelo, ki ga je potrebno upoštevat! pred poseg! v povezav! z morjem, je varovanje morja pred umčcvalmm! vphvt onesnaže vanja Tako načelo, k) ga lahko štejemo kot najbolj splošno smernico rabe morskega m pnbrežncga prostora pomem. da je permanenta na loga dejavnikov izboljševanje kvalitete morja predvsem s spreminjanjem tehnologij v proizvodnji, kakor tudi čiščenje odpadmh snovi Samo stalna skrb. da pndc v morje m tam tud! konča čtm manj odpadnih toksičnih ali mhabictjskth snovi lahko pnpelje do stanja, ko kval! teta morja ne bo ogrožala človeka bodisi kot kopalca alt pa kot potrošnika hrane iz morja Nadaljnja splošna smenuca pn načrtovanju izrabe predvsem pri-brežnega prostora je ohranjanje naravne obale vsaj do zgornjega roba bibavičnega pasu To pomeni, da se vsi objekti, ki nimajo osnovne funkcije vezane na morje (pomoli, pnstajalne obale itd odmaknejo od obalne črte toliko, da ostane bibavičm pas nedotaknjen Razvoj industrije je doslej premalo upošteva! varovanje morja pred škodljivimi odpadnimi snovmt. pn nadaljnjem razvoju tega nikakor ne bi smeh zanemanti. ampak moramo dosledno izvajati na različnih mestih izraženo usmentev. ki terja, da na celotni obali m nobene lokacije, ki bi v ekološkem smislu in s konsekvencami v samtamo-rekracijski uporabnosti obalnega morja, dovoljevala obstoj kakršnekoli dejavnosti. ki ni v stanju, da bi svoje odpadne vode pred izpustom v recipient popolnoma očistila toksičnih in inhibicijskih snovi, oziroma, da indù strijski objekti uporabljajo tako tehnologijo, s katero odpadne vode uporabljajo dosledno v zaprtem krogu Varovanje naravnih vrednot Koprski zaliv ima edini v Tržaškem zalivu ohranjeno družbo Posi-donietum ocednicai in verjetno s tem posebno odgovornost, da ne bi z nepremišljenimi posegi uničili najlepšo morsko travo pozejdonko. Zato je potrebno morje in obalo do globine 5 m maksimalno ščititi pred posegi, ki bi to združbo uničili. Zasnova namenske rabe Notranjost zaliva Izdaten in dolgotrajen vnos odpadnih snovi v notranji del zabva z vsemi spremljajočimi dogajanji (sekundama polucija) je ustvari! rezervoar hranilnih snovi, ki z reaktivacijo gnojijo akvatonj. Zato je zamisel izgradnje marine dobrodošla, saj bi poglabljanje, ki je ta obstoj marine nujno potrebno, odstranili tudi hranilni potencial mtrofilnim algam in s tem preprečili sekundarno polucijo. Nadaljevanje takega objekta bi moralo biti v taki obliki, da ne predstavlja dodatnega onesnaževanja, zato predlagamo športno-rekreativne površine Načrtovani razvoj in že izvedena dela luških površin ter akvatorija Luke Koper je nespremenljivo dejstvo. Pomembno je. da v njeni končni obliki ni zaprtih žepov Posamezni pristajalni bazeni omogočajo hitro pregrevanje in s tem preprečitev širjenja razsutih in razlitih plavajočih snovi, s postavitvijo vertikalnih pregrad pa tudi ostalih škodljivih snovi. * Škocjanska laguna je izgubila naravni stik z morjem in v današnji obliki predstavlja recipient sladkovodnih pritokov, odpadnega in ostalega materiala. Vsi ti vnosi in plitvost predstavljajo ugodne pogoje za razvoj makrohtskih alg Te v času propadanja porabljajo velike količine kisika, ki se lahko zmanjša na minimum in povzroči gnilobne procese. Repitev stanja in preprečitev smradu je možna s poglobitvijo lagune na več kot 3 m globine, kar predstavlja začasen ukrep ob spiranju brežin ali s popolnim zasutjem kot trajnim ukrepom. Ankaranska obala z Debelim rtičem Dosedanja turistično-rekreativna dejavnost tega območja je v največji možni meri ohranila prvobitnost obale z redkimi izjemami, kar pa ne moremo trditi tudi za biocenzoe. ki se spreminjajo vsled onesnaže-valnih vplivov odpadnih voda Čeprav je kvaliteta vode v estetsko sanitarnem oziru nekonkurenčna ostalim jadranskim področjem, je verjetno bližina in visoka temperatura odločilen dejavnik za uspešnost turistične dejavnosti na tem odseku obale. Zaradi tega je smiselno nadaljevati s to dejavnostjo pod pogoji, da se ne spreminja niti kvaliteta obalnega pasu, niti vode. Akvatonj Celoten Koprski zaliv predstavlja po svoji naravni konfiguraciji zaščiten prede! pred valovi prevladujočih vetrov — burja, jugo. kar je tudi v pomorskih kartah predstavljeno kot sidrišče za večje ladje (luška dejavnost). Ostale dejavnosti vezane na akvatorij, obstoječe ah planirane — ribolov, marikulture, lahko pridejo v konflikt s plovbo in sidranjem, zato bi bilo potrebno predvideti režim plovbe in sidranja oziroma na- Petek, S. avgusta 1986 — Št. 6 ! PflMOrShC IMV1CC 312 URADNE OBJAVE 8. avgusta 1986 —§t. 25 M menske izrabe akvatorija za pridobivanje hrane. Ker se večina ribolova odvija ob obalnem pasu ati pa izven zaliva, možne !okacije za gojitev školjk pa so ob Debelem rtiču, je smise!no predvideti osrednji de! zahva za sidranje in p!ovne poti, oziroma isto prepovedati v $00 metrskem obainem pasu. Obstoječa in p!anirana dejavnost občine Koper, vezana na akvatorij in pribrežni pristor, ki neposredno vp!iva na kvaliteto morja, na!aga vsem dejavnikom izredno zahtevne na!oge pri usk!aditvi nasprotujočih si dejavnosti g!ede zahtev po kvaliteti vode. Skladno s temi opredelitvami je v prvi vrsti nujna sanacija obstoječih žarišč onesnaževanja, predvsem komunalnih odpadnih voda, ki jih je potrebno očistiti do take meje, da jih lahko spuščamo v morje na način, ki ne znižuje kvalitete vode. Področje planirane marine zaradi plitvosti ne bi predstavljalo problema, ki nastane ob prisotnosti hranilnih soli in organske materije. Zato je osnovna zahteva pri izgradnji sočasno poglabljanje pod 3 m in izvedba obrambnega pomola v taki obliki, da omogoča pretok vode. izredno pereč problem predstavlja izgradnja luških površin z refuli-ranim materialom iz morja, pri čemer prihaja do reaktivacije hranilnih soli fosforja in dušika in potenciranja negatovnih vplivov ostalih onesnaževalcev. Zato je pri vseh gradnjah objektov, kjer prihaja do nasipanja materiala potrebno strogo spoštovanje zahteve, da se najprej zgradi obrambni zid in šele nato dovoli nasipanje oziroma zasipavanje. Take zahteve so potrebne za preprečevanje splakovanja materiala in s tem gnojenja vode. Na površinah predvidenih za vzgojo školjk na Debelem rtiču bo taka dejavnost, ko bo dovoljena po predhodni sanaciji žarišč onesnaževanja z odpadnimi vodami in ugotovljena neoporečnost vode za te namene. Posebno vlogo pri realizaciji kakršnihkoli posegov v morje in na kopnem v smislu očuvanja kvalitetnega in sanitarno neoporečnega akvatori ja imajo poleg načrtovalcev inšpekcijske službe, ki bi s stalno prisotnostjo tako v času gradnje, kakor tudi v času delovanja objektov in z ostrimi ukrepi bistveno pripomogle pri varovanju in izboljševanju kvalitete morja 4.3.2.2.4. Območja varovanja naravne in kulturne dediščine ter preostalih vrednot okolja Naravno in kulturno dediščino bomo smiselno vključevali v urejanje prostora in iskali možnosti za uskladitev interesov družbenega razvoja ter potrebo po ohranitvi njene identitete in vzdrževanja. Proučevali bomo možnosti in vzpostavljali pogoje, da bo za različne namene (vzgoja, turizem, rekreacija, itd.) postala poznana in dostopna najširši javnosti. Kulturna dediščina 1. Naselbinska območja Varovanje kulturne dediščine obravnavamo kot varovanje območij in vplivnih območij, se pravi prostorskih okvirov, s katerimi ustvarjajo območja in objekti dediščine celoto in brez katerih spomeniške kvalitete ne bi prišle do izraza S planom in strokovnimi gradivi so opredeljena naslednja naselbinska območja: Koper, Boča ji. Boršt, (mi kal. Črnotiče, Glem, Fijeroga, Gradin, Gračišče, Hrastovlje. Grintovec, Kozloviči, Koštabona. Kubed, Movraž, Podpeč, Labor, Popetre, Pomjan, Pregara, Puče, Rožar, Sirči, Smokvica, Stepani. Socerb, Sočerga, Tinjan-zaselek, Urbanci, Topolovec, Topolovec-zaselek Žmjovec, Trebeše, Zabavlje, Zanigrad, Krkavče, Župančiči ter naselbinska območja — dediščina: Abitanti, Bezovica, Brezovica pri Gradinu, Butari. Dekani, Dilici, Dol, Dvori pri Movražu, Elerji, Gažon, Kastelec, Koštabona. Loka. Lopar, Marezige-Bemetiči, Olika. Plavje-Badiha. Poletiči, Pregara-Reparec, Pridvor-Dvori. Pridvor-Kavaliči, Pridvor-Kortina, Sokoliči, Šmarje, Tinjan-Kolomban. Topolovec-Hrvoji, Tuljaki. Gabrovica, Osp. Varstveni režimi za naselbinska območja: — varujejo se višinski in tlorisni gabariti naselja. — varuje se tlorisna mreža naselja, to je mreža pozidave z objekti in komunikacijami. — varujejo se domačije — posamične, v nizih in zaprtih dvorih, — varujejo se značilnosti v oblikovanju tradicionalnega stavbarstva. Vpiivno območje je prostorski okvir naselbinskega območja, ki skupaj z njim tvon celoto, ki se varuje. Novogradnje se morajo prilagoditi obstoječim prostorskim in obli-kovalntm značilnostim 2 Arheološka območja Ankaran. Bertoki. Boršt, Socerb, Osp. Kastelec. Črni kal. Predloka, Loka. Bezovica. Praproče. Podpeč, Hrastovlje, Do! pn Hrastovljah, Zanigrad, Rožar. Rižana. Dekani, Poletiči, Gračišče. Sočerga. Dvori, Smokvica, Kolomban, Hrvatini, Božiči, Elerji, Koper, Lopar, Marezige, Babiči, Pridvor, Kavaliči, Semedela, Škocjan, Manžan, Tinjan, Sp. Škofije, Šmarje, Gažon, Krkavče, Koštabona, Pomjan, Vanganel Gradin, Kocjančiči. Za arheološka območja so opredeljeni varstveni režimi L, 2. in 3. stopnje, ki določajo: a) varstveni režim L stopnje: — varovanje celotnega območja in vseh sestavin v neokrnjeni obliki, — vsa dejavnost sme rabiti izključno le varstvu in eventuelnemu konzerviranju spomenika, b) varstveni režim II. stopnje: — varovanje vseh vidnejših spomeniških sestavin objekta, — dovoljena dejavnost na in ob njem ne sme biti v nasprotju s spomeniško vlogo objekta, c) varstveni režim HI. stopnje: — varovanje bistvenih sestavin objekta, — dovoljena dejavnost ob in na njem ne sme biti v nasprotju s spomeniško vlogo objekta. V sestavine dolgoročnega plana je vključeno tudi varstvo in vrednotenje zgodovinskih in memorialnih območij in dediščine. Naravna dediščina 1. Krajinski park Kraški rob v sestavi kraškega krajinskga parka na severozahodnem območju občine Koper. 2. Naravni spomeniki 2.1. Geomorfološki spomeniki: udor pri Ospu, udor Mišja peč. Veliki badanj — Krog, Abriji, Jame, klif z obalo na Debelem rtiču. 2.2. Dragonja s pritoki. 3. Naravna dediščina 3.1. Kulturna krajina: stik fHšne Istre s kraškim robom, območje notranje Istre 3.2. Geomorfološka dediščina: klif na Debelem rtiču, klif ob cesti proti Izoli, erozijska grapa pri Pravdici, Sermin 3.3. Hidrološka dediščina: reka Rižana, ureditev retenzije površinskih vod na območju osuševanja Škocjanskega zaliva na način, ki bo omogočal varovanje elementov hidrološke dediščine ter omitološkega rezervata. Najkvalitetnejši de! naravne in kulturne dediščine je predviden za razglasitev za kulturne spomenike oz. za naravne znamenitosti, za kar so pripravljene strokovne osnove. 4.3.2.2.5. Urejanje in varstvo okolja Preprečevanju onesnaževanja okolja bomo namenili posebno družbeno skrb in pozornost. Hiter gospodarski razvoj obalnega območja in še posebej mesta Koper v preteklem obdobju je namreč vplival na poslabšanje življenjskih razmer in na določenih področjih ogrozi! naravno okolje. Varstvo okolja bomo upoštevali kot nujni omejitveni dejavnik pri vseh razvojnih in tekočih odločitvah. V skladu z usmerjanjem razvoja v ekološko čistejše dejavnosti, bodo na področju gospodarstva pri novih naložbah in pri modernizaciji imele prednost tiste OZD, ki ne bodo ogrozile okolja. Predčiščenje odplak bo pogoj za obstoj in delovanje posamezne OZD. Z zavarovanjem in varovanjem vodnih virov in vodotokov (Rižana. Dragonja) bomo preprečili slabšanje kakovosti vode. S čiščenjem odplak, razvojem ekološko čistejših dejavnosti in ureditvijo čistilnih naprav bomo zmanjšali onesnaževanje morja in tistih vodotokov, ki so danes v III. kakovostnem razredu Osnova za obvladovanje problemov varstva okolja na obalnem območju je celovita proučitev akvatorija jadranskega morja na tem območju, tako z ekološkega vidika kot tudi z vidika njegovega večnamenskega, a kompatibilnega izkoriščanja oziroma varovanja akvatorija in priobalnega območja. Na območjih za površinsko izkoriščanje rudnin (kamnolomi) so potrebne sprotne sanacije ter uvedba čistilnih naprav proti onesnaževanju zraka in voda. Osnovna naloga pri varstvu kakovosti zraka bo sant-ranje ozračja, saj sodi območje občine v 11! razred onesnaženost) predvsem z ukrepi na področju prometne infrastrukture Pri gradnji in rekonstrukciji cest bomo upoštevali predpise o varovanju okolja, z novimi prometnimi ureditvami in režimi pa prispevali k zmanjševanju hrupa in onesnaževanju zraka. Pn urejanjju prometa v historičnem mestnem jedru bomo z rekonstrukcijo cest in postopno izločitvijo motornega prometa dali prednost pešcem, kolesom in javnim prevoznim sredstvom. Posebno pozornost in skrb bomo posvetili ogrevanju vseh stanovanjskih in drugih mestnih območij z daljinskim ogrevanjem iz toplar URADNE OBJAVE 313 8 avgusta 1986 — št 25 oziroma s ptinskim ogrevanjem ob bistveno večj, uporabi energije oko-]ja. V tem obdobju bo med prioritetnimi natogami reševanje probtema ravnanja z odpadki Zavzemati se bomo za organizacijo skupnega zbiranja. prevoza, obdetave in odtaganja odpadkov na ravni obalnega območja Za izpotnitev zastavtjenih natog, povezanih s kakovostjo okotja. bomo izbotjšati strukturo in kakovost informacij in namemti razisko-vatnemu de!u na tem področju znatno večjo pozornost Posebnega pomena je urejanje, ohranjevanje in varovanje zetenih površin tako parkov, zetenic, drevoredov, kakor tudi posameznega avtohtonega zetenja in dreves. V tem kontekstu je potrebna aktivna skrb za ohranitev zetenih potez v obstoječih in predvidenih stanovanjskih, turističnih in drugih površinah Razvoj stanovanjske kutture in bivatnega okotja ter sptošnega skrb za varstvo okotja se bo odražata pri vseh načrtovanih gradbenih posegih. Na cetotnem območju občine in še posebej na dominantnih potoža-jih, razgtediščnih in drugih izpostavtjenih mestih, se morajo vsi posegi, tako gradbeni kot tudi naravni, izvajati s posebno občuttjivostjo v odnosu do gabaritov, barv, zasnove naravnega in že ustvarjenega okotja. 4.3.2.6. Urbanistična zasnova mesta Koper Z urbanistično zasnovo mesta Kopra je podrobneje opredetjena zasnova razvoja dejavnosti in namenska raba v ureditvenem območju mesta Koper. Ureditveno območje obsega: nasetje Koper in nasetja Bertoki, Škofije, Ankaran ter območje Luke Koper. t. Usmeritve in strategija nadatjnjega razvoja. Ctobatna usmeritev in strategija nadatjnjega razvoja dejavnosti v ureditvenem območju mesta Koper izhaja iz vatorizacije primernosti in rantjivosti prostora za posamezne dejavnosti in na tej osnovi oprede-tjene ustreznosti za posamezno rabo. Ureditveno območje obsega širši priobatni pas. ki je bit v pretektosti detežen močne koncentracije prebi-vatstva in kapitata ter so se s tem nakopičita mnoga protistovja v rabi prostora in komunatni opremtjenosti. Osnovno izhodišče nadatjnjega razvoja temetji na uravnotežnem in botj enakomernem razraščanju mestnega organizma, pri čemer bomo posetitvene površine usmerjati v zaktjučevanje začetih in komunatno opremtjenih zemtjišč ter prenovi historičnega mestnega jedra dati večji pomen in obseg. Komunatna in prometna infrastruktura mora tako s sanacijo obstoječih naprav kot novogradnjami biti uspoaobtjena vzporedno z razvojem posetitvenih površin. Odtočno moramo onemogočiti razvoj teh površin ne da bi predhodno ati vsaj vzporedno zagotoviti ustrezno infrastrukturo. Pri izbiri in tociranju dejavnosti bomo kot prednostne obravnavati tiste dejavnosti, ki nimajo kvarnega vptiva na okotje, so intenzivno kapitalne in zagotavtjajo racionalno rabo energije. 2. Namenska raba površin Ureditveno območje, kot priobatni pas občine Koper, predstavtja najbotj intenzivno izrabtjen prostor občine, s čimer je izpostavtjeno močno prepletanje dejavnosti na cetotnem prostoru. Površine v ureditvenem območju so čtenjene gtede na prevtadujočo funkcijo, ki jo opredetjujejo naravni pogoji in ustvarjene danosti ter sedanja raba ob smotrnem in smisetnem preptetanju komptementamih dejavnosti. Nova stanovanjska gradnja je opredetjena na območjih: Žusteme. Prad in Ankarana, dopotnitna gradnja sktadno s potrebami v Škofijah ter tam kjer gre za zaokroževanje ati zaktjučevanje obstoječih stanovanjskih območij. Posebno mesto in poudarek je dan prenovi historičnega mestnega jedra, lu bo s sanacijo stanovanjskega fonda in revitalizacijo ohrani! svojo nekdanjo funkcijo in pomen ter poglavitne prvine podobe mesta. V stanovanjskih območjih je izpostavtjeno najbotj izrazito prepletanje drugih mestnih funkcij. Pri razproeditvi družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti na ureditvenem območju mesta Koper izhaja urbanistična zasnova iz osnovnega kriterija, da se v ptanskem obdobju dosežejo enakovredni pogoji in kvaliteta bivanja na cetotnem območju. Vzorec poselitve in obstoječe strukture centratnih dejavnosti so obtikovate sistem teh dejavnosti, ki so delno koncentrirane v historičnem mestnem jedru in stanovanjskih območijih gtede na potrebe in družbene možnosti. Razvoj proizvodne dejavnosti vktjučuje urbanistična zasnova sktadno s programi razvoja in potrebami nositcev planiranja, pri čemer predvideva tako širitev obstoječih površin, kakor tud) nova industrijska območja pod Serminom V ptanskem obdobju je izpostav)jena potreba po ureditvi proste cone. ki dokončno še ni opredetjena in je v proučevanju, prostor pa naj bi se oblikovat z etapnostjo realizacije ob tuškem kompteksu v smeri Škocjanskega zativa Pomemben m zahteven poseg v prostor opredetjuje urbanistična zasnova na podtag! širših družbenih interesov in nositca ptaniranja na območju Luke z izgradnjo pomota tl! Možnosti sožitja med tuško m tunstično dejavnostjo na ankaranskem območju so podane pod pogojem, da so nadzorovani medsebojni ekotoški vptivi in da se ne spreminjajo opredetjene dejavnosti na pomotu tt! ter njegov prostorski okvir. Turistična dejavnost je usmerjena pretežno na območju Ankaran — Lazaret z izgradnjo prometne in komunatne infrastrukture in v varovanje naravnih in kuttumo-zgodovinskih znamenitosti. Turistični razvoj nasetja Koper terja njegovo postopno poudarjanje kot turistično-iztetniškega centra Posebej pa so opredetjeni: razvoj marine in spremtjajočih dejavnosti, turistično območje Žustema in predvideni postovni turizem. Športno-rekreacijske površine za potrebe mesta so predvidene z zasnovo in nadatjnjo izgradnjo športno rekreacijske cone na Semedetski bonifiki z zasnovo območij za razvoj športov na vodi ob historičnem mestnem jedru Širše rekreacijske površine se navezujejo na značitno in ohranjeno krajinsko podobo Markovega hriba, ki se zajeda v stanovanjsko zazidavo in jih urbanistična zasnova povezuje med seboj. Urejanju mestnih zetenih površin bo posvečena posebna pozornost, saj te to tahko pomembno prispeva k kvalitetnejšemu živtjenju v mestu. Mestno zetenje bo pomemben element v oblikovanju mi-kroambientatnih ureditev, v dodelavi občutljivega odnosa med historičnim mestnim jedrom in novimi stanovanjskimi območji, v oblikovanju vpadnic in v ureditvi vizuatno degradiranih območij. Posebna pozornost bo namenjena ohranitvi še ne uničenih vrtov, kot specifičnosti starega mestnega jedra. Znotraj območja urbanistične zasnove vendar izvzete iz ureditvenega območja mesta Koper so opredetjene tudi večje površine !. območja kmetijskih zemtjišč in sicer na območju ankaranskega križišča, bertoške bonifike in Škofij, ki jih narekuje na eni strani izvajanje dotoči! varovanja kmetijskega zemtjišča, na drugi strani pa kontinuiranost ureditvenega območja. Vse ostate manjše površine !. območja kmetijskih zemtjišč kot en-ktave v ureditvenem območju so opredetjena kot območja, ki se jim ohrani primarna namenska raba. Cetotno ureditveno območje mesta Koper obsega 1666.3 ha. Te površine so z vidika rabe prostora opredetjene za L Stanovanjska in poselitvena območja 357,0ha 2. Območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti 124,5 ha 3. Območja proizvodnih in servisnih dejavnosti 87,5ha 4. Območja proizvodnih in servisnih dejavnosti — industrijska cona 137,Oha 3. Območja za turizem 70.5 ha 6. Obata in kopanje 8,Oha 7. Marina 22,Oha 8. Luka 412,0 ha 9. Prometni termina! 57,0 ha to. Območje športno rekreacijskih in zetenih površin 58.5 ha !!. Cestno omrežje 113,Oha 12. Time naprave 28,0 ha !3. Termina! za tekoča goriva lt.Oha !4. Območje čistitne naprave ll.Oha 15. Pokopališče 5,0 ha !6. Mejni prehod 15,0 ha !7. 1. območje kmetijskih zemtjišč (enktave) ob pomotu H! — !,25 Ankaran 1,75 Bivje 1,50 4,5 ha !8. H. območje kmetijskih zemtjišč 136,5 ha 19. Gozdna zemtjišča 8.5 ha SKUPAJ 1.666,5 ha 4.3.2.2.7. Krajinske zasnove Pomemben etement kvalitete čtovekovega življenja pa tudi uspešnega razvoja mnogih gospodarskih panog, je zdravo in urejeno okotje z c ? yr oc M < 90 C vs CJ 'C OC O' M O! 314 URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 — št. 25 izraženo prostorsko identiteto, uravnoteženo ekološko strukturiranostjo ter ambientatimi in krajinskimi značilnostmi, zato se krajinskemu urejanju posveča posebna pozornost, še posebej na območju izdelave krajinskih zasnov. V občini Koper so izdelane krajinske zasnove za naslednja območja: — območje Dragonje. — območje Kraški rob. — območje Rižane. Pogoj za tako opredelitev posegov v prostor, ki bo sprejemljiva tako z razvojnih vidikov družbe kot z vidikov varovanja okolja in njegovih vrednot, je temeljito poznavanje načrtovanih posegov, vplivov, ki jih !e-ti sprožajo in krajinsko-ekoloških vrednosti v prostoru. a) Krajinska zasnova »Dragonja« Reka Dragonja in območje ob njej je stičišče različnih družbenih interesov: — zaradi ugodnih naravnih pogojev je območje privlačno za intenzivno kmetijstvo, kar zahteva regulacijo reke. zagotovitev vode za namakanje in izvedbo agromelioracij; — zaradi naravnih vrednosti tega območja je močan tudi interes po .varovanju območja v čimbolj prvobitni obliki in varovanju potencialov območja. M temeljijo na današnjih značilnostih prostora. Območje obdelave krajinskih zasnov je členjeno v dve območji z različno stopnjo obdelave: — dno doline (območje direktnih posegov agromelioracije in regulacije). — pobočja doline (širše vplivno območje posegov). Ta členitev je potrebna zato. ker so krajinsko-ekološke vrednosti na dnu doline veliko bolj ogrožene zaradi planiranih posegov kot pobočja doline. Detajlna ponazoritev meje je razvidna iz grafičnega dela. Na podlagi do sedaj opravljene inventarizacije naravne dediščine območja, so bili za varovanje predlagani naslednji elementi območja: — reka Dragonja s pritoki. naravni spomenik. — kompleks apnenca. imenovan stena naravni spomenik. inventarizacija je še vedno v teku. zato je pričakovati, da bo zgornji seznam razširjen z novimi elementi. Na podlagi valorizacijskih analiz je bilo območje členjeno na dele z različnimi stopnjami vrednosti tudi v naslednjih elementih: — prostorske vrednosti fiziografska identiteta reke, strukturna členjenost reke, — ekološke vrednosti: območja z visoko vrstno diverziteto območja zgornjih sukcesijskih stadijev — vrednosti prostora za rekreacija — sprehodi, tek — pikniki, igre na prostem, — rekreacijsko kolesarjenje. izletništvo (naravoslovje) — vizuelne vrednosti Zgoraj naštete krajinsko-ekološke vrednosti so ogrožene zaradi planiranih posegov (agromelioracij, regulacije in gradnje akumulacije) na tem območju. Da bi nasprotujoče interese oblikovali tako. da bodo sprejemljivi tako z razvojnih vidikov družbe, kot z vidikov varovanja okolja, je potrebna: variantna opredelitev možnosti intenzivnega pridelovanja hrane in varovanja območja pred poplavami, ovrednotenje ekonomskih posledic in posledic na okolje vsake od predlaganih variant, odločitev za družbeno najustreznejšo varianto. Osnovno izhodišče pri konkretnem projektiranju posega je zahteva, naj bo poseg oblikovan tako. da bo reka v največji možni meri (ekonomski in tehnični) ohranila naravne značilnosti (naravni kot z meandri. prodišči, prodnimi otoki. !pd). predvsem pa tistih delov, ki so še posebno dobro strukturirani, ki imajo visoke rekreacijske vrednosti ali ki so vizualno najbolj atraktivni. Najpomembnejše elemente naravne in kulturne dediščine je treba zavarovati tako. da ne bo ogrožena njihova integriteta Ker bo poseg kljub vsemu vpliva! na obstoječe krajinsko-ekološke značilnosti območja je treba: — zagotoviti biološkemu minimumu ustrezen stalen pretok vode. — vzpostaviti nove. ekološko bogate biotope (npr. v presekanih mrtvih meandrih, na danes močno vlažnih delih. ipd ). — z načinom zasaditve višjega drevja ali grmovja členiti velike obdelane površine na manjše površine in se tako z novim stanjem približati obstoječemu vizualnemu redu v prostoru. b) Krajinska zasnova »Kraški rob« Meje območja obdelave krajinske zasnove Kraški rob sovpadajo z jugo-jugozahodno mejo krajinskega parka Kraški rob in z republiško mejo proti vzhodu. Območje krajinske zasnove Kraški rob je območje pomembnih krajinsko-ekoloških vrednosti, ima pa tako lego. da preko njega potekajo naravne povezave z notranjostjo Slovenije in naprej proti severu, zahodu in vzhodu, zato se območju ne morejo izogniti naslednji planirani posegi: — gradnja plinovoda. — gradnja avtoceste. — gradnja daljnovoda. — širitev železnice. Območje zavzema južni-jugozahodni rob predlaganega Kraškega krajinskega parka. Glavne značilnosti krajinskega parka so naslednje: — območje je znano kot »matični Kras«, od koder je beseda kras prišla v svetovno strokovno terminologijo. — območje je bogato z značilnimi kraškimi pojavi (geomorfolo-ški-površinski in podzemni — naravni spomeniki), flora in fauna (botanični in zoološki naravni spomeniki). Na podlagi valorizacijskih analiz je bilo območje členjeno na dele z različnimi stopnjami vrednosti tudi v naslednjih elementih: — ekološke vrednosti: — vrednosti prostora za alternativne rabe: — vizualne vrednosti: območja z visoko vrstno diverziteto območja zgodnjih sekcesijskih stadijev rekreacija — sprehodi — alpinizem naravoslovni turizem vizualno visoko vreden prostor razgledišča vizualno zelo izpostavljen prostor proti močno prometnemu koridorju Dejavnosti bodo v prostor usmerjene v skladu z varstvenim režimom. ki velja za krajinske parke in ostalo tu prisotno naravno in kulturno dediščino. Za vse tiste posege, ki niso v skladu z režimom, a se jim ni mogoče izogniti (avtocesta, daljnovod, železnica, plinovod) velja, da bodo njihovi negativni vplivi na okolje minimizirani s pomočjo naslednjih po- ' stopkov: — s presojo vplivov planiranih dejavnosti na okolje bodo identificirani negativni vplivi in naravni sistemi, na katerih se ti odražajo. — prostor bo členjen na segmente z večjo ali manjšo ranljivostjo za vrednote, ki bi jih povzročili planirani posegi. Mikrolokacije posameznih posegov bodo izbrane na podlagi soočanja tehničnih, ekonomskih in varovalnih argumentih in sicer tako. da bodo negativni vplivi dejavnosti na okolje minimizirani. c) Krajinska zasnova »Dolina Rižane« Meje območja obdelave krajinske zasnove doline Rižane potekajo po robu dna doline, na severu pa sovpadajo z južno mejo Kraškega krajinskega parka. Dolina Rižane je stičišče različnih interesov: — zaradi najkrajše zveze med Slovensko obalo in notranjostjo potekajo po njej glavna cesta, železnica in koridor predvidene avtoceste, zato je območje tudi vizualno zelo izpostavljeno. — dolina se v spodnjem delu razširi in tu so najkvalitetnejša kmetijska zemljišča. — v spodnjem delu done so nekateri industrijski objekti s tendenco širjenja, pod njimi je reka že precej onesnažena. — ob izviru Rižane je predvidena kumulacija pitne vode. — območje ob reki je. posebno okrog izvira, privlačno za rekreacijo. Reka Rižana je bila uvrščena v varstveno skupino »naravna dediščina« (hidrološka, botanična in zoološka). Na podlagi valorizacijskih analiz je bilo območje členjeno na dele z različnimi stopnjami vrednosti tudi v naslednjih elementih: — ekološke vrednosti: območja z visoko vrstno diverziteto območja zgodnjih sukcesijskih stadijev 8. avgusta 1986 — št. 25 URADNE CHIAVE 315 — vrednost! prostora rekreacija — sprehodi za druge možne rabe — pikniki ob vodi — vizuatne vrednosti: vizuatno žeto izpostavljen prostor proti močno prometnemu koridorju. Pozorno krajinsko urejanje narekujejo etementi naravne dediščine, ostate krajinsko-ekotoške vrednosti in dejstvo, da je to območje posebno poteti žeto frekventirano in da predstavtja prvi stik potnikov z obato. — Vse pomembnejše infrastrukturne posege bomo zato podvrgti presoji s statišča vptivov na okotje in posege načrtovati tako. da bodo njihovi negativni vptivi na okotje minimizirani in v sktadu z načeti urejanja krajine. Rižano bomo v spodnjem detu sanirati, s tem bomo preprečiti tudi onesnaževanje morja, obenem pa omogočiti obstoj specifičnim ekosistemom. kar bo obogatito ekotoško pestrost območja. Reko bomo ustrezno ovrednotiti tudi z rekreacijskega vidika. Obsežne ptanirane metioracije in že metiorirane površine bomo pri-tagoditi načetom krajinskega urejanja, kar bo prispevato k ohranitvi ekotoške stabitnosti prostora in podobe tradicionatne krajine. Nasetja bomo širiti ob že obstoječih jedrih v sktadnem preptetu z agrarnimi površinami, krajinskimi in ekotoškimi pogoji in ob upoštevanju naravnih in kuttumo-zgodovinskih vrednot prostora. 4.3.2.2.8. Sptošna tjudska obramba in družbena samozaščita Dotgoročne citje razvoja sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite bomo uresničevati s statnim povečevanjem učinkovitosti, mobitnosti in cetovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe za preprečevanje in obvtadanje vseh vrst družbeno škodtjivih pojavov v miru. učinkovitim detovanjem v primeru naravnih in drugih nesreč in v morebitnih izrednih razmerah ter v vojni. To bomo dosegti tako. da bomo nadatjevati in krepiti uresničevanje teh interesov in natog pri razvoju organizacij združenega deta in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopotitični skupnosti in družbenih organizacij ter društev kot netočtjive sestavine njihove redne dejavnosti. Gospodarstvo in družbene dejavnosti je treba še naprej razvijati in usposabtjati v sktadu s potrebami po krepitvi sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite, zato bomo ukreniti vse potrebno za njihovo usposabtjanje za hiter prehod na deto in detovanje v vseh razmerah in obtikah agresije. Omogočati bomo usposabtjanje prebivatstva. ztasti mtadine. na iz-potnjevanje obrambnih in zaščitnih natog. Kadrovsko in tehnično usposabtjanje in pouk za sptošno in učinkovito izpopotnjevanje vseh natog na področju sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite mora biti še naprej prednostna družbena natoga. Podpirati bomo tiste aktivnosti družbenih organizacij, ki prispevajo k organiziranju in usposabtjanju detovnih tjudi in občanov za oboroženi boj in druge obtike odpora, k izpopotnjevanju znanstvenih, sociat-nih in drugih humanitarnih natog. protipožarne zaščite, k širjenju tete-sne in tehnične kutture ter druge pomembne za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ob upoštevanju kadrovskih, prostorskih in materiatnih možnosti bomo zagotoviti usktajen razvoj obrambnih in samozaščitnih sit. ztasti teritoriatne obrambe narodne zaščite, civitne zaščite, sistema za opazovanje in obveščanje ter sistema upravnih zvez za uresničevanje zahtevnejših natog obrambe, varnosti in zaščite. Teritoriatno obrambo bomo razvijati z upoštevanjem značitnosti njene vtoge in funkcije v cetotnem obrambno samozašdtnem sistemu in potreb sodobne doktrine in prakse oboroženega boja in obenem zagotoviti njeno tehnično oprem-tjanje. usposobljenost in mobitnost. Z načrtnim uvetjavtjanjem in krepitvijo narodne zaščite, kot najširše organizirane obtike obrambnega in samozaščitnega detovanja. bomo v sktadu z razvojem teritoriatne obrambe povečati skupno samozaščito in obratno moč ter povečati prostorske sposobnosti za vodenje oboroženega sptošnega tjudskega odpora tudi v najtežjih razmerah doigotrajne vojne. Z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi bomo povečevati učinkovitost civitne zaščite in njeno usktajenost s potrebami temetjnih detovnih in živtjenjskih oko-tij. Poudarek bomo še naprej dajati zagotavtjanju pogojev in priprav za izvajanje najpomembnejših ukrepov civitne zaščite, vktjučno z nadatj-njim izpopotnjevanjem zaktoniščne politike Dograjevati in posodabtjati bomo avtonomni sistem upravnih zvez in zagotavtjena bo njihova vktjučitev v ustreznem detu v mirodobne informacijske procese. Zagotoviti bomo tudi dograjevanje sistema za opazovanje in obveščanje, neprekinjeno deto etementov tega sistema sktadno s potrebami. Razdetan in uvetjavtjen bo enoten informacijski sistem za najpomembnejše potrebe sptošne tjudske obrambe. Usposobiti bomo tudi opazovatni sistem za spremtjanje radioaktivnega sevanja in drugih škodtjivih vptivov na okotje. Prostorsko je za posebne namene opredetjeno območje na Debetem rtiču. 5. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopotitična skupnost so pri pripravi in sprejemanju svojih ptanskih aktov dotžne upoštevati nastednja obvezna izhodišča: 5. t. Obvezna izhodišča, ki jih za območje občine Koper dotoča dot-goročni ptan SR Stovenije za obdobje od teta 1986 do teta 2000. Kmetijstvo: — !. Vodno gospodarstvo Rudarstvo Naravna in kuituma dediščina Saniranje naravnih virov Posetitev Promet Energetika območje kmetijskih zemtjišč upoštevajoč spremembe namembnosti teh zemtjišč, kakor je opredetjeno v tem ptanu na karti ... (upoštevano obvezno repubhško izhodišče — razvoj tuške infrastrukture) — Območja zajetih pomembnejših vodnih virov — Zasnova razmestitve večnamenskih zadrže-vatnikov in akumutacij — Zasnova razmestitve regionatnih vodovodov — Zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode z zmogtjivostjo nad 10.000 E — Območja pomembnejših rezerv rudnin in mineratnih surovin — Območja regijskih in krajinskih parkov — Varstvena območja pomembnejših kuttur-nih spomenikov — Območja saniranja onesnaženosti zraka — Zasnova funkcije nasetja Kopra v somestju Koper — Izota — Piran kot središča širšega regionatnega pomena — Zasnova omrežja magistratnih cest — Zasnova omrežja gtavnih žetezniških prog — Luka — Zasnova prenosnega omrežja 110 kV, 220 kV in 400 kV — Zasnova razmestitve magistratnih ptinovodov 5.2. Obvezna izhodišča, ki jih dotočamo s tem ptanom so: — !. območje kmetijskih zemtjišč — namenska raba prostora v ureditvenih območjih nasetij — stanovanjska območja — območja za industrijsko proizvodne in obrtne dejavnosti — območja za turistično-rekreativne dejavnosti — območje marine — območja družbenih in oskrbnih dejavnosti — večji prometni infrastrukturni objekti in naprave — območja večjih komunatnih objektov in naprav — območja večjih vodnogospodarskih objektov in ureditev — območje varovanja naravne in kuttume dediščine, ki bodo raz-gtašena za naravno znamenitost in kuttumi spomenik — območja varovanja vodnih virov. V navedenih območjih, ki so posebnega pomena za sktaden dolgoročni razvoj občine Koper se namenska raba ne sme spreminjati, oziroma se sme spreminjati te pod posebnimi pogoji, dotočeni z zakonom. 6 URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA 6.!. Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti Opredetitev načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti teme-tji na stedečih načetih: 6.!.!. Načini urejanja območij v ureditvenem območju mesta Koper !. Prostorske ureditvene pogoje (PUP) bomo izdetati za: — zgrajene dete mesta, kjer je bi! prostorski izvedbeni akt že reati-ziran; — območja, za katera ni predvidena izdetava prostorskih izvedbenih načrtov; — za dete območij, za katera je predvidena izdetava prostorskih izvedbenih načrtov pa ti ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju; 316 URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 — §t 25 — za nujne dopolnitve pretežno že zgrajenih območij. 2. Z zazidalnimi načrti (ZN) bomo urejati: — vsa območja za stanovanjsko, industrijsko, turistično, lužko. obrtno, športno rekreacijsko dejavnost ter marino; — manjša območja graditve s prevladujočo rabo; — specifične objekte in ureditve (zahtevni javni objekti aii skupine manj zahtevnih javnih objektov); 3. Ureditvene načrte (UN) bomo izdciah za: — posamezna območja v historičnem mestnem jedru; — posege v prostor, ki niso graditev, vendar predstavljajo večjo trajno spremembo prostora (zelene. rekreacijske, mchoracijske površine. pokopahšča). 4 Lokacijske načrte (LN) bomo izdelali za — gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav. 6.1.2. Načini urejanja območij izven ureditvenega območja mesta Koper 1. Prostorske ureditvene pogoje bomo izdelali za: — vsa manjša naselja, ki nimajo večjih razvojnih potreb v prostorsko zaokroženih območjih ter razpršeno graditev objektov; — ves odprti prostor kot je opredeljeno na karti — dele območij za katere je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov pa ti ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju 2. Z zazidalnimi načrti bomo urejali pomembnejša naselja (celota ali de!), kjer bo potekala kompleksna gradnja in imajo glede dosežene stopnje razvoja v omrežju naselij pomembnejšo vlogo in predviden razvoj. 3. Z ureditvenimi načrti bomo urejali predvsem tista naselja, ki so iz naravovarstvenega ali kulturno-spomeniškega ozira pomembnejša za ohranitev in varovanje kulturne in naravne dediščine; z ureditvenimi načrti pa tudi naselja kjer je v naselju aH njegovem delu predvidena dopolnilna gradnja, obnavljanje in vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ter komunalne in prometne ureditve. 6.1.3. Pregled območij urejanja z vrstami prostorskih izvedbenih aktov. Na podlagi načel opredeljujemo sledeča območja urejanja v ureditvenem območju mesta Koper ter izven njega in vrste prostorskih izvedbenih aktov: Zap. št. Dejavnost Oznaka Območje Vrsta PIA A UREDITVENO OBMOČJE MESTA KOPER 1. Industrijska ! 1 Tomos PUP območja ! 2 Cimos PUP 1 3 Komuna), indus. PUP ! 4 Indus, cona Sermin ZN, PUP 1 5 Lama, Iplas ZN, UN, PUP 1 6 Obrtne cone ZN 2. Promet P ! Luka ZN.PUP.LN P 2 Prom term. ZN, PUP 3. Centralne C ! Historično mestno dejav. jedro UN, PUP Cl-1 Območje Pokrajin, arhiva UN Cl-2 Območje telovadn. UN Cl-3 Bošadraga UN Cl-4 Velika vrata JLA UN Ci-5 Prešernov trg UN 4 Stanovanjska S ! Semedela-Žu sterna ZN. UN. PUP gradnja S 2 Olmo PUP S 3 Šalara PUP S 4 Bertoki (pretežna raba) PUP. UN S 5 Prade (pretežna raba) ZN S 6 Škofije (pretežna raba) PUP.ZN.UN S 7 Anakaran (pretežna raba) PUP, ZN S 8 Ob Šmarski cesti PUP. ZN 5. Servisi SE Kare ob vzhodni vpadnici ZN 6. Turistično- T 1 Obala Žusterna UN. PUP rekreacijska T2 Marina ZN dejavnost T3 Obala Ankaran UN, PUP T4 Štud. cent Ankaran UN T 5 Debeli rtič ZN 7. Ostalo OP r Odprti prostor PUP, UN IZVEN K ! KS Škocjan UREDITVE- a. območje naselij PUP, ZN NEGA b. odprti prostor PUP.UN.LN OBMOČJA K 2 KS Vanganel MESTA a. območje naselij PUP, ZN b odprti prostor PUP K 3 KS Marezige a. območje naselij PUP, ZN b. Odprti prostor PUP K 4 KS Šmarje a. območje naselij PUP, ZN, UN b. odprti prostor PUP K 5 Hrvatini a. območje naselij PUP, ZN b. odprti prostor PUP K 6 KS Dekani a. območje naselij ZN, PUP b. odprti prostor PUP, LN K 7 KS Čmi kal a. območje naselij PUP, ZN, UN b. odprti prostor UN.PUP.LN K 8 KS Bertoki a. območje naselij PUP b. odprti prostor PUP, LN K 9 KS Pobegi-Čežarji a. območje naselij PUP b. odprti prostor PUP K 10 KS Pridvor a. območje naselij UN, PUP b. odprti prostor PUP K 11 KS Gračišče a. območje naselij ZN, PUP b. odprti prostor PUP K 12 KS G radi n a. območje naselij PUP b. odprti prostor PUP K 13 KS Boršt a. območje naselij PUP b. odprti prostor PUP Za vse infrastrukturne objekte in naprave je predvidena izdelava lokacijskih načrtov. Vse večje melioracije se urejajo na podlagi ureditvenih načrtov, manjše pa na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev. 6.2. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana V primerih spremenjenih družbenoekonomskih pogojev gospodarjenja. kar bo narekovalo družbeno utemeljeno potrebo po odstopanju od usmeritev dolgoročnega plana, morajo biti ustrezne spremembe in dopolnitve tega plana obravnavane in sprejete po postopku, kot ga določa zakon. 6.3. Program dodatnih raziskav, analiz in študij Za spremljanje uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana ter za dokončno odločanje o urejanju prostora v postopku priprave srednjeročnih družbenih planov občine so potrebne naslednje dodatne razisakave. analize oziroma študije: — primerjalna ocena urbanih stroškov za urbanistično zasnovo mesta Koper. — študija ravnanja s posebnimi odpadki — Izdelava geotehnične karte Škocjanskega zaliva — Nadaljevanje hidrotehničnih in drugih raziskav za zagotovitev vodne oskrbe — Študija prometnih povezav z zaledjem z vidika potreb Luke — Interdisciplinarna študija razvitosti podeželja ter njegovih razvojnih možnosti. — Pridobivanje kamna in drugega gradbenega materiala — Energetska oskrba ureditvenega območja. — Preskus možnosti uporabe odvečne toplotne energije v industrije za kmetijske namene — obnova in vzdrževanje katastra onesnaževalcev in obremenje-valcčv okolja — Trajni monitoring morja — Preverjanje onesnaženosti zraka ter verifikacija dosedanjih raziskav. 8 avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 317 6.4. Naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja: — varovanje vodnega vira Rižane — Izola. Piran, Sežana, Ilirska Bistrica, Buzet. — Zagotavljanje vodne oskrbe — Izola Piran. Sežana, Postojna. Buje. Buzet. Skupnost občin Rijeka. — sanacije odpadkov — Izola. Piran. — odlaganje odpadkov — Izola. Piran. — varovanje naravne dediščine: Regijski — krajinski park Kraški rob (Sežana) in naravni spomenik Dragonje (Piran). — intenzifikacija kmetijstva v povodju Dragonje — Izola, Piran. Buje. — zagotovitev bolnišničnega zdravstva — Izola. Piran. Sežana. Ilirska Bistrica. Postojna, Skupnost občin Rijeka. — plinovodno omrežje — Izola. Piran. Sežana. Skupnost občin Rijeka. — obramba pred točo — Izola. Piran. Sežana, Ajdovščina, Nova Gorica in preko pristojnih organov SRS in SFRJ — republika Italija. — delovanje Pokrajinskega arhiva — Izola, Piran. Sežana. Ilirska Bistrica. Postojna. — delovanje Pokrajinskega muzeja in Osrednje knjižnice — Izola. Piran. — srednje usmerjeno izobraževanje — Izola. Piran — pravosodje — Izola. Piran. Sežana, Ilirska Bistrica. Postojna. 6.5. Druge naloge Za uspešno uresničevanje ciljev in usmeritev dolgoročnega plana je potrebno v srednjeročnem planskem obdobju izvesti naslednje naloge in ukrepe: — pospešiti razvoj informacijskega sistema za potrebe priprave in spremljanja izvedbenih aktov v občini in mestu Koper. 7. GRAFIČNE PRILOGE Sestavni de! tega dolgoročnega plana so grafične priloge — karte, ki obsegajo kartografsko dokumentacijo v merilu 1:5000 na osnovi preglednega katastrskega načrta (PKN). tematske karte odločitev v merilu 1:23000 ter urbanistične in krajinske zasnove v merilu 1:5000 na osnovi temeljnega topografskega načrta (TTN). Posamezni sklopi kart obravnavajo sledečo vsebino (numerična oznaka vsebine je tudi oznaka karte): 7.1. Kartografska dokumentacija (1: 5000, PKN) — kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, ureditvena območja naselij, vodno gospodarstvo, območja varstva naravne in kulturne dediščine, območja za pridobivanje rudnin. 7.2. Tematske karte (1:25000) 7.2.1. — omrežje naselij 7.2.2. — tipologija naselij 7.2.3. — namenska raba prostora 7.2.4. — območje naselij 7.2.5. — območja za stanovanjsko gradnjo 7.2.6. — območja proizvodno servisnih in storitvenih dejavnosti 7.2.7. — območja za turizem in rekreacijo 7.2.8. — območja kmetijskih zemljišč 7.2.9. — območja gozdnih zemljišč 7.2.10. — območja voda 7.2.11. — območja varstva vodnih virov 7.2.12. — območja za pridobivanje rudnin 7.2.13. — območja naravne dediščine 7.2.14. — območja kulturne dediščine 7.2.13. — prometna infrastruktura 7.2.16. — telefonsko omrežje 7.2.17. — elektroenergetsko omrežje 7.2.18. — vodovodno omrežje 7.2.19. — kanalizacijsko omrežje 7.2.20. — mreža trgovin in osnovne preskrbe 7.2.21. — mreža šol in vrtcev 7.2.22. — mreža zdravstvenih ustanov 7.2.23. — mreža pokopališč 7.2.24. — ureditve prostora za obrambo in zaščito 7.2.25. — načini urejanja 7.2.26. — obvezna izhodišča 7.3.1.1. — območja za stanovanjsko gradnjo 7.3.2.2. — območja za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti 7.3.2.3. — območja za proizvodne dejavnosti 7.3.2.4. — Območja za turizem in rekreacijo 7.3 2.5. — prometna infrastruktura 7.3.2.6. — komunalna infrastruktura 7.3.2.7. — vodnogospodarske ureditve 7.3.2.8. — ureditve prostora za obrambo in zaščito 7.3.2.9. — namenska raba prostora 7.3.2.10. — območja stavbnih zemljišč za obdobje 1986—90 7.3.2.11. — načini urejanja in zaporednost izvajanja 7.3.2. Krajinska zasnova krajinskega parka Kraški rob 7.3.2.1. — namenska raba 7.3.2.2. — prometna in komunalna infrastruktura 7.3.2.3. — usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine 7.3.2.4. — načini urejanja in zaporednost izvajanja 7.3.3. Krajinska zasnova doline Rižana 7.3.3.1. — namenska raba 7.3.3.2. — prometna in komunalna infrastruktura 7.3.3.3. — usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine 7.3.3.4. — načini urejanja in zaporednost izvajanja 7.3.4. Krajinska zasnova doline Dragonje 7.3.4.1. — namenska raba 7.3.4.2. — prometna in komunalna infrastruktura 7.3.4.3. — usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine 7.3.4.4. — načini urejanja in zaporednost izvajanja 7.4. Izvirniki grafičnih prilog Grafične priloge tega dolgoročnega plana so izdelane v šestih izvirnikih. ki so namenjeni oziroma jih hranijo: — arhiv Skupščine občine Koper. — Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance Koper — Občinski komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Koper — Kmetijska zemljiška skupnost Koper — Delovna organizacija Invest biro Koper in — Upravni organi socialistične republike Slovenije. Za potrebe drugih uporabnikov se po potrebi izdelajo dodatni izvodi posameznih grafičnih prilog, v okviru možnosti pa se lahko izdajo pu-blikacijske karte, ki pa nimajo uradnega značaja. Št.: 30-4/84 Koper. 10. junija 1986 Predsednik JANKO KOSMINA. 1. r. 7.3. Urbanistične in krajinske zasnove (1 : 5000, TTN) 7.3.1. Urbanistična zasnova mesta Koper OBČtNA P!RAN Na podiagi 24., 25., 47.. 142. in 144. č!ena Zakona o sistemu družbenega pianiranja in o družbenem pianu SR Siovenije (Uradni iist SRS. št. 1/80). Odioka o pripravi in sprejetju doigoročnega piana občine Piran za obdobje od ieta 1986 do ieta Ì995 oziroma za doiočena področja do ieta 2000 (Uradne objave št. 13/84). 5. in 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni iist SRS. št. 18/84) in 220.. 228. in 232. čiena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82 in 4/86) ter na podlagi sprejetih Smernic za pripravo doigoročnega piana občine Piran za obdobje od ieta ! 986 do ieta 2000 (Uradne objave, št. 15/85) so vsi trije zbori Skupščine občine Piran in Skupščina samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Piran na skupnem zasedanju z iočenim glasovanjem sprejeii dne 24. juiija 1986 DOLGOROČNI PLAN OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 Pri pripravi doigoročnega piana občine so upoštevane tudi usmeritve in opredelitve iz doigoročnega piana SR Siovenije za obdobje 1986 do ieta 2000. kakor tudi usmeritve in ciiji doigoročnega programa gospodarske stabiiizacije. Prav tako so upoštevane usmeritve organizacij združenega deia in samoupravnih interesnih skupnosti. V skiadu z Zakonom o družbenem pianiran ju dolgoročni pian občine Piran opredeijuje: skupne interese in kijučne ciije doigoročnega razvoja občine, nadaijnji razvoj sociaiističnih samoupravnih odnosov, usmeritve razvoja na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti, poiitiko demografskega razvoja in poseiitve. usmeritve zaposiovanja. izboijšanja kadrovske strukture in dviga izobrazbene ravni ter deiovnih in živijenjskih pogojev deiovnih ijudi in občanov, poiitiko usmerjanja gospodarske rasti in vseh obiik porabe, usmeritve prostorskega urejanja in posegov v prostor, smotrna raba zemijišč. varstvo narave in izboijšanje življenjskega okoija čioveka. ohranitev naravne in kuiturne dediščine ter krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite. V dolgoročnem pianu občine so opredeijene ie temeijne razvojne usmeritve in strategija, ki je nujna za zagotavijanje uresničevanja te-meijnih skupnih družbenih interesov in potreb deiovnih ijudi in občanov. Poudarjamo, da za raziiko od srednjeročnega družbenega piana, doigoročni pian ne vsebuje konkretnih materialnih obveznosti posameznih nosiicev samoupravnega pianiranja. Doigoročni pian občine je okvirna orientacija družbenoekonomskega razvoja občine do ieta 2000 in kot tak tudi pomembna osnova za doigoročne piane organizacij in skupnosti, ki so po odioku Skupščine občine doižne pripraviti in sprejeti svoje doigoročne piane. Doigoročni pian občine vkijučuje vse tri vidike pianiranja — ekonomski. sociaini in prostorski vidik v integraino ceioto dolgoročnih razvojnih usmeritev občine do ieta 2000. Prostorske sestavine doigoročnega piana občine Piran za obdobje 1986—2000 so izdeiane v skiadu z veljavnimi odioki o pripravi in sprejetju pianskih aktov občine Piran. Upošteva! se je Zakon o sistemu družbenega pianiranja in o družbenem pianu SR Siovenije (Uradni iist SRS. št. i—4/80). doiočiia Zakona o urejanju prostora (Uradni iist SRS. št. 18/84) in na tej podiagi navodiia o vsebini in metodologiji izde-iave strokovnih podiag in prostorskih sestavin, pianskih aktov občin (Uradni iist SRS. št. 20/85). 1. IZHODIŠČA Doigoročne razvojne usmeritve občine oblikujemo na spoznanju, da je tako kot Siovenija tudi občina Piran v povojnem razvoju dosegia pomembne rezuitate na gospodarskem in sociainem področju ter bistveno spremenita strukturo gospodarstva in družbe. Vendar pa je razvoj v zadnjem pianskem obdobju, ki predstavlja izhodišče za doigoročne usmeritve zače! dobivati značiinosti upočasnitve dinamike gospodarske rasti. Kijub temu pa občina s svojimi rezuitati. doseženimi na posameznih področjih, ne zaostaja za repubiiškim povprečjem. Po višini narodnega dohodka na prebivalca je biia občina Piran med 65 občinami v SR Sioveniji ieta 1983 na 13. mestu, v ietu 1984 pa na 18. mestu. Počasnejša dinamika gospodarske rasti je pogojevaia tudi slabšanje investicijske aktivnosti. Deiež investicij v družbenem proizvodu se je v zadnjih letih zniževal. V pretekiih ietih se je mvestrcije usmerjaio v razvoj turistično-gostinskega gospodarstva, pomorstva in industrije, medtem ko so naiožbe v kmetijstvo dokaj zaostajaie. Števiio deiovnih mest se je v obdobju 1970 do 1980 povečaio ugodno. saj so giede na povečanje turističnih kapacitet in razvoj pomorstva biii dani pogoji za nove zaposlitve. Danes znaša deiež zaposlenih v delovno sposobnem prebivalstvu 65 %, deiež zaposlenih v skupnem šte-viiu prebivalstva pa se gibije okoii 43 %. Neugodna pa je struktura zaposlenih, saj bo potrebno ob zastavijenih programih izobraževanja izboijševati strukturo zaposienih. s pridobivanjem potrebne strokovne izobrazbe, to predvsem v turizmu in gostinstvu. Strukturna neskiadja v dosedanjem družbeno-ekonomskem razvoju se kažejo v zaostajanju infrastrukture. Omejitve so predvsem na področju vodne oskrbe, komunainega omrežja, telefonije in cestnega omrežja. Izgradnja komunainih objektov ni siediia razvoju gospodarskih dejavnosti in urbanizacije, zaradi česar imamo problem z onesnaževanjem okoija. Ti problemi bodo vplivaii na možnosti nadaijnjega doigoročnega razvoja in bodo zahtevah učinkovitejše in bolj uskiajeno reševanje ekoioških problemov. Potrebno bo najti rešitve in lokacije za od-iaganje trdih odpadkov. Posebno skrb bo nujno posvetiti ureditvi morske obaie in čistoči m^rja. 2. TEMELJNE OPREDELITVE IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE Temeijne družbenopoiitičnc opredelitve za oblikovanje doigoročnih usmeritev in poiitike za obdobje do ieta 2000 so podane v programskih dokumentih ZK Jugoslavije in Siovenije. v ustavi SFRJ in SRS. v doi-goročnem programu gospodarske stabiiizacije in smernicah doigoročnega razvoja občine Piran. V skiadu z načeii celovitosti procesa pianiranja, ob upoštevanju odnosov v družbeni reprodukciji ter medsebojno soodvisnost gospodarskih. sociainih in prostorskih sestavin, opredeljujemo deiovni ljudje in občani doigoročni razvoj občine, giede na stopnjo razvitosti občine, potrebe po nadaljnjem razvoju in razpoložljive naravne danosti, uresničitev nasiednjih nalog in ciljev: 2.1. Nadaijnje razvijanje in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh nivojih in v vseh sredinah. Deiovni ijudje in občani morajo uveijavijati sistemske in druge pogoje za ceio-vito gospodarsko, sociaino in prostorsko usmerjanje in urejanje odnosov ob upoštevanju interesov in potreb občanov, predvsem pri povezovanju razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti pri prostorskem urejanju, pri stanovanjski in komunaini izgradnji. $ povezovanjem OZD na podiagi združevanja deia in sredstev se bo krepila materiaina osnova in samoupravni poiožaj delavca v ceiotnem procesu družbene reprodukcije in njegov vpiiv na ustvarjanje ter deii-tev dohodka. 2.2. Temeljni doigoročni ciij deiovnih ijudi in občanov je krepitev družbenega in materialnega poiožaja človeka in krepitev samoupravnih odnosov, ki morajo temeljiti na deiu in rezultatih živega in minu-iega deia in na zagotavljanju usklajene in stabiine gospodarske rasti na kvalitetnih osnovah. Hitrejši družbeni razvoj občine bomo dosegli s posodobitvijo in prestrukturiranjem gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z uvajanjem postopne sodobne tehnologije in tehnike ter znanja, inovatorstva in uvajanjem informatike. Občina bo v svojem doigoročnem razvoju uresničevala prednosti, ki jih glede na zemljepisni poiožaj in naravne danosti ima: obmorska iega. prirodne danosti za razvoj turizma in trgovine. vezane na turistično ponudbo, pridobivanje hrane iz morja, kmetijstvo in vrtninarstvo, razvoj pomorskega prometa in živilske industrije. Pri vsem tem pa se bo gospodarstvo moraio upirati na iastne siie. z večjo izrabo danih primerjainih prednosti. S takšnim razvojem bomo zagotovili osnovo za širše in kakovostnejše zadovoijevanje materiai-nih. sociainih in kuitumih potreb deiovnih ijudi in občanov. 2.3. Investicijska viaganja v gospodarstvu občine bomo usmerjati v dejavnosti, s katerimi se bo poveča! izvoz, zagotavijal višji dohodek na zaposienega in viožena sredstva ter pospeševal proces prestrukturiranja. Rast proizvodnje bomo povečali na osnovi kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, ziasti hitrejše rasti produktivnosti ob produktivnem za-posiovanju. 2 4 Na osnovi usmeritev doigoročnega programa gospodarske stabiiizacije bomo skrbeh za krepitev akumuiativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva, kar bo pogoj za hitrejši ekonomski in družbeni razvoj občine. 8. avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 319 2.5. Osnovna opredelitev razvojne politike v naši družbi bo nadaljnje trajno in dolgoročno vključevanje v mednarodno delitev dela. Vse OZD s področja gospodarstva bodo pri oblikovanju svojih dolgoročnih pianov upoštevate to usmeritev. 2.6. Vzdrževati bomo raven potne zapostenosti zaradi tega. da čto-vekovo deto kot osnova njegovega osebnega dostojanstva postane v večji meri smoter samoupravtjanja in samoupravnega obvtadovanja zivtjenja. ustvarjanja dohodka in zagotavtjanje pokrivanja potreb. 2.7 Skupna in sptošna poraba se bosta gibati v okviru ustvarjenega dohodka in materiatnih možnosti gospodarstva, sredstva pa bomo v večji meri nameniti razvijanju kvatitete izvajanja sprejetih programov in ustvarjanju enakega družbenoekonomskega potožaja detavcev v družbenih dejavnostih. 2.8. Gibanje osebne porabe bo temetjito na stimutativnejšem sistemu detitve osebnih dohodkov, pri čemer bo osebni dohodek detavcev v večji odvisnosti od storitnosti njihovega individuatnega deta in uspešnosti postovanja detovne organizacije, v kateri so zaposteni. Z ustrezno detitvijo dohodka bomo poteg krepitve akumutativne sposobnosti gospodarstva zagotavtjati botjše živtjenjske pogoje detavcev in ustvarjati pogoje za dvig živtjenjskega standarda detovnih tjudi in občanov. 2.9. Posebno pozornost bomo nameniti ohranitvi in varovanju dobrin sptošnega pomena. Opredetiti bomo funkcije zemtjišč v družbeni reprodukciji. Zaščititi bomo in varovati kmetijska zemtjišča na !. in II območju in druga zemtjišča. primerna za obdetavo in pridetavo hrane ter varovati in izbotjševati kakovost okotja. 2. !0. Ohranjevati bomo naravne, kutturne in krajinske vrednote, z njihovim ohranjevanjem in vzdrževanjem bomo zbotjšati kakovost bivalnega in detovnega okotja. 2. ! t. Zaradi nadatjnjega razvoja sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite bomo statno povečevati učinkovitost, mobitnost in cetovitost obrambne in samozaščitne sposobnosti detovnih tjudi in občanov ter tako utrjevati varnost in neodvisnost naše države v svetu in krepiti odpornost družbe do škodtjivih pojavov in detovanj v miru. ob naravnih nesrečah, morebitnih izrednih razmerah ati v vojni. V občini bomo ustvarjati pogoje za zagotavtjanje in obtikovanje potrebnih rezerv in sprotno usklajevati obrambno zaščitno dejavnost. 2.12. V okviru prizadevanj, da se doseže sktadni razvoj vseh področij družbenega zivtjenja. bomo v občini posebno pozornost posvetiti pospešenemu in skladnemu razvoju kutture in nacionatne identitete pripadnikov italijanske narodnosti ter skrbeti za pogoje za ustvarjatno sožitje te narodnosti ob večinskem narodu. Na narodnostno mešanih področjih bomo dostedno izvajati načeto dvojezičnosti in dvojezičnega zunanjega videza. To bo možno z gtobatno akcijo, v katero naj bodo vključeni pripadniki italijanske narodnosti in večinskega naroda, zato da bo itatijanska narodna skupnost razumtjena kot enakopraven subjekt. ki živi in deta na narodnostno mešanem območju občine Piran. 3. STRATEGIJA GLOBALNEGA DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE 3.1. Razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov Osnovno izhodišče v nadaljnjem dotgoročnem obdobju našega razvoja bodo prednostne natoge samoupravnega sociatizma. ki izhajajo iz potreb po razvoju svobodnega vsestranskega, razvitega čtoveka — proizvajalca in upravtjatca v gospodarskih in družbenih procesih. Krepiti bomo njegovo odtočitno vtogo pri odtočanju o pogojih, sredstvih in rezuttatih deta v cetotni družbeni reprodukciji. Zato bomo zagotavtjati pogoje za doseganje večje učinkovitosti delovanja samoupravnega delegatskega sistema, samoupravnega sporazumevanja in odgovornosti za ostvaritve na teh osnovah sprejetih odločitev. Združevanje sredstev na podtagi poslovnih interesov bo v bodoče prevtadujoč odnos pri financiranju skupno dogovorjenih prednosti razvoja na področju izvoza, turizma in gostinstva, industrije, cestne in ostate komunalne infrastrukture. Materiatne možnosti bodo ztasti v prvem obdobju dolgoročnega obdobja manjše, zato bo treba razvoj graditi predvsem na večji učinkovitosti gospodarjenja, uvajanju novih proizvodnih programov, kvatitetnih investicijskih odločitvah, botjši izkoriščenosti zmogljivosti in večji ustvarjalni motiviranosti v proizvodnji. Doseganje teh citjev bomo zagotoviti z vzpostavtjanjem reatne s; podlage za povezave z znanostjo in izobraževanjem, z botjšo organiziranostjo in produktivnostjo ter učinkovitostjo proizvodnje in vseh storitev. Okrepiti bomo vtogo zbora združenega deta občmke skupščine, ki bo morat botj aktivno in vsebinsko posegati v obravnave in uresničevanje natog gospodarske stabitizacije ter uvetjavtjati svoje pristojnosti in odgovornosti za odtočanje o prerazporeditvi družbenega proizvoda 3.2. Gospodarski razvoj: Gospodarski razvoj bomo graditi v smeri intenzivnejšega vktjučeva-nja v mednarodne ekonomske tokove. Pogtavitni nositec izvoza v občini bo tudi še nadatje pomorski promet in gostinsko-turistično gospodarstvo ter industrija. §e nadatje bomo povečati izvoz na konvertibitno področje, da bi tako tahko z večanjem neto deviznega pritiva in z botjšo pokritostjo uvoza z izvozom prispevati k postopnemu zmanjševanju zadolženosti repubtike in države v cetoti. Vsaka OZD. izvoznica si bo prizadevata za doseganje čimvečjega deteža dohodka z izvozom. Posebno pozornost bomo posvečati tudi razvijanju in krepitvi obmejnega gospodarskega sodetovanja. s povečanjem deta razpotožtjive akumutacije v tehnotogijo in znanje b ' tahko doseženo v večje vktju-čevanje v svetovni tehnotoški napredek in razvitejše obtike mednarodnega sodetovanja. Pri razvoju dejavnosti, ki imajo v strukturi občinskega gospodarstva specifično vtogo. bomo usmeritve opredetiti cetovitosti turistične ponudbe in njeni popestritvi. V turizem naj bi vktjučevali tudi razvojne načrte tistih dejavnosti (promet, komunata. trgovina, obrt. kuttura. zdravstvo, razni servisi, športno-rekreativna dejavnost in drugi), ki vptivajo na prostorske, gospodarske in družbene možnosti za obtikovanje kakovostne turistične ponudbe. 3.3. Sociatni razvoj: Skladnost detovnega in družbenega potožaja čtoveka bomo zagotavtjati s popotnejšim zadovotjevanjem osnovnih življenjskih potreb. S spodbujanjem ustvarjatnosti. z nujnim obsegom sotidarnosti in vzajemnosti. bomo dosegti humanejše odnose med tjudmi. kar bo spodbujalo vsestranski razvoj družbe. Razvijati bomo kvatitetno zadovotjeva-nje čtovekovih osebnih, družbenih, materiatnih. sociatnih. bivalnih in drugih potreb in interesov. Botj bomo vrednotiti detovni in ustvarjatni prispevek vsakega posameznika in na tej osnovi tudi zagotavtjati setekcijo kadrov in dostopnost posameznikom do odgovornih gospodarskih, družbenih, potitič-nih in drugih funkcij. Preprečevati bomo širjenje sociatnih raztik. ki ne izhajajo iz deta in z ukrepi sociatnc potitikc ustvarjati možnost, da si bo vsakdo zgradi! sociatno varnost na osnovi tastnega deta. Razen zadovotjevanja skupnih potreb bomo povečevati v odvisnosti od materiatnih možnosti združenega deta in občanov. Večje poudarke bomo dati predvsem tistim območjem v občini, ki so na tej področjih deficitarna. 3.4. Demografski razvoj, zapostovanje in kadri Ob izbotjšanju živtjenjskega standarda, zdravstvenega in socialnega varstva ter drugih pogojev živtjenja in deta bo rast prebivatstva do teta 2000 temeljita na naravni rasti (presežek števita rojstev nad števitom umrlih) in botj zmernim doseljevanjem. Usmeritve demografskega razvoja izhajajo iz možnih razvojnih potencialov občine in tudi regije. Prebivalstvo občine bo v povprečju naraščato nckotiko hitreje, kar vetja tudi za regijo, kot je opredetjeno v dotgoročnem ptanu SRS. Ob popisu prebivatstva teta !96! je v občini živeto ! 1.410 prebivatcev; popis teta ! 97 ! ! 2.359 prebivatcev in ob popisu teta ! 98 ! ! 5.235 prebivalcev. teta 2000 pa se predvideva, da bo v občini živeto okoti ! 9.500 prebivatcev. kar pomeni, da bi se število prebivatcev od teta 198! do 2000 povečato v povprečju za 1.3% tetno. Projekcija prebivatstva po krajevnih skupnostih: Krajevne skupnosti 1971 1981 1985 1990 2000 Piran 5.483 5.068 5.197 5.200 5.200 Portorož 1.948 2.832 3.125 3.230 3.400 Lucija 2.388 4.794 5.565 6.070 7.680 Sečovtje 1.429 1.446 1.519 2.000 2.000 Strunjan 471 477 518 540 540 Raven—Padna—Nova vas 640 618 626 650 680 Občina: 12.359 15.235 16.550 17.690 19.500 Ocenjujemo, da se bo detež aktivnega prebivatstva ob upoštevanju manjšega oziroma zmernejšega priseljevanja iz drugih krajev ter datj-šega izobraževanja predvidoma giba! med 49.8 % in 50.5 % od skupnega števita prebivatstva. kar je nekotiko čez demografsko mejo potne zapostenosti. Aktivno prebivalstvo bo približno enako naraščato kot detovna sposobnost prebivatstva. 320 URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 — §t 25 Zapostenost bo v tesni soodvisnosti od gospodarskega in družbenega razvoja. V sktadu s citj: po prestrukturiranju gospodarstva ter modernizacijo in tehnotoški posodobitvi proizvodnih procesov zapos!ovanje ne bo več tako ekstenzivno, kot je bi!o v pretektih !etih. G!cde na izvajanje potrebnih procesov prestrukturiranja gospodarstva se bo vedno bo!j morata krepiti vtoga statnega izobraževanja in tudi po potrebi prekvatifikacije in dokvatifikacije zapostenih dctavcev. Organizacije združenega deta in pristojne SIS bodo zagotovite pripravo in izvajanje takšnih programov usposabtjanja mtadine in drugih, ki bodo v sktadu s potrebami gospodarstva in ki imajo perspektivno tudi v zapostovanju. To pa pomeni v OZD tudi kvatitetno ptaniranjc potrebnih kadrov in zagotavtjanje stanovanj. Predvidevamo, da sc bo v obdob)U ! 986-2000 skupna zapostenost povečata povprečno tetno. ob upoštevanju zapostitvenih gibanj tudi v zasebnem sektorju največ za okoti 0.7 % do 0.9%. Zapostenost sc bo povečata v dejavnosti turizma, kmetijstva, drobnega gospodarska in prometa. V nastednjih tetih se bo morata mnogo hitreje kot dosedaj izbotjše-vati kadrovska struktura zapostenih. ki je v občini, v nekaterih dejavnostih dokaj štaba. Z ekstenzivnim zapostovanjem smo v občini v pre-tektem obdobju dosegti retativno visoko zapostenost prebivatstva. vendar temu niso stedite ustrezne spremembe v produktivnosti deta. niti v izobrazbeni strukturi zapostenih. V kvatifikacijski strukturi vseh zapostenih v združenem detu ho po predvidevanjih v tetu 2000 odstotek zapostenih z višjo in visoko izobrazbo okoti !8 %, srednjo izobrazbo bo imeto 28 % zapostenih. Povpraševanje po dctavcih z visoko in višjo tzobrazbo sc bo hitreje povečevato v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Temetjna postavka našega nadatjnjega razvoja, to je uvajanje sodobnih programov in tchnotogij. zahteva zato tudi prestrukturiranje zapostovanja. Temet jna merita za produktivno zapostovan je bi morati postati strokovnost. ustvar jatnost. inventivnost. Zato je nujna načrtnost v izobraževanju. ki bo pribtižata pridohtjeno znanje potrebam. Maksimatno izkoriščanje kadrovskega potenciata. nagrajevanje po detu. dobra organiziranost deta in s tem sposobnost uvajanja sodobne tehnotogije bo vptivata na povečanje produktivnosti, kar bo omogo-čito že v devetdesetih tetih postopoma skrajševati in prerazporejati de-tovni čas. 3.5. Gospodarska rast. proporci in detitev družbenega proizvoda Pritaga jan je piranskega gospodarstva, v sktadu z razvojnimi citji. začrtanimi v smernicah v tem ptanu. bo možno te ob statni retativni visoki gospodarski rasti V nastednjih tetih bi morati ob upoštevanju sptošnih pogojev in razvojnih možnosti v občini povečati družbeni proizvod povprečno tetno za 3.5%. Nekotiko počasnejšo rast je pričakovati v prvem obdobju, zaradi počasnejše obnove kapacitet v pomorski dejavnosti. Povečanje rasti družbenega proizvoda bomo dosegti z botjšim izkoriščanjem obstoječih zmoghivost. zmanjšanjem stroškov na enoto izdetka oziroma storitve. posodobitvijo tehnotogije in investicijami. Da bi dosegti oprede! jeno stopnjo rasti, bomo morati v občini spremeniti nekatera gibanja, ki vptivajona rezuttate postovanja. Bistveno bo treba izhotjšati uspešnost gospodarjenja in kakovost postovnih od-točitev. povečati investicijske aktivnosti, zvišati učinkovitost vtoženih sredstev, bot) izkoriščati razpotožtiive proizvodne faktorje ter povečevati neto devizni priti v Pogtavitni nositec izvoza v občini bo tudi nada-tje pomorski promet in gostinsko-turistično gospodarstvo ter industri-ja. Detitev družbenega proizvoda mora zagotavljati pogoje predvidene rasti in usktajene potrebe vseh ohtik porabe. Osebna poraba se bo povečata v sktadu z rastjo razpotožtjivih sredstev za porabo Povprečni osebni dohodki na zapostenega bodo naraščati sktadno s produktivnostjo deta. 3.6. Tehnotoški razvoj in vktjučcvanjc v mednarodno detitev deta Tehnotoški razvoj je osnovni pogoj za gospodarski in družbeni razvoj. Dosežke sodobne tehnotogije bomo uporabtjati v proizvodnih dejavnostih m na vseh drugih področjih družbenih aktivnosti. Za doha-janjc svetovnega razvoju tehnotogije bomo potrebovati znatna sredstva. sočasno pa bomo morati skrbeti za razvoj tastnih kadrov. Sodobno tehnotogijo bomo morati uva iati v vse procese gospodarskih dejavnosti. družbenih s'uzb in uprave. Sodobno tehnotogijo bomo uvajati ztasti na področja avtomatizacije za varčevanje z energi jo. informatiko, računatniško vodene proizvodne procese m tetekomunikacijske sisteme. Razvoj informacijskih siste- mov mora v bodoče zagotavtjati pregted nad cetotnim razvojem družbene reprodukcije v detovnih organizacijah in v občini. Spodbujati bomo tudi v naši občini še precejšnje možnosti, ki jih bomo morati izkoristiti. saj bosta ti dejavnosti osnovni nositki izvoza občine. Za reatizacijo izvozno naravnanih natožb bomo morati uporabtjati tudi tujo akumutacijo ter iskati možnosti za skupna vtaganja s tujimi partnerji. Ob predpostavki, da bodo reatizirane predivdene investicijske na-tožbe. se pričaku je, da bi izvoz rase! po povprečni tetni stopnji v dotgo-ročnem obdobju za okoti 6 do 8 %, to pa pomeni, da bi morati dosegati s prodajo na tujem trgu vsaj 75 do 80 % detež družbenega proizvoda. 4. RAZVOJNE USMERITVE PO DEJAVNOSTIH 4.!. Industrija Na področju industrije bomo ohraniti dosedanje razvojne usmeritve. $c nadatje bo nositec razvoja živitsko-predetovatna industrija in proizvodnja šoti. V industriji bomo uvajati kvatitetne razvojne programe, z večjo udetežbo znanja in strokovno kreativnega deta. večjo inventivnostjo. uporabo sodobne tehnotogije ter tako zagotavtjati konkurenčnost na tržišču. Poteg uvajanja tchnotoško intenzivnejše industrijske proizvodnje bo statna natoga tudi izkoriščenost kapacitet, povečanje produktivnosti deta. izbo! jšanje organizacije deta. povečanje izvoza, večja izraba razpotožtjivih surovin racionatna raba energije in zmanjšanje uvozne aktivnosti. Pri izboru tehnotoško razvojnih programov bomo dostedno upoštevati varstvo okotja oziroma ekološke omejitve gtede onesnaževanja morja, zraka. tat. vodotokov, itd. V živitsko predetovatni industriji bomo predvidoma povečati proizvodnjo pražene kave do teta !995 na okoti 5000 ton. Tak obseg proizvodnje pomeni zadovo! iitev potreb domačega trga in obenem tudi op-timatno koriščenje tinije za predetavo kave. Predctava začimb kot enotna skupina bo dosegta teta t990 okoti 1100 ton in se bo postopoma povečata na 1200 ton v tetu 1995. Prede-tava začimb za široko bo ohranita dosedanji detež. medtem ko bo porasta proizvodnja mešanic začimb za mesno industrijo. Poteg tega bodo vktjučiti še v proizvodnjo novo skupino aditivi za domači trg ter skupino proizvodov »pšenični izdetki« za trg. Programi bodo dogovorjeni ob nadatjnjem postovno-tehničnem sodelovanju z dobavitetji surovin in kupci. Proizvodnja fitter čajev se bo ob ohranitvi kvatitete povečata nad 700 ton. Predctava živitskih ptodov — rožičev se bo povečata na preko 500 ton. Živitsko-predetovatna industrija bo sovtagata v razvoj proizvodnje zdravitnih zetišč in začimbnic ter še nadatje razvijata dohodkovne odnose z drugimi OZD v regiji in širše. Na področju proizvodnje šoti bomo z izgradnjo nove tovarne šoti. ki bo tehnotoško. organizacijsko in kadrovsko sodobno opremtjena. tahko proizvajati večje kotičine šoti. Lokacija tovarne je predvidena v sečovetjskem zativu Z izgradnjo novih kapacitet za industrijsko proizvodnjo šoti bo dana možnost povečanja kotičin na ! 9.000 ton tetno do teta !990 in na 50.000 ton do teta !995 (v tem ktasična proizvodnja 5000 ton tetno). Z izgradnjo nove tovarne šoti se bomo vktjučiti v napore za zmanjšanje uvoza strateške surovine oziroma nadomeščanje uvozne surovine z domačim proizvodom V sodetovanju TOZD Sotine in TOZD Riba se bo razvita vzre ja sotinskih rakcev v sotinskih bazenih. Prav tako sc bo v sotinah vzporedno s proizvodn jo šoti razvita vzreja rib in drugih marikuttur. s potrebnimi infrastrukturnimi objekti. V tozdu »Sotine« bodo razvijati tudi proizvodnjo speciatnih izdetkov za zdravstveno preventivo in kozmetiko na bazi sotinskega btata in matične tužine (program batneotoških izdetkov). Do teta ! 990 naj bi proi-zvedti 40 ton tetno. do teta !995 pa bi proizvodnjo podvojiti. Nova proizvodna tehnotogija in razširitev proizvodnega programa zahteva tudi ustrezne kadre, ki jih bo TOZD »Sotine« morata pravočasno zagotoviti Programirano bo treba prckvatificirati de! zapostenih dctavcev za opravtjanjc novih de! in natog. Z vidika rabe prostora in prostorske razporeditve industrije soopre-detjena nastednja območja: — obstoječe industrijsko območje HP »Droga« —obrat »Začimba« v Seči: — Scčovc!jske sotine — Lcra in det Fontanige za proizvodnjo šoti z izgradnjo tovarne za industrijsko proizvodnjo šoti in ktasični način pridobivanja šoti: — industrijsko-obrtna cona Lucija v obsegu, ki je opredetjen z urbanistično dokumentacijo: 8 avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 321 — obstoječa ktavnica in h!adi!nica v Sečovtjah s predvideno dograditvijo manjših kapacitet za proizvodnjo pottrajnih mesnih izdetkov 4.2. Kmetijstvo: Razvoju kmetijstva bomo v dolgoročnem obdobju glede na naravne danosti in potrebe po proizvodnji hrane posvečali posebno skrb Dolgoročne prognoze za Slovenijo predvidevajo, da se bo vrednostna stopnja samooskrbe dokaj dvignila. Tako naj bi slovensko kmetijstvo z usmeritvijo v čim boljšo izrabo naravnih in drugih danosti v letu 2000 gtobaino pokrito bitančne potrebe po hrani. V občini Piran bo družbena kmetijska proizvodnja tudi v prihodnje predstavtjata pomemben čten v pridetovanju hrane. Predvsem bo treba izkoristiti vse možnosti za pridobivanje hrane iz morja, kot surovinske osnove. V prostorskem detu dotgoročnega piana bomo opredetiti območja, kjer se bo razvija! družbeni sektor ter območja za razvoj družbeno usmerjene kooperacijske proizvodnje. Kmetijsko proizvodnjo bomo tahko povečati z večjo izkoriščenostjo razpotožtjivih kmetijskih zemtjišč in uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov. Skrbeti bomo za varovanje kmetijske zemtje. preprečevati nadatjnje drobtjenje in pospeševati komasacije zemtjišč ter nadatjevati proces podružbtjanja kmetijske proizvodnje. V dotgoročnem obdobju bomo posvečati več skrbi preobrazbi agrarne strukture. Ocenjeno je. da bi do teta 2000 dosegti 2.5 % stopnjo rasti primarne kmetijske proizvodnje s strokovnim pristopom k izbotjšan ju tehnotogi je pridetave ter z intenziviranjem kmetijskih zemtjišč. ki niso v rabi. Poteg intenziviranja proizvodnje bodo morata biti prizadevanja usmerjena v povečanje tržne pridetave kmetijskih pridetkov. krepitvi dohodkovnih odnosov med združenimi kmeti in kooperanti ter nositci razvoja v kmetijstvu na obati. Razvoj kmetijstva bo namreč enotno načrtovan za cetotno obatno območje, v smistu enotnega povezovanja proizvodnje hrane, turizma in trgovine. V prostorskem detu dotgoročnega ptana občine se pri razvoju kmetijstva upoštevajo: — izbotjšan je kmetijskih zemtjišč z agro in hidromelioracijami; — varovanje kmetijskih zemtjišč s preprečevanjem nadatjnjega drobtjenja in spremembo namembnosti kvatitetnih kmetijskih zemtjišč; — opredetitev območij za tjubitetjsko obdetavo zemtjišč; — izbotjšanje posestne strukture z združevanjem zemtjišč; — aktiviranje in vključevanje v proizvodnjo vseh neobdetanih in stabo obdetanih zemtjišč. Na območju občine bomo razvijati proizvodnjo vrtnin za industrijsko predetavo in porabo v svežem. V tržno proizvodnjo bo vktjučena vsa zemtja v dotinah. Za zmanjšanje proizvodnih stroškov in v cilju pridobivanja večje proizvodnje vrtnin bodo zgrajeni sistemi akumutacij za namakanje. Nadatjevati bomo z obnovo sadovnjakov in širiti obseg tistih mediteranskih kuttur. ki bodo v času turistične sezone na razpotago doma in tudi na ostatiti tržiščih. Posebno pozornost bomo nameniti obnovi in vzgoji oljčnih nasadov in gojitvi deficitarnih vrst sadja. Vzporedno z obnovo otjčnih nasadov bomo urediti tudi objekte za prevzem in predetavo otjk. Urejanje kmetijskih zemljišč bo obsegato 658 ha površin in sicer na območjih: Vinjote—dotina. Nožed. Morgani. Krog. Parecag. Vuki. Ronk. Štancija. Šentjane. Kampotin. Vinjote — hrib. Padna. Nova vas in Ivankovec — Špehi — Koščici. Dragonja — dotina. Drnica. Predtagane tokacije so glede na njihov naravni potencia! predvsem primerne za napravo strnjenih nasadov, vinogradov, sadovnjakov in otjk. posamezne tokacije so primerne tudi za proizvodnjo vrtnin, kot vmesni ati čisti posevek. 4.3. Turizem in gostinstvo: Ugodna ktima in podnebje, prometna dostopnost, čisto in ohranjeno okotje. kot tudi mnoge mikavnosti naše obalne pokrajine z tepo obti-kovanim gričevnim zatedjem mediteranskega značaja — bližnje sotine (sotinsko btato —slanica), bogata kutturna dediščina in morje ter obstoječe gostinsko-turistične kapacitete, z vktjučitvijo turistične infrastrukture. bodo v dotgoročnem obdobju osnova za nadatjnji razvoj turizma. Ta dejavnost bo omogočata doseganje večjega deviznega priliva ter ustvarjanje boljših razmer za cetovitejše zadovoljevanje turističnih in rekreativnih'potrcb domačih in tujih gostov, kar bo omogočilo doseganje čimvišje stopnje izkoriščenosti posameznih zmogljivosti. V občini obstajajo pogoji za kombinacijo in komptementiranje različnih faktorjev turistične ponudbe, kot so: dopustniško-kopatiški. zdravstveni, jachting. kamping. kongresni, kutturna dediščina, šport- norekreacijski. vodni športi, iztetniški. ribotovni. tovski. kmečki turizem in trgovina Za nadatjnje izkoriščanje naravnih danosti bomo v občini nadatjevati z izgradnjo nastanitvenih, rekreacijsko-športnih. zabaviščnih ter drugih infrastrukturnih kapacitet, kjer bomo pri prostorskih posegih zagotavtjati tudi ohranitev in razvoj območij ter objektov naravne in kuttume dediščine. Za razvoj turizma v načrtovanem obdobju in za kakovostnejšo turistično ponudbo bomo v občini ohraniti in zavarovati območja, namenjena turizmu od Strunjana do Sečovetj. Na ostatiti območjih pa bomo razvijati vse druge obtike turizma, ki bodo dopotnjevatc komercialni turizem. Pred pričetkom gradenj novih turističnih kapacitet, bomo upoštevati zmogljivosti sedanjega komu-natnega omrežja in poskrbeti za razrešitev vodne oskrbe, kanatizacije. čistitnih naprav za ohranitev čistega morja in okotja. ptaž. ustrezno energetsko oskrbo, parkirišča in. prometno povezavo ter ostato potrebno turistično infrastrukturo. Aktivirati bomo morati vse stabo izkoriščene ati sptoh neizkoriščene turistično-gostinske kapacitete, vktjučno s počitniškimi domovi in jih pritagoditi zahtevam turističnega trga ati pa nekatere nameniti za stanovanjske potrebe. Nive potrebe po kapacitetah v počitniških domovih so prostorsko oprede tjenc v Fiesi in Pacugu. s tem. da bodo potencialni investitorji sredstva za izgradnjo kompletne infrastrukture zagotoviti sami. Zaradi omenjenih prostorskih možnosti bomo tudi obstoječe počitniške kapacitete postopno usmeriti na območje Fiese ter si s tem zagotoviti prostor za razrešitev stanovanjskih potreb občanov, kakor tudi kapacitete za komerciatni turizem. Zato obstoječih kapacitet v počitniških domovih ni moč širiti ati graditi nadomestnih objektov, razen na območju Fiese. Aktivirati moramo tudi sredstva občanov ter vzpodbujati tudi izgradnjo prenočitvenih zmogljivosti in tako povečati števito kvatitetnih zasebnih sob. penzionov, gostiln in ptovnih objektov. Neizkoriščene so možnosti kongresnega turizma. Ctede na omenjene prostorske možnosti kamping turizma je potrebno za boljšo izrabo tovrstnih zmogljivosti doseči botjšo kvaliteto tudi z izgradnjo ustreznih objektov na dotočenih lokacijah. Zaradi svoje turistične tradicije, naravi ih danosti in hkrati tudi omenjenih prostorskih možnosti bo Portorr ž ohranja! in razvija! značaj stacionarnega, zdraviliškega in izletniškega turizma in se dopolnjevat s kongresnim turizmom. V Portorožu ne bo več možno širiti nastanitvene ponudbe, razen treh do štirih tokacij. za hotete prav tako srednje visoke in visoke kategorije. Do teta 2000 naj bi v Portorožu pridobiti 1800 težišč po okvirnem programu investicij, če bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki predstavljajo omejitev: voda. čistost morja, kanalizacija, parkirišča. Ponudbo Portoroža bo treba gtede na omenjene prostorske možnosti vezati na športno-rekreacijske objekte izven Portoroža, v Lucijo, na Krog. Sentjane. Strunjan in sečoveljske sotine. Na območju mesta Piran bi naj zgraditi cca 1000 težišč v Piranskih vratih in historičnem jedru ter vrsto speciatiziranih restavracij in toka-tov. Tudi na območju Strunjana obstajajo možnosti za komerciatni turizem. Razvoj Strunjana je potrebno reševati z vidika prostora, skupno s sotinami in ribištvom, upoštevajoč tipiko. ki jo dajejo sotine ter s kmetijstvom. V strategiji razvoja turizma bo iz prostorskega vidika treba predvsem opredetiti tista območja, ki imajo gtede naravnih, prostorskih, kut-tumo-zgodovinskih. največjo turistično-rekreacijsko vrednoto. Za razvoj turizma bomo vtagati znatna sredstva za dvig kvalitete ce-tovite turistične ponudbe, za dvig kvalitete obstoječih komerciatnih kapacitet in tudi v večje izkoriščanje dopolnilnih prenočitvenih zmog-tjivosti. za povečanje števita nočitvenih kapacitet za 3000 do 4500 težišč. z ustrezno infrastrukturo spremljajočih objektov. Investiranja se bodo vršita z združevanjem sredstev in tudi na osnovi skupnih vtaganj s tujimi partnerji. V združevanje sredstev za izgradnjo potrebne infrastrukture (voda. kanalizacija, čisto morje), se bosta vktjučevata družbeni in zasebni sektor. Ocenjujemo, da bi do teta 2000 povečati turistični promet za okoti 5—6 % tetno. 4.4 Pomorski promet: Pomorski promet je gospodarsko področje, ki ima komparativno prednost in z zagotavtjanjem pogojev za intenzivnejše vključevanje v mednarodno menjavo, ima dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka oziroma večjega deviznega priliva. 322 URADNE OBJAVE 8 avgustal986--§t 25 Pomorski položaj bo treba v večji meri izkoristiti z okrepitvijo stal-nih pomorskih poti. predvsem z deželami v razvoju. Hitrejši razvoj pomorskega prometa, kar je tudi do)g< točni ci)j. bo možno zagotavljati s posodobitvijo in povečanjem ladjevja. ki bo prestrukturirano v korist specializiranih !adij za kontejnerski RO-RO. LO-LO. ferry in drugi promet Povečanje zmogljivosti j j potrebno zagotavijati z gradnjo !adi j v domačih !adjede!nicah. po!eg tega pa omogočiti tudi z nižjimi uvoznimi dajatvami. Do konca !eta 2000 bo potrebno po!eg posodobitve !adi j še nadomestiti okoli 2! dotrajanih !adij. 4.5. Trgovina: Temeljna usmeritev dolgoročnega razvoja trgovine bo okrepitev njenih materialnih. organizacijskih, kadrovskih in drugih osnov, da bo Lhko uspešneje oprav!ja!a svoje gospodarske funkcije. Materiata in organizacijska osnova uresničevanja te usmeritve bo združevanje deta in sredstev s proizvajalci. ki bo temeljilo na delovanju trga in ekonomskih zakonih. V!oga trgovine se bo v dolgoročnem obdobju večata z razvojem šte-vi!a prebivalstva. nadaljnje urbanizacije, rastjo kupne moči in s širjenjem turističnih zmogljivosti v občini. Trgovina je pomemben faktor pri razvoju turizma in zato bo moralo težiti k intenzivnejši povezanosti s turizmom, morala se bo bolj kot sedaj vključevati v turistično ponudbo s kvalitetnejšo, popolnejšo in specializirano ponudbo blaga in storitev. Odnosi med trgovino, krajevno skupnostjo in potrošniškimi sveti, morajo temeljiti na tesnejšem sodelovanju, saj bomo le na tak način lahko optimalno razreševali vprašanja preskrbe delovnih ljudi in občanov. Investicijske naložbe bodo usmerjene v investicije, ki bodo zagotavljale dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. Ocenjuje se. da bi bilo ob družbeni trgovini smiselno razmišljati o organiziranem razvoju oziroma vključevanju zasebne trgovine. Vsekakor pa bomo morali v občini skrbeti za izboljšanje oskrbe gostinstva in turistov — predvsem tistih gostov, ki kampirajo ali pa so nastanjeni v kategorijah kapacitet, kjer si hrano pripravljajo sami. Izpolnjevanje pogoja turistično usmerjene trgovine pa je seveda dobra založenost, prilagoditev delovnega časa (urnikov) turističnemu povpraševanju, predvsem pa postrežbe na določenem nivoju in vljudnost prodajalcev. Razvoj trgovske mreže bo mora! potekati v naslednjih smereh: — izpolnjevanje kvalitetne in kompleksne ponudbe. — razširitev trgovske mreže fša območjih, ki so s trgovino premalo pokrita, predvsem z osnovno preskrbo. — posodobitvi in boljši organiziranosti obstoječih zmogljivosti. Zaradi nezadostnega pokritja trgovske mreže, tudi že v nekaterih stanovanjskih območjih, je nujno za zadovoljevanje potreb prebivalcev po posameznih vrstah oskrbe, opredeliti tudi zadostne površine za trgovske dejavnosti. ^ $ ? $e naprej bomo krepili blagovne rezerve za nemoteno pteskrbo v izrednih razmerah in za to združevali sredstva. 4.6 Drobno gospodarstvo: Drobno gospodarstvo bo v svojem dolgoročnem razvoju imelo pomembno vlogo, predvsem pri zagotavljanju osebnih in drugih storitev za potrebe prebivalstva in pri dopolnjevanju turistične ponudbe. Intenzivneje bomo razvijali storitveno obrt in servisne dejavnosti, ki imajo v občini premajhne kapacitete. V občini bomo podpirali odpiranje obratov drobnega gospodarstva, kot kooperacije za tisto maloserijsko proizvodnjo in proizvodnjo po naročilu, ki ne sodi v industrijski način proizvodnje. Še nadalje bomo z ukrepi ekonomske politike vzpodbujali interes za ustanavljanje novih in širitev obstoječih enot drobnega gospodarstva, kar bi tudi lahko pripomoglo k hitrejšemu zaposlovanju. Z ustrezno davčno politiko in drugimi ukrepi bomo hitreje zagotavljali ustrezne prostore za obratovalnice. Drobno gospodarstvo bomo spodbujali tudi s posojilno politiko, zlasti tistih dejavnosti, ki so deficitarne v občini. i V urbanistično-prostorsko izvedbenih aktih bodo opredeljena območja za razvoj drobnega gospodarstva, obrtna cona v Luciji pa bo predvidena kot večja cona za razvoj drobnega gospodarstva V prvi polovici dolgoročnega planskega obdobja, bomo pospeševali razvoj drobnega gospodarstva, v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju droonega gospodarstva v občini Piran 5 RAZVOJNE USMERITVE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Na področju družbenih dejavnosti kot sestavnem delu družbene re- produkcije. bomo težili k ohranjanju in ponekod k dvigovanju dose-žene ravni Zaradi omenjenih materialnih možnosti, še posebno v prvih letih dolgoročnega obdobja bo to možno zagotavljati le z racionalno in kvalitetno organiziranostjo ter z nadaljnjim izvajanjem že sprejetih stabilizacijskih programov. V občini bomo razvijali hitreje tiste pro-grame, ki povečujejo gospodarsko in ustvarjalno moč družbe. V prihodnje bomo nadaljnji razvoj odnosov v svobodni menjavi dela bolj usmerjali h krepitvi odnosa med uporabniki in izvajalci. Programi družbenih dejavnosti bodo vedno bolj odvisni od potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov, programov razvoja gospodarstva in njegovih materialnih možnosti. V občini kot dvojezičnem območju bomo namenjali posebno skrb uresničevanju ustavnih pravic pripadnikov italijanske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, informiranja in raziskovalne dejavnosti ter ustvarjali pogoje za sožitje italijanske narodnosti z narodi in narodnostmi Jugoslavije. 5.1. Vzgoja in izobraževanje Celotni vzgojno-izobraževalni sistem je ključnega pomena za dolgoročni razvoj, ki mu bomo morali posvečati vso pozornost. Dejavnost izobraževanja se bo prilagajala dolgoročnim družbenim potrebam ter sposobnostim in interesom posameznikov. Posebno skrb bomo namenjali samo-izobraževanju. dopolnjevanju in izpopolnjevanju znanja. Zagotavljali bomo skladen razvoj vseh ravni izobraževanja od predšolske vzgoje, osnovne šole do vseh oblik usmerjenega izobraževanja, v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela v občini. Z izpopolnjevanjem vsebine, uvajanjem sodobnih oblik, metod in organizacije dela in uporabo sodobne učne tehnologije bomo zagotavljali večjo kvaliteto. Pospeševali bomo razvoj raziskovalnega in strokovnega dela in zagotovili prenos novih spoznanj v vzgojno-izobraževalno prakso. V skladu z uvedenim programom življenja in dela osnovne šole se bo nadalje razvijala sodobnejša metodika in organizacija pouka ter svobodnih aktivnosti, potekala bodo prizadevanja za še tesnejšo povezavo osnovne šole z okoljem. ' Organizacije združenega dela bodo dolgoročno načrtovale potrebe po kadrih ter se z učinkovitejšo kadrovsko politiko štipendiranja prizadevale za spremembo sedanje neugodne strukture kadrov. Skrb in prizadevanja bodo usmerjena za razvoj in napredek osnovnega šolstva in srednjega usmerjenega šolstva z italijanskim učnim jezikom v občini. V osnovnih šolah in šolah usmerjenega izobraževanja se bomo zavzemali za boljše povezovanje jezika, zgodovine in kulture okolja. V srednjem usmerjenem izobraževanju bomo zagotavljali takšne izobrazbene vsebine, ki bodo ustrezale prestrukturiranju združenega dela. Šole usmerjenega izobraževanja bodo sledile znanstvenemu in tehnološkemu razvoju. Podpiralo se bo prizadevanje za razvoj visokega usmerjenega izobraževanja za potrebe prometa in turizma. Višja pomorska šola v Piranu mora postati nosilka višješolskega in visokošolskega študija na obalnem območju. Do leta 2000 se bo število učencev povečalo, zato bo reševanje prostorske problematike posameznih šol v občini potekalo v skladu s potrebami po šolskih prostorih, za kar bo potrebno najti tudi ustrezne vire združevanja sredstev. Ob predvidevanjih naj bi število osnovnošolske mladine občutneje naraščalo v Luciji in Sečovljah. Potrebam primerno se bo tudi zagotavljalo potrebne prostore zp izvajanje programov osnovnega in usmerjenega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom 5.2. Otroško varstvo: Vzgoja in varstvo predšolskih otrok bosta imela v dolgoročnem obdobju izreden pomen pri izenačevanju njihovega vstopa v življenje Zato bomo. upoštevajoč dinamiko rasti materialnih možnosti, širili družbeno organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok, število upravičencev bo odvisno od splošnih ciljev socialne politike in družb^-no-ckonomskih razmer delavcev in njihovih družin. V dolgoročnem planu SR Slovenije je predvideno, da bo do leta 2000 v družbeno organizirano vzgojo in varstvo vključenih okoli 60 % predšolskih otrok. V občini Piran predvideva SIS za otroško varstvo vključitev v družbeno organizirano vzgojo in varstvo okoli 70% predšolskih otrok. Za vključevanje takšnega procenta otrok bomo potrebovali poleg sedanjih še dodatne kapacitete tako. da bo do leta 2000 na razpolago 1369 mest. Nove kapacitete naj bi gradili v novih soseskah, glede na bodoče potrebe. Novi prostori za varstvo bodo zgrajeni v primeru. če bo v kraju interes po vključevanju otrok v vzgojnovarstvene organizacije. Ta se trenutno zaradi težjega ekonomskega položaja in naraščanja prispevkov staršev rahlo zmanjšuje. 8. avgusta 1986—§t_25_____________________URADNE OBJAVE 323 Po!eg vključevanja otrok v celodnevno vzgojo in varstvo, bomo v občini tudi osta!e otroke vk!jučeva!i v določeno obliko vzgojnega programa: — celotna priprava na šo!o (ma!a šo!a) v obsegu 600 ur. — drugi vzgojni programi in interesne dejavnosti. Upoštevaje pravico otrok pripadnikov italijanske narodnosti do vzgoje v materinem jeziku in vzgoje za sožitje med narodi in narodnostmi. bomo zagotav!ja!i pogoje za delovanje vzgojno-varstvene organizacije z italijanskim jezikom in pogoje za poznavanje obeh jezikov v vseh predšolskih ustanovah. 5.3. Zdravstveno varstvo Zdravstveno varstvo prebivalstva je ena najpomembnejših oblik zagotavljanja pravic do zdravstvenih storitev in drugih pravic pri zagotavljanju socialne varnosti občanov. Dobro urejeno zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov prispeva k boljši delovni zmogljivosti, s tem pa tudi na izboljšanje prispevka vsakega posameznika v proizvodnji oziroma storitveni dejavnosti, razen tega predstavlja tudi enega od pogojev za nadaljnji razvoj turističnega gospodarstva. Zdravstvena skupnost občine bo v sodelovanju z drugimi organizacijami in skupnostmi ob upoštevanju družbenoekonomskih razmer in dogovorjenih kriterijev v svojih razvojnih dokumentih določila ukrepe in naloge posameznih organizacij združenega dela. skupnosti in občanov ter časovno opredelila naloge pri: — nadaljnji krepitvi vloge delovnih ljudi in občanov pri odločanju o celovitem družbenem razvoju in možnostih zadovoljevanja potreb po zdravstvenih storitvah; — nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov in organiziranosti ter pri krepitvi odločujoče vloge delavcev in občanov v zdravstveni skupnosti. pri usmerjanju potreb po zdravstvenem varstvu v občini oziroma regiji; — uresničevanju zdravstvenega varstva s stališča prednostnih nalog v okviru načrtovanega razvoja posameznih zdravstvenih dejavnosti; — določanju razvoja in pri odločanju o pomembnejših posegih v okolje, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na zdravje ljudi (to predvsem velja za posege, ki bi lahko onesnaževali zrak in izvire pitne vode. vplivali na primernost prehrambenih izdelkov, pa tudi na bivalne razmere v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih organizacijah in stanovanjskih naseljih). Temeljni cilj delitve dela v zdravstvu je boljše, dostopnejše in cenejše zdravstveno varstvo. Zato bomo v zdravstveni dejavnosti težili in zagotavljali možnosti za ohranitev in utrjevanje zdravja prebivalstva, s pravočasnim preprečevanjem raznih bolezni s preventivnim zdravstvenim varstvom. Obstoječa mreža zdravstvenih objektov v občini, omogoča da se razvoj zdravstvene dejavnosti usmerja na krepitev osnovne zdravstvene službe, ki bo postopoma prevzemala določena opravila specialistične in bolnišnične dejavnosti. Obseg bolnišničnega zdravljenja bomo zmanjševali tudi s krepitvijo nege bolnika na domu. V občini, zdravstveni skupnosti, v zdravstvenih in drugih organizacijah združenega dela bomo skozi srednjeročne in letne planske akte opredeljevali in zagotavljali uresničevanje strategije dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva SRS. V teh aktih bomo določali obseg združevanja in razporeditev potrebnih sredstev za izvajanje posameznih programov; konkretno bomo določili nosilce in časovno dinamiko uresničevanja preventivnih ukrepov zgodnjega odkrivanja rizičnih faktorjev za nastajanje nekaterih kroničnih bolezni. Dejavnost za splošno medicino bo s postopnim prehodom na dispanzerske metode organizirala vedno več oblik preventivnega dela. Zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva mora biti v prioriteti, še posebno preventivne oblike v cilju zmanjševanja bolniških staležev. Naložbe v občini bodo usmerjene v posodobitev iztrošene in zastarele zdravstvene opreme, za delovanje dejavnosti medicine dela. prometa in športa, za zdravstveno varstvo turistov, za ureditev centralne občinske lekarne ter za dokončanje regionalne bolnišnice v Izoli. Predvidene naloge bodo zahtevale od uporabnikov večjo skrb za lastno zdravje, prispevek k stroškom zdravstvenih storitev, od izvajalcev pa dosledno izvajanje dogovorjene delitve dela. racionalnejšo organizacijo in učinkovitejše metode dela. 5.4. Socialno skrbstvo Osnovni cilj socialnega skrbstva je skrb za človeka, ki potrebuje posebno družbeno pozornost. Socialno skrbstvo bo še naprej skrbelo za materialno in socialno ogrožene občane, ki nimajo potrebnih sredstev za preživljanje ter jim bo z denarno in funkcionalno pomočjo zagotovilo minimalno socialno varnost. Kljub temu. da je socialni razvoj v republiki in občini dosege! dose-daj že kar visoko raven, vendar še ne sledi v celoti potrebam prebival- stva. Odstopanja so zlasti v vsebini oziroma kvaliteti socialnega dela Zato bomo morali v bodoče smotrneje izrabiti vsa razpoložljiva sredstva in možne vire ter povezovati vse dejavnike, ki lahko pripomorejo k reševanju socialnih problemov in k celovitejši socialni varnosti ljudi (socialne službe v OZD. šole. domovi upokojencev. RK Komisije za socialna vprašanja po krajevnih skupnostih, društva itd.) Posebno skrb bomo v bodoče posvečali sami organizaciji socialnih služb njihovemu medsebojnemu povezovanju ter nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev. Dolgoročna naloga socialnega skrbstva je preventivna, svetovalno in prostovoljno delo. Prostovoljno delo bodo v krajevnih skupnostih spodbujale in organizirale družbene dejavnosti in društva ob sodelovanju strokovnih delavcev Potrebe po storitvah socialnega skrbstva bi naj v prihodnje naraščale skladno s porastom prebivalstva, pa tudi zaradi starostne strukture. Skrb za ostarele občane bo ena najpomembnejših nalog socialnega skrbstva, predvsem zaradi večanja števila občanov starih nad 65 let. Pri tem moramo zasledovati cilj. da je potrebno starega človeka čim dlje časa ohraniti zdravega in aktivnega v domačem okolju. Pri tem bodo morale pokazati svojo aktivnost krajevne skupnosti. Alkoholizem in druge zasvojenosti bo socialno skrbstvo skupaj z drugimi (zdravstvo, izobraževanje) odkrivalo in skrbelo za osveščanje prebivalstva o škodljivosti različnih oblik zasvojenosti in to zaradi tega. da bi imeli čimmanj motene mladine in odraslih. Torej bo socialno skrbstvo tudi v dolgoročnem obdobju razvijalo predvsem naslednje oblike dela: — varstvo starejših oseb. — varstvo duševno in telesno prizadetih odraslih oseb. — varstvo otrok in mladostnikov, motenih v duševnem in telesnem razvoju ter varstvo vedenjsko in osebnostno motene mladine in odraslih. — predzakonsko, zakonsko in družinsko svetovanje. 5.5. Kulturna dejavnost V obdobju 1986 do 2000 bomo na področju kulture z nadaljnjim prizadevanjem omogočili čimvečje vključevanje delovnih ljudi v vse oblike kulturnega življenja, predvsem pa tistih, ki ohranjajo razvoj nacionalne kulture ter njeno samobitnost in samostojnost. S primemo ponudbo bomo vzpostavljali tesnejše stike z organizacijami združenega dela. še posebej s turističnimi. Med pomembnejše dejavnosti v naslednjem obdobju spadajo knjižničarstvo. varstvo naravne in kulturne dediščine ter muzejsko-galerij-ska in ljubiteljska dejavnost. Na področju knjižničarstva bodo programske naloge usmerjene v povečanje knjižnega fonda. Ustanovljena bosta dvojezični krajevni knjižnici v Luciji in v Portorožu. Varstvo kulturne in naravne dediščine bo moralo dobiti tak obseg, da bo preprečevalo nadaljnje propadanje tovrstnih objektov, obenem pa bo njihovo reševanje potrebno povezovati z vključevanjem teh objektov v razvoj gostinstva in turizma. Za boljše varovanje naravne in kulturne dediščine bomo v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi skupnostmi na obali krepili strokovno osnovo te dejavnosti. V varstvu naravne dediščine bo med drugim pomembna naloga postavitev solinarskega muzeja na prostem (skansena). Prizadevali si bomo. da bo skrb za varovanje naravne in kulturne dediščine v čimvečji meri skupna naloga vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, turističnega društva in drugih društev, samoupravnih skupnosti in občine, ob večjem povezovanju strokovnega dela in organizacij s tega področja. §e nadalje bomo razvijali razne oblike ljubiteljske kulture, ki bo lahko tudi zaradi spreminjajočih se navad in izkoriščanja prostega časa. razvoja turizma, zajela večje število populacije. Razvijali bomo sodobne oblike in vsebine dela. zlasti z mladino. §e nadalje bomo namenjali posebno pozornost pospeševanju kulturnega razvoja italijanske narodnostne skupnosti in medsebojnemu kulturnemu sodelovanju, v skladu s potrebami narodnostno mešanega območja, kot tudi sodelovanje z zamejstvom. Tako bomo v večji meri uresničevali vlogo kulture obeh narodov v vseh zgoraj navedenih aktivnostih na območju občine. V dolgoročnem obdobju bomo poskrbeli za rešitev perečih prostorskih problemov, sanacija Tartinijevega gledališča Piran, zagotovitev prostorov za kinodvorane v Piranu in Luciji, delovne prostore za likovne ustvarjalce in prostor za zbirko Pečaričevih slik ter dokončanje obnove Tartinijeve hiše v Piranu. 324 URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 —§t. 25 5.6. Telesna kultura Z razvojem življenjskega standarda se bodo v dolgoročnem obdobju pokazale tudi večje možnosti za nadaljnji razvoj telesne kulture. Postopno skrajšanje delovnega časa in širjenje prostega časa bo zahtevalo prilagajanje telesne kulture novim potrebam delovnih ljudi in občanov. ki se bodo odražale v večji aktivni udeležbi delovnih ljudi in občanov v raznovrstnih kolektivnih, družinskih in individualnih oblikah udejstvovanja. Od tekmovalnih športov bomo razvijali tudi v nadalje tradicionalne športne panoge, za katere imamo naravne danosti. Telesnokulturna dejavnost bo vsestransko skrbela za nadaljnji kvalitetni razmah množične aktivnosti prebivalstva, predvsem otrok in mladine. zlasti pa za večjo uspešnost nadarjenih športnikov, ki so že ali pa bodo v mednarodni konkurenci dosegali vidne rezultate. Različne oblike telesne kulture bomo tudi bolj povezovali z drugimi dejavnostmi, z zdravstvom, socialnim skrbstvom in turizmom, športno dejavnost in njene objekte je treba vključiti v turistično ponudbo. V planskem obdobju bo strategija razvoja množičnosti zastavljena na: — kvalitetnejših programih telesne vzgoje mladih, začenši z vzgojno varstvenimi oziroma osnovnimi šolami in ostalimi šolami. — večjemu številu vključevanja prebivalstva v športno-rekreativno dejavnost. — večjemu poudarku na strokovnem delu. Vrhunski šport bomo razvijali na selektivnih osnovah in na razvojnih projektih — izbranih prednostnih programih športnih panog. V občini bo v planskem obdobju treba skrbeti tudi za pravočasno zagotavljanje telesno-kulturnc infrastrukture in zavarovanje relevantnih kopnih, vodnih in drugih naravnih površin. Območje med Bernardi-nom in skladišči soli bomo namenili za vodne športe (jadranje, srfanje. plavanje, potapljanje, veslanje itd ). Pri izgradnji novih objektov bomo morali težiti k maksimalni funkcionalnosti in večnamenski uporabi Do leta 2000 je možno realno pričakovati, da bi dosegli 4.3—4.5 kv m tclesnokulturnih površin na prebivalca, kar bi bilo vsaj približno z načrtovano povečano aktivnostjo. 5.7. Raziskovalna dejavnost Raziskovalna in inovacijska dejavnost bosta postali sestavni de! poslovanja in načrtovanja organizacij združenega dela in skupnosti. Hitrejši razvoj gospodarstva in ostalih področij družbe bo zahteva! uvajanje zahtevnejših tehnologij v produkcijski proces in zaradi tega tudi dobro razvito raziskovalno dejavnost. Razvoj dejavnosti bomo usmerili v oblikovanje razvojno-raziskovalnih oddelkov v organizacijah združenega dela Posebno skrb bomo namenili realizaciji skupnih raziskovalnih projektov, v cilju proučevanja posebnosti prostora slovenske Istre in raziskavam o položaju italijanske narodnosti na narodnostno mešanem ozemlju. Na osnovi potreb in dolgoročne razvojne strategije bomo raziskave usmerjali v področja: varčevanja z energijo, pridobivanje in rabe hrane, zaščita človekovega okolja itd. Pri tem pa bomo zagotavljali na osnovi potreb ustrezno akumulacijo za vlaganja v raziskave in razvoj. 6 RAZVOJNE USMERITVE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 6. !. Stanovanjsko gospodarstvo Kakovostno in varno bivanje je življenjska nuja. katere zadovoljevanje mora biti ne le skrb družbe, temveč bolj kot dosedaj skrb posameznika. Reševanje stanovanjskih potreb bo moralo temeljiti na več vloženih lastnih sredstev in delu posameznika, družba pa bo morala delovnemu človeku ustvariti predvem realne možnosti, da si na osnovi dela zadovolji stanovanjske potrebe. Takšna opredelitev bo zahtevala doslednejše uveljavljanje ekonomskih zakonitosti v celotnem stanovanjskem gospodarstvu, enostavni in razširjeni reprodukciji. Postopno bomo spreminjali namembnost počitniških domov v stanovanjske enote, predvsem v mestu Piran in v Portorožu. Dolgoročne usmeritve razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini Piran so naslednje: z načrtnim obnavljanjem ter z boljšim izkoriščanjem in racionalnejšim gospodarjenjem bomo ohranjali ter izboljšali kakovost stanovanj. z raciona'nim izpopolnjevanjem in dopolnjevanjem že poseljenih mestnih in izven mestnih površin bomo zmanjšali stanovanjski primanjkljaj. s pravočasno pripravo urbanistične in tehnične dokumentacije ter z namenskim zbiranjem sredstev bomo zagotavljali kontinuiteto del na prenovi starega stanovanjskega sklada v historičnem mestnem jedru Pirana. — stanovanjski standard in kakovost bivanja bomo zvišali z znižanjem relativne cene stanovanjske gradnje, z racionalizacijami v celotnem procesu investicijske dejavnosti v stanovanjskem gospodarstvu. — racionalizirali bomo obratovalne stroške in proučili uporabo sončne energije kot dodatni vir. na račun katerega bi znižali porabo drugih energetskih virov za ogrevanje stanovanj in pripravo tople vode v stanovanjskih objektih. Ob upoštevanju potreb in materialnih možnosti bomo v občini Piran zgradili 1325 stanovanj in prenovili okoli 260 stanovanj. V istem obdobju bo iz urbanističnih in tehničnih razlogov potrebno porušiti okoli ! 07 stanovanj, zato bo stanovanjski sklad ob koncu obdobja ime! okoli 7003 stanovanj. S tem bomo dosegli v povprečju okoli 24 kv. m stanovanjske površine na prebivalca, kar predstavlja 359 stanovanj na 100 prebivalcev in povprečno velikjost stanovanja okoli 66.6 kv. m. — novogradnjo bomo usmerjali na manj kakovostna zemljišča z bolj racionalno izrabo terena in komunalnih naprav, ki bo prostorsko in funkcionalno dopolnjevalo že pozidane površine. — družbeno usmerjeno blokovno gradnjo bomo usmerjali na nižje tipe zazidave, ki bodo omogočili bolj humano koncipiranje stanovanjskih sosesk s sodobnejšimi oblikami gradnje. — individualno gradnjo bomo vse bolj vključevali v različne oblike družbeno usmerjene gradnje s tipi strnjene vrstne in verižne zazidave, ki zagotavljajo racionalnejšo izrabo komunalno opremljenega zemljišča. — za racionalno in hitrejše reševanje stanovanjskih potreb bomo pospeševali tudi pridobivanje novih stanovanjskih površin in poslovnih prostorov na obstoječih objektih in zagotovili racionalnejšo izkoriščenost obstoječega stanovanjskega sklada in sklada poslovnih prostorov. — s pospešeno prenovo in ob aktivni udeležbi lastnega dela in sredstev občanov ter ob pravočasni zagotovitvi urbanistične in tehnične dokumentacije bomo pospeševali poleg družbeno usmerjene prenove še prenovo posameznih objektov podstrešij in neizkoriščenih pritličnih prostorov v posameznih stanovanjskih hišah. — osnova za gospodarjenje, vzdrževanje in prenovo obstoječega družbenega stanovanjskega sklada bodo ekonomske stanarine. — najkasneje do leta 1990 bomo postopno uveljavljali stanarine, ki bodo zagotavljale vsaj enostavno reprodukcijo in tako preprečevali nadaljnje propadanje stanovanjskega sklada. — po letu 1990 bomo s stanarinami zagotavljali tudi de! sredstev za izboljšanje funkcionalnosti, višji stanovanjski standard in racionalizacijo energetske porabe obstoječega stanovanjskega sklada. — celovito obnovo objektov in bivalnih okolij bomo postopno uveljavljali kot redno dejavnost v stanovanjskem gospodarstvu, v katero bo namensko vloženih okoli 1/4 sredstev za stanovanjsko investicijsko dejavnost. — ob ekonomskih stanarinah in z dopolnjevanjem sistema plačevanja soudeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice bomo spodbujali zamenjavo in boljšo izkoriščenost obstoječega stanovanjskega sklada. Z olajšavami pri prometu z nepremičninami, z ureditvijo podstano-vanjskih razmerij pa bomo spodbujali oddajo neizkoriščenih Istniških stanovanjskih enot v najem. PREDVIDENI OBSEG STANOVANJSKE GRADNJE ZA OBDOBJE 1986—2000 PO POSAMEZNIH SOSESKAH V OBČINI Soseska Stanovanja v blokih Individ, in vrstne hiše Skupaj 1. Lucija 11 — dopolnilno 84 84 2. Lucija 11 — dodatno bloki 383 383 3. Lucija 11 — dodatno — vrstne hiše 126 126 4. Lucija 1. nad cesto 430 430 5. Lucija — hudournik 56 56 6. Lucija — Obrtna cona 26 26 7. Portorož — Šentjane — Beli križ 70 70 8. Sečovlje — Košta 15 65 80 9. Strunjan — dopolnitev naselja na hribu 20 , 20 10. Strunjan — Karbonara 10 10 8. avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 325 1 !. Piombe v urbaniziranih nasetjih Piran — Portorož — Lucija 20 20 12. Dopolnitev v ruratnih nasetjih 20 20 912 413 1325 Število stanovanjskih enot je okvirno, natančnejša konkretizacija bo opredetjena s srednjeročnimi ptani. 6.2. Komunalno omrežje in naprave Kvalitetno vzdrževanje obstoječih komunalnih objektov in naprav, zagotavljanje najnujnejše komunalne oskrbe novih urbaniziranih območij ter izgrajevanje sistemov za čiščenje odpadnih voda so najpomembnejše usmeritve dolgoročnega razvoja komunalnega gospodarstva. 6.2.1. Kanalizacija: Kanalizacijski sistem občine Piran pokrivajo trije zbirni sistemi in sicer: — kanalizacijski sistem Piran—Portorož — kanalizacijski sistem Strunjan—Fiesa — kanalizacijski sistem Sečovlje V okviru kanalizacijskega sistema Piran—Portorož je predvideno: — rekonstrukcija in razširitev centralne čistilne naprave, — H. faza piranskega podmorskega izpusta. — rekonstrukcija kanalizacije na Tartinijevem trgu. — izvedba črpališča na pomolu v Piranu, — izvedba zbirnega kolektorja Lucija—Začimba s črpališčem pri Začimbi. — izgradnja zbirnih kanalov ter vgraditev polžnih črpalk za projektirano kapaciteto, skladno z dinamiko stanovanjske ali druge gradnje na tem območju. Za kanalizacijski sistem Strunjan—Fiesa sta predvideni dve varianti, z ozirom na turistični značaj območja, kar vpliva na možno nihanje števila priključenih enot v in izven sezone in sicer: a) samostojen kanalizacijski sistem s fazno izgradnjo — 1. faza prečrpavanje odpadnih voda v portoroško-piranski sistem. — 2. faza izgradnje čistilne naprave in podmorskega izpusta v Fiesi. b) odvajanje odpadnih vod sistema Strunjan—Fiesa na rekonstruirano čistilno napravo v Piranu. Območje Sečovelj in Strunjana nima urejene kanalizacije. Za to območje in predviden samostojen kanalizacijski sistem z lastno čistilno napravo in končno dispozicijo odpadne vode preko gojišča alg v reko Dragonjo. Na ruralnem območju občine Piran ni urejene kanalizacije. Za vasi Raven. Padna. Nova vas in Dragonja bo potrebno izvesti zbirni kanalizacijski sistem odpadnih vod z obveznim mehansko-biološkim čiščenjem. 6.2.2. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Predvideno povečanje števila prebivalcev in zaposlenih ter pospešena rast turističnega gospodarstva zahteva kvalitetno preobrazbo komunalnega gospodarstva. Osnovne naloge odvajanja odpadnih voda bodo odvajanje in čiščenje voda zaradi preprečevanja onesnaževanja površinskih vodotokov in morja ter zagotovitev sanitarno-higienske varnosti urbaniziranega območja. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda bo potrebno uskladiti z bodočim razvojem stanovanjske, turistične, industrijske in druge zazidave na obravnavanem območju v okviru ekonomskih in tehničnih možnosti. Prioritetna bo predvsem izgradnja naslednjih naprav in omrežja: — čistilna naprava Piran — čistilna naprava Fiesa — čistilna naprava Sečovlje — kanalizacijski sistem Fiesa — podmorski izpust Fiesa — kanalizacijski sistem Piran — črpališče Piran — pomol — kolektor Lucija — Jernej — kolektor Sečovlje V okviru možnosti in na podlagi ugotovljenih potreb smo urejali kanalizacijsko omrežje tudi v ostalih naseljih na ruralnem območju. 6.2.3. Vodno gospodarstvo: Na področju vodnega gospodarstva bomo prednostno izvajali naloge. s katerimi bomo zagotovili funkcionalnost zgrajenih objektov in naprav v splošni rabi in vzpostavljanje pogojev za razvoj drugih dejav- nosti: dolgoročno oskrbo s kvalitetno vodo oziroma v čimvečji meri zavarovali in izboljšali kvaliteto voda. zagotavljali varnost pred poplavami in drugim škodljivim delovanjem voda ter zagotavljali pogoje za izboljšanje zemljišč za kmetijsko proizvodnjo. Hidrogeološke in poselitvene značilnosti narekujejo učinkovito varovanje vodnih virov za dolgoročno zagotovitev zadostnih količin kvalitetne vode za vodooskrbo. namakanje in tehnološko vodo. V planskem obdobju so predvideni naslednji posegi: — regulacija Dragonje — ureditev Fazana s pritoki — gradnja malih zadrževalnikov za zadrževanje visokih valov in za akumulacijo voda za namakanje: Parecag (Jernejski potok). Nožed. Malija I. — regulacija vodotokov Orešje in Bezjak brez nasipov. 6.2.4. Oskrba z vodo: Na področju vodne oskrbe, ki predstavlja eno izmed elementarnih osnov za bodoči razvoj obalnega območja glede na omejene in deficitarne vodne vire. bomo do konca planskega obdobja morali zagotoviti vsem prebivalcem in dejavnostim zadostne količine zdrave pitne vode. To bomo lahko dosegli z realizacijo Programa razvoja vodne oskrbe na obali, ki je bil sprejet v letu 1984 in zajema naslednje naloge: I. Nadaljevanje hidrogeoloških raziskav v zaledju izvira Rižane H. Varstvo kvalitete pitne vode in zaščita vodnih virov, kar bo urejeno z občinskim odlokom I!I. Regionalni primorski vodovod z ureditvami in gradnjo na območju občine Koper. V primeru nezadovoljivih rezultatov hidrogeoloških raziskav se bo izvajala I. faza gradnje regionalnega primorskega vodovoda Rižana—Maini (brez akumulacije). Vodovodno omrežje in naprave: — izvajanje ukrepov za zmanjšanje izgub v omrežju — uvajanje avtomatike in posodobitev obratovanja — gradnja rezervoarjev potrebnih zmogljivosti — dograjevanje vodovodnega omrežja na območju višinskega vodovoda — sanacija obstoječih omrežij na mestnih območjih — gradnja novih omrežij v skladu s srednjeročnimi plani. 6.2.5. Pokopališče: V planskem obdobju bo potrebno rešiti vprašanje osrednjega pokopališča z razširitvijo ali ureditvijo novega pokopališča. Makro cone za ureditev pokopališč so: Šentjane. Seča. Lucija. Cimprej je treba pristopiti k izdelavi študije za določitev mikro lokacije. 6.2.6. Odlaganje odpadkov: Problematiko odpadnih snovi v občini Piran bomo v planskem obdobju reševali v okviru občinskega in obalnega nivoja. 6.2.7. Oskrba z električno energijo: Razvoj oskrbe z električno energijo bo poteka! v okviru razvoja elektro-energetskega sistema Slovenije. Za normalno oskrbo vseh potencialnih odjemalcev električne energije bo potrebno: — zgraditi razdelilno transformatorsko postajo 110/20 KV na novi lokaciji v Luciji; — izvesti prehod razdelilnega VN omrežja na napetost 20 KV. Predvidena zasnova in razvoj elektroenergetskega omrežja bo predvidoma potekala z naslednjo dinamiko: V srednjeročnem obdobju 1986—1990 je predvidena: — izgradnja skupno 8.7 km VN razdelilnih kablovodov. 10.6 km novih VN razdelilnih daljnovodov in obnova 9.0 km obstoječih VN razdelilnih daljnovodov; — izgradnja 7 novih transformatorskih postaj 20/0.4 kV in rekonstrukcija 15 transformatorskih postaj; — gradnja in obnova 26 nizkonapetostnih omrežij. Obnova nizkonapetostnega omrežja historičnega jedra mesta Piran je predvidena parcialno skozi celo srednjeročno obdobje in sicer gradnja novih podzemnih kabelskih vodov iz obstoječih transformatorskih postaj in delna obnova prostozračnega omrežja. V planskem obdobju bo izveden prehod iz 120kV srednjenapetost-nega omrežja na 20 kV srednjenapetostno omrežje, gradnja in obnova transformatorskih postaj ter gradnja novih VN razdelilnih kabelskih vodov. VN razdelilnih daljnovodov in obnova obstoječih razdelilnih daljnovodov. 6.2.8. Plinovodno omrežje: V planskem obdobju bo potrebno zagotoviti nadaljnji razvoj magistralnega plinovodnega omrežja. Primarno in sekundarno plinovodno omrežje bomo razvijali v okviru razvoja oskrbe Obalnega območja s plinom. 326 URADNE OBJAVE 8 avgusta 1986 — št. 25 6.2.9. Maritinone ureditve: Pretežno turistična usmerjenost občine Piran in naravne danosti izrazito vplivajo na sedanjo kakor tudi bodočo namembnost morja, obate in priobatnega pasu. Z obzirom na obstoječe stanje obatnega pasu od Strunjana do Dragonje so dotgoročna predvidevanja usmerjena v sanacijo, dopolnjeva-nje in ureditev obate s statišča: — zacotavtiania popotne varnosti upopbnikov akvatorija — varovanje in — racionatne rabe prostora, z ozirom na naravne danosti. Predvidene so nastednje ureditve: a) izgradnja urejenih ptaž na območju — Marine Portorož — pred Piranom — Fiese—Pacuga — ob sotinah v Strunjanu (zahodno od strunjanskega potoka) — Bernardina — razširitev. b) izgradnja detno urejene ptaže pod Sečo c) izgradnja komunatnih privezov — ureditev tuke Piran — razširitev kanata Fazan d) Ureditev športno-turističnega pristanišča ob sktadišču šoti v Portorožu e) Ureditev sprehajatnih poti na območju Piran—Fiesa—Pacug—Strunjan 6.3. Promet in zveze: Zaostajanje razvoja dejavnosti prometa in zvez ter dosežena dinamika gospodarskega razvoja občine narekujeta, da se v sktadu z dotgo-ročnimi usmeritvami mora pristopiti k organiziranju racionatnejšega potniškega in btagovnega prometa. Izboljševati bo potrebno kvaliteto prometnih storitev in zniževati transportne stroške v ceni proizvoda oziroma storitve ter doseči racionalno uporabo energije v prometu. V ptanskem obdobju bodo na področju razvoja gospodarske infrastrukture imete prednost med ostatim tudi vtaganja v posodobitev obstoječih in izgradnjo novih cestnih povezav. Osnova občinskega cestno prometnega sistema bo še naprej omrežje magistratnih in regionatnih cest. ki povezuje tokatne centre in omogoča tranzitni in mednarodni promet. Na najbotj obremenjenem detu omrežja, magistrali cesti je predvidena izgradnja odseka obatne ceste Ruda—Vateta. Pri razvoju prometne infrastrukture moramo izhajati iz naslednjih osnovnih usmeritev: — oblikovanje optimalne strukture celovitega prometnega sistema ter njegove smotrne povezanosti z republiškimi, jugoslovanskimi in mednarodnimi sistemi; — zmanjševanju negativnega vpliva prometa na bivalno okolje; — težiti k uresničevanju specifičnih ciljev, značilnih za posamezne panoge ter področja. 6.3.1. Cestnoomrežje: Razvoj cestnega omrežja bo usmerjen v dopolnjevanje in izgradnjo prometnih povezav ter uresničevanju nalog v skladu s potrebami razvoja naselij, občine in regije in ekonomskimi možnostmi. Na podlagi analize stanja, kjer je izpostavljen sedanji in s planiranim razvojem občine bodoči prometni sistem kot dejavnik, ki bi lahko zavira! razvoj gospodarstva in družbe, so opredeljene prednostne naloge pri razvoju cestnega omrežja in sicer: 1. Rekonstrukcija obalne ceste na novi trasi —4. pasovna cesta z etapnostjo realizacije: — prvo etapo predstavlja izgradnja obalne ceste do predvidenega priključka f tbrava v strunjanski dolini; — izgradnja 4-pasovne priključne ceste za Portorož in Strunjan. Na priključni cesti je predviden izvennivojski priključek Strunjan. Od Valete do Lucije je predvidena razširitev obstoječe ceste za dodatni pas ter priključek cestnega omrežja Lucije na obalno cesto; — 1. faza dvopasovne obalne ceste na odseku Lucija—Dragonja s priključkom na Sečovlje in Dragonjo; — štiripasovna obalna cesta, odsek Strunjan—Dobrava—Lucija, vključno s 300m. predvsem pod Lučanom; — 2. faza (levo vozišče) obalne ceste Lucija—Dragonja. Po planskem obdobju je planirana izgradnja avtoceste Divača—Dekani—predor pod Šmarskim sedlom—Sečovlje. Razvoj regionalnih in lokalnih cest bo usmerjen v zagotovitev kvalitetnejših povezav med naselji in znotraj naselij, v skladu z zasnovo poselitve. Skladno s to usmeritvijo so predvidene rekonstrukcije in novogradnje sledečih cest: — nadomestitev Belokriške ceste z novogradnjo na novi trasi; — rekonstruirati glavno prometnico Portorož—Lucija in jo podaljšati do industrijske cone oziroma Liminjanske ceste. Prav tako je potrebna izgradnja izvennivojskega priključka Lucije na obalno cesto: — izgradnja lokalnih poti kot deviacije obalne ceste v Strunjanu; — rekonstrukcija ceste Strunjan—Beli križ. Kolesarske steze, peš poti in parkirne površine bomo gradili vzpo-sredno s prometnim omrežjem ter širitvijo in prenovo naselij. 6.3.2. Letališče Sečovlje: Letališče Sečovlje kot pomemben prometni in turistični infrastrukturni objekt bo v planskem obdobju dograjeval objekte in naprave v smislu kompletiranja letališča za pristajanje *STOL« letal. 6.3.3.. PTT: Predvideno povečanje poselitvenih površin narekuje izboljšanje kvalitete storitev, širjenje ptt omrežja in s tem povečanje dostopnosti uporabnikom. Širitev naročniškega telefonskega omrežja in preureditve na obstoječem omrežju so usmerjene na: — preureditvi in dograjevanju telefonskega omrežja, sočasno z dinamiko izvajanja gradbenih de! pri sanaciji historičnega jedra Piran in povečavi turističnih zmogljivosti; — dograjevanju in razširitvi zemeljskega naročniškega telefonskega omrežja na območju: Strunjana. Fiese. Pacuga. Belega križa in Lucije; — realizaciji medkrajevne kabelske povezave VATC Portorož—KATC Sečovlje; — preureditvi in dograjevanju telefonskega omrežja na območju naselja Sečovlje ter realizaciji zemeljskega telefonskega omrežja do naselij: Dragonja. Raven. Nova vas; — povečanje kapacitet KATC Strunjan od sedanjih 100 na 160 priključkov; — radio-relejne povezave med GATC Koper in VATC Portorož. 7. REGIONALNI RAZVOJ V skladu z zasnovo policentričnega razvoja SR Slovenije in opredelitvijo somestja Koper—Izola—Piran, bomo: — pospeševali medobčinsko sodelovanje pri obvladovanju skupnih problemov, predvsem na področju zaposlovanja, pri izgradnji infrastrukturnih objektov ter objektov oskrbnih in družbenih dejavnosti, pri uporabi prostora in izkoriščanju naravnih danosti; — pospeševali razvoj somestja Koper—Izola—Piran, kot regionalnega središča (delitev funkcij); — usklajeno in smotrno pospeševali izrabo kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu; — enotno reševali varovanje, zaščito in rabo morja, morske obale in priobalnega pasu; — skupno reševali problematiko odpadnih snovi z razvijanjem sodobne tehnologije zbiranja, sortiranja, transporta, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov; — skupno reševali primestni in medmestni javni promet. 8 FUNKCIJA NASELIJ V OMREŽJU NASELIJ Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organaci je proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti terza zagotovitev ustrezne stopnje družbenega standarda v vseh območjih občine, bomo razvijali naslednja naselja kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja: — Piran, kot središče občinskega pomena in s posebno vlogo v so-mestju Koper—Izola—Piran, kot središču širšega regionalnega pomena. — Portorož kot pomembnejše turistično območje s postopnim prehodom v konurbaciji Piran—Portorož—Lucija in delitvijo funkcij na nivoju središča občinskega pomena. — Sečovlje in Strunjan, kot lokalna središča in — Raven, manjše lokalno središče. Naselja: Padna. Nova vas. Dragonja ter naselja Parecag in Seča so brez centralnih funkcij in predstavljajo delno ruralne centre. 9. VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE Vso kulturno in naravno dediščino obravnavamo v kontestu s celotnim prostorom in njegovimi funkcijami s posebno pozornostjo in obvezo za ohranitev ter razvoj za najkvalitetnejši del. ki je razglašen za kulturni spomenik oziroma naravno znamenitost. Dediščino bomo obravnavali v aktivni vlogi kot vzpodbuda in mož- g avgusta 1986 — št. 25 URADNE OBJAVE 327 nost kvalitetnega razvoja, ne pa kot zgo!j omejitev v možnostih razpolaganja s prostorom. V dosedanjih strokovnih osnovah so bila opredeljena naslednja območja in objekti naravne in kulturne dediščine: 1 Kulturna dediščina 1.1. Območje varstva kulturne dediščine 1.1.1. Arheološka dediščina — Lucija — Lucan: — Portorož — Vinjole; Strunjan — Dolina Borgola 1.1.2. Naselbinska dediščina: — Dragonja — zaselek Slami; Nova vas; Portorož; Portorož — zaselek Šentjane in Beli križ; Raven — zaselek Koščiči; Raven — zaselek Špehi; Raven — zaselek Šterenci; Seča; Sečovlje; Sečovlje — Krog; Strunjan 1.1.3. Umetnostna in arhitekturna dediščina — Lucija —ž. c. sv. Lucija; Sečovlje 95 1.1.4. Etnološka dediščina — Sečoveljske soline; Strunjanske soline 1.2. Območja varstva kulturnih spomenikov 1.2.1. Arheološka območja — okolica hotela Metropol Lucija; Padna — pod Sabatom; Piran — Fornače ul. JLA 45; Portorož — Fizine. Seča — Jernej; Strunjan — San Basso 1.2.2. Naselbinska območja, urbanistični spomeniki — Padna; Piran. Raven. Raven — z. Goreli 1.2.3. Umetnostni in arhitekturni spomeniki — Portorož: ostanki samostanske arhitekture sv. Bernardin. Magazin Manfort in Magazin Grande, p. stavba Droge Portorož. Hote! Palace; Stara c. !. 28; Seča — Forma viva in stolp; Ž. c. Marijinega prikazovanja Strunjan 1.2.4. Arheološki spomeniki — Dragonja — Grubelce pri Dragonji; Dragonja — sv. Štefan; Medoši — Stara vas. Sv. Nedelja; Raven — Šterenci. Pejžanc. Nad vaio H-5. Zgodovinski in memorialni spomeniki — Nova vas — spomenik padlim v NOB; Portorož — spomenik padlim v NOB; Portorož —spomenik partizanom pomorščakom 41—45; spomenik pod hotelom Metropol; Sečovlje — spominski tabli pri osnovni šoli; Strunjan — spomenik 2. Območja varstva naravne dediščine 2.1. Krajinski parki — Krajinski park Strunjan z notranjimi conami strožjega (rezervatnega) varstva — Krajinski park Sečovlje z notranjimi conami strožjega (rezervatnega) varstva — Krajinski park Sečovlje — območje Seča 2.2. Naravni rezervati — naravni rezervat Strunjan — naravni rezervat Sečovlje 2.3. Naravni spomeniki — stena v dolini Dragonje — Piranska punta — Dragonja s pritoki — jezeri v Fiesi 2 4. Spomeniki oblikovane narave — park pred hotelom Palace — drevored ob Koprski cesti — drevored pinij ob obalni cesti Koper—Portorož 2.5. Naravna dediščina — Piranski polotok — območje kulturne krajine — Območje Raven — Padna — Nova vas — območje kulturne krajine — Strunjanska dolina — območje kulturne krajine — Klif Piranskega polotoka — geomorfološka dediščina — Portorož — oblikovane zelene površine Za vsa območja varstva kulturne in naravne dediščine bodo opredeljeni varstveni režimi in razvojne usmeritve in bodo dosegi na ta območja možni skladno z določili le-teh. 10. UREJANJE IN VARSTVO OKOLJA Pomemben element kvalitete človekovega življenja, pa tudi uspešnega razvoja kvalitetnega turizma cele Obalne in predvsem piranske občine je zdravo in urejeno okolje, z izraženo prostorsko identiteto. uravnoteženo ekološko strukturiranostjo ter ambientatimi in krajinskimi značilnostmi. Obalo v pretežni meri. občino Piran pa v celoti, opredeljuje enoten krajinski ekološki tip. ki je posledica naravnih posegov in kulturno zgodovinskega razvoja. Flišno območje slovenske Istre: Značilnosti območja so predvsem živahno razčlenjen flišni gričevnat svet. gosto razvejan z omrežjem rečic in potokov, z mnogimi dolinami ter aktivnimi erozijskimi grapami. Gričevje je nanizano v dolgih hrbtih z značilno planotasto slemensko uravnavo, ki se skladno z dolinami vodotokov postopoma znižujejo proti morskemu obrežju. Za krajinski pejsaž območja so značilne kultivirane planotaste sle-menske uravnave, z značilnimi razstresenimi strnjenimi naselji oziroma zaselki, ki se ponekod kot dominanta dvigajo nad globokimi rečnimi dolinami, od koder obvladujejo pogled na okolico. (MZVNKD: Območje varstva kulturne in naravne dediščine. Piran 1985). Zaradi močne deagrarizacije se antropogene terase danesobraščajos samoniklim grmiščem. zidovi teras pa se ponekod rušijo. Neposredni priobalni pas pa opredeljuje predvsem stik z morjem in kot njegova posledica izjemne krajinsko ekološke značilnosti nacionalnega pomena. To je obenem tudi področje živahnejše urbanizacije. V preteklosti, predvsem pa v zadnjem obdobju, je bilo namreč to območje izpostavljeno intenzivnejši pozidavi kot zaledje. Mejo med intenzivneje urbaniziranim priobalnim pasom in zaledjem bi lahko potegnili po grebenu med naselji Kubed—Marezige—Pomjan—Šmarje—Gažon—Šared—Malija—Dvori (nad Izolo). Pretežni del občine Piran (razen grebena z zaselki Raven—Nova vas—Padna) spada v priobalni pas. To območje je še v večji meri kot v sosednjih občinah območje izjemnih krajinskih, ekoloških in kulturnih vrednosti. Zato bomo tudi usmerjali rast in obliko naselij, razvoj turizma in ostale produkcije ter urejanje krajine, predvsem ob: — maksimalnem varovanju dobrin splošnega pomena (prostor, obala, morje, naravna in kulturna dediščina, vedute). — kvalitetni preobrazbi naravnega in vgrajenega okolja (ustvarjanje nove identitete in nove vsebine naselja in krajine, ki je zaradi pogosto nekontrolirane urbanizacije že precej načet) — ohranjanju in nadgrajevanju kulturno-krajinske identitete. V zaledju oziroma na grebenu Raven—Nova vas—Padna pa bo pozornost ob razvoju usmerjena predvsem k poudarjenemu varovanju kulturno krajinske identitete in varovanju dobrin splošnega družbenega pomena. Kot enega pomembnih elementov turistične ponudbe bomo sistematično razvijali in vzdrževali sistem zelenih površin (predvsem v Portorožu). V širšem prostoru bomo sistematično razvijali možnosti rekreacije v naravnem okolju ( na primer sistem označenih peš poti. ki bi se navezoval na enoten sistem cele obale, sistem trim stez. urejanje razgledišč in podobno). Kot pripomoček pri urejanju in širitvi obstoječih naselij bomo nadaljevali z raziskavami topološke razvrstitve naselij na podlagi funkcionalnih in oblikovalskih meri! in njihovega odnosa do krajine. Z usmerjanjem urbanizacije bomo varovali dobrine splošnega družbenega pomena, kulturno in naravno dediščino, krajinske značilnosti območja in hkrati razvijali optimalno ekološko strukturiranost prostora. Zelo pomembna dejavnost, ki vpliva na krajinske značilnosti, je agrarna proizvodnja. Zaradi izrednega pomena območja bomo posvečali posebno skrb ekološko skladnim oblikam intenziviranja agrarnih dejavnosti, ki bo še nadalje ohranjala in nadgrajevala dosedanje značilnosti krajine. Pri presoji vplivov na okolje bomo opredelili tudi njihove negativne vplive in posege prilagojevali tako. da bodo negativni vplivi na okolje minimalni. !). SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA !N DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Dolgoročne cilje razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo uresničevali s stalnim povečanjem učinkovitosti, mobilnosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov ter s tem utrjevali varnost in neodvisnost naše države in krepili odpornost družbe do škodljivih pojavov in delovanj. Pri zasnovi in uresničevanju družbenoekonomskega razvoja bomo upoštevali tudi obrambnozaščitna merila, predvsem pri razvoju razne infrastrukture. proizvodnje hrane, prometa in drugih proizvodih za splošno 328 URADNE OBJAVE tjudsko obrambo in družbeno samozaščito Podpirati bomo tiste aktivnosti družbenih organizacij, ki prispevajo k organiziranju in usposabljanju detovnih tjudi in občanov za oboroženi boj in druge obtike odpora ter k izpolnjevanju sociatnih in drugih humanitarnih na!og. protipožarne zaščite, k širjenju tetesne in tehnične kutture ter druge aktivnosti. pomembne za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito. Teritoriatno obrambo bomo razvijati z upoštevanjem značitnosti njene vtoge in funkcije v cetotnem obrambno-zaščitnem sistemu in obenem zagotavtjati njeno tehnično opremljanje, usposobtjenost in mobitnost. Z organizacijskinti in kadrovskimi ukrepi bomo povečevati učinkovitost civitne zaščite in njihovo usktajenost s potrebami detovnih in živ-tjenjskih okotij. Nevarnost naravnih in drugih množičnih nesreč, ztasti potresov, po-ptav in požarov ter potenciatne nevarnosti vojne in druge obtike ogrožanja varnosti tjudi. materiatnih. kutturnih in drugih dobrin, nam narekujejo da organizirano in načrtno uresničujemo obrambne priprave in aktivnosti samozaščite na vseh področjih družbene reprodukcije. Te priprave morajo biti še posebno dobro organizirane in cetovite na področju urejanja prostora za potrebe obrambe in zaščite. Koncept sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite postavtja vse družbeno ekonomske procese v aktivni odnos do obrambnih priprav. posebno še gtede uresničevanja interesov in potreb SLO in DS. Ob tem je nujno, da zagotovimo čimhitrejši prehod vseh dejavnikov v primeru vojne nevarnosti iz mirnodobnega v vojno stanje, uspešno vodenje oboroženega boja in drugih obtik odpora ter čimbotjšo zaščito prebivatstva in vseh materiatnih dobrin pred vojnimi akcijami. Vzporedno z razvojem in modernizacijo oboroženih si! in z njihovo usposobitvijo za detovanje v vojni, je potrebno oziroma bomo morati v skladu z ocenjenimi potrebami in materiatnimi možnostmi, obrambne priprave vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti pripravtjati tako. da bodo funkcionirate tudi v vojnih razmerah Z vidika urejanja prostora za obrambo in zaščito bomo zagotavtjati takšno ureditev in opremljenost prostora, ki bo omogočata: — čim hitrejšo mobitizacijosi! in sredstev za obrambo in zaščito, zagotavljanje prehodnosti prometnih poti. zaščito za mobitizacijo pomembnih objektov; — uspešno vodenje oboroženega boja in drugih obtik odpora, zaščita pomembnih vojaških objektov in naprav, zagotavtjanjc prostorskih pogojev oskrbe oboroženih sit itd.; — takojšnja preusmeritev in detovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti, razmestitev gospodarskih in storitvenih zmogljivosti na določenih območjih; — zaščita prebivatstva in drugih materiatnih dobrin pred vojnim napadom, naravnimi in drugimi nesrečami; — nadat jevati bomo z izgradnjo zaktonišč ter dograjevati sistem obveščanja in opazovanja. r: — -t -t 'C r* t e C- c S -t c**. b n. CO 3- t t CO oc O oc 3 -4= 3 3 rj b b r**, b 33 o ) ] C c b 33 33 CO O' -T O' <0 v*. OC r- N 3* b — oc oc b g r**. O a: oc O' r- o *** r-' O' r^) v-, I 00 O' 00 t O 00 00 — O' fN r" T? oc b ^ b b O 00 ' b f'* f'* ci — oo tr- -t r-f*. o-— C ) I I * OJ, C n. 33 ca — ao oc — — o O'* — O'* — o < $5 = P Z c* 5 n ^ -n 22 ^ b 3 5 n < a 2 g a x c O r- r" — — v. \C t— b b b o- rj f'J -o R N g 5 b P oo E. a z O b < z b§ a 2 m O C a < ^ žg b (/) Stopnja strokovne izobrazbe I + H !H + !V V V! VI! SKUPAJ STRUKTURA ZAPOSLENIH PO STOPNJI STROKOVNE IZOBRAZBE 1985 števito zapostenih 2.246 2.316 t.474 632 33! 7.0)9 Struktura v % 1990 števito zapostenih Struktura v % 1995 števito zapostenih Struktura v % 2000 števito zapostenih Struktura 32 2.235 31 2.030 27 1.870 24 33 2.300 32 2.330 31 2.335 30 2! t.585 22 1.950 26 2.180 28 9 720 to 750 10 780 10 5 360 5 450 6 625 8 !00 7.200 too 7.510 100 7.790 100 Povprečna tetna stopnja rasti števita zapostenih znaša: — 1986—1990 0.5% — 1986—2000 0.7% GOSPODARSTVO 2.3)4.245 )()() 3.4)4.!()2 !0() 3.432.008 )()0 4.969.8)8 !00 9.387.8)3 !00 !7.300.000 !00 20 643.000 !00 29.!!0.000 )00 8 avgusta 1986 — st. 25 329 URADNE OBJAVE TURISTIČNE KAPACITETE LETA 2000 KS Piran Portorož-Luci ja Strunja n Ficsa-Pacug Seča Krog Skupa) obst. poveč. obst. poveč. obst. poveč. obst. poveč. obst poveč. obst poveč. obst. poveč. Skupaj Hoteli 333 + 1.000 4 61 ! + 1.990 817 700 50 5.831 3.740 9.500 Poč. domovi 1.087 — 1.274 — 478 88