TRIBUNA
ODPRTO PISMOTITU
Dragi tovariš Tito!
Tvoj obisk v Perziji nasje zelo presenetil. O diktaturi perzijskega šaha smo v ctomačih in zlasti v tujih časopisih prebrali marsikaj. Na prinier, so v Iranu prepovedane marksistične stranke, brali smo o metodah mske policije SAVAK, o tem, da so voditelje naprednih sil usmrtili z lučenjem, brali smo o delavskih stavkah, ki so bile krvavt) zadušene, protestih per/ijskih pisateljev proti aretacijam avtorjev in režiserjev naprednih gledališčih del; brali smo o gverilskih napadih na iz ransko p olicijo, o študentskih in delavskih manitestacijah proti spektakularni p roslavi 2500-letnice perzijske monarhije, o protestih študentov v zaho dni Evropi ob obisku perzijskega šaha pred tremi leti in še in še. Simpa tiziramo z odporniškim gibanjem v Iranu, simpatiziramo zevropsk študenti in z Rudijem Dutschkejem, ki je Rezo Pahlavija inšenoval največjih sodobnih tiranov na svetu.
Zaradi vsega tega nas je tvoj obisk v Iranu osupnil in spravil v negot rost. Mlade socialistične države, kot je Jugoslavija, so neprestano v di med ideološko načelnostjo in političnim realizmom. Na eni strani moremo pozabljati na osnovna načela proletarskega internacionaliz }, ki nasobvezujejo, da se povezujemo z naprednimi gibanji povsod svetu, saj vidimo le v taki mednarodni povezavi možnost trajne spre imbe sveta. Na drugi strani se hkrati dobro zavedamo, da mora niajh država, kot je Jugoslavija, biti v dobrih odnosih tudi z režimi, ki jim nasprotuje, in to-na načelih medsebojnega spoštovanja. Menimo pa, da tvoj obisk v Iranu presega tisto mejo ekonomskih in diplomatskih odn osnov, ki bi bila razumljiva glede na nedemokratično diktaturo pergijsk ega šaha.Politika naše partije mora biti, ne glede na državne interegp, n eodvisna in zvesta načelom in programu ZKJ.                              J
Kot komunisti. ki verujemo v osnovna načela Zveze komunistov Ju )slavije, te prosimo za javno pojasnilo o tern tvojem obisku. Prepriča i-smo. da lahko le možnost kritike na vseh nivojih zagotovi široko de )kratičnost Zveze komunistov in da je to edina pot za dosego naših Ifolucionarnih ciljev. Zato verjamemo, da boš naše pismo sprejel l ra levanjem.
S tovariškimi pozdravi!
Člani ZKJ s Tribune: BORIS CIZEJ MLADEN DOLAR JOŽE KONC DARKO ŠTRAJN MILENKOVAKANJAC DRAGICA ZLOBEC JAŠA ZLOBEC
Ljubljana, 15. 10. 1971
n
a
CENJENI PREDSEDNIK SFRJ JOSIP BROZ
Pišem ti, ker si moj predsednik. Ker si odpotoval na turnejo, s kater o se ne strinjam. Ker si in boš še nastopal tudi v mojem imenu, izročal drugim tudi moje pozdrave in se povsod trudil, da bi bilo nam vsem v t em razburkanem svetu mirneje.
Pišem ti, ker sem ogorčen. Že od vsega začetka. Že od takrat, ko so iranski gastarbajterji z demonstracijami proti perzijskemu šahu opozor ili Evropo na Iran. Sledili so jim študenti po svetu, in bolj se je meščan ski tisk trudil prikazati Pahlavija kot skrbnega oečta vseh Perzijcev, bo lj obtožujoča so bila dejstva, ki so prihajala iz te dežele. Medtem ko so perzijski delavci odhajali za kruhom v svet, in s težavo, kot izkoriščana tuja delovna sila, služili svoj kruh po Dunaju, Berlinu, Parizu in drugod po Evropi, je perzijski šah s kraljevim sijajem v istih mestih Evrope zap ravljal svoje počitnice in denar. Medtem ko je šah vrgel v časopisni svet svoje reformatorske težnje, so na glavnem trgu Teherana eksemplaričn o usmrčevali študente in učitelje, ki se niso strinjali z njegovo politiko izobraževanja; so zapirali tiste, ki so kritizirali njegovo gospodarsko po
litiko, in so razseljevali narode, ki so želeli ohraniti svojo narodno iden titeto, in tako prišli navzkriž z njegovo ,,mobilizacijsko težnjo po krepi tvi nacionalne zavesti Irana.
Če je proslava, na katero so te povabili in ti tam odredili častno me sto, enkraten spektakel stoletja, pa žične ovire in minska polja, ki so s krbela za varnost gostov, niso prav nič neobičajnega. Prav tako vsakda nja je bila vest iz Perzije, tik pred tvojim odhodom, da so ,,v spopadu med iranskimi varnostnimi silami in komunističnimi gverilci bili štirje gverilci ubiti, dva pa ujeta".
Seznam vseh povabljenih je bil pisan, dolg in spektakularen. Takšni h Sfecarij smo bili do sedaj navajeni le ob izjemnih priložnostih, na sed ežu OZN. Resje, da je vsaka priložnost za izmenjavo mnenj dobrodošl a in da lahko prispeva k mirnejši ureditvi sveta. Res pa je tudi, da se ko rak v množici topotajočih nog izgubi. Povej mi, cenjeni predsednik, o čem se pravzaprav lahko pogovarjaš z ljudmi, kot so Agnew, Hasan II., Husein, Medici, Selasie in drugi? V njihovih deželah je podobno kot v Perziji. Z najrazličnejšimi oblikami represije dušijo ljudstvo, ki zahteva spremembo razmer; imajo revolucionarna ali gverilska gibanja; na obla sti je domača reakcija, ki je še do nedavna - in ne dvomim, da tega ne bo počela še naprej - pobijala komuniste in druge nasprotnike režimo v. 0 čem se lahko pogovarjaš s temi ljudmi, od katerih se je odvrnilo v se napredno javno mnenje?
Na proslavo ruševin nekdanjega imperija je bila povabljena le peščic a izbranih gostov: ,,voditelji sveta", predsedniki republik in vlad, suver eni, kralji in cesarji. Ljudstev ni bilo in jih tudi nihče ni vabil. ,,Veliko proslavo izjemnega datuma človeške zgodovine" so omogočili ogromni stroški. Tistih, prek katerih se je tisočletna človeška zgodovina dejansk
0 prenašala in katerim oporekajo že od ,,tistega" izjemnega datuma pa vse do danes kulturo in tistih, katerim neprestano kratijo pravice do re snične svobodne ustvarjalnosti in kulture, ni bilo na proslavo. Kako na j sprejmem to proslavo za svojo in občečloveško, ko pa že sama po seb
1 zanika tisto, kar naj bi slavila.
Na tej poti po svetu boš osamljen. Ne dajem ti svoje popotnice, ne dajem ti svoje volje, prijateljstva in pozdravov. Moj svet ni svet manjšin e, je mogočna reka ljudstev Afrike, Amerike in Azije in tudi Evrope. V zel si mi vest, zato se bom v iskanju svojega obraza sam podal na pot.
Odgovori mi na vprašanje, cenjeni predsednik, ali je proslava minul osti pomembnejša od borbe za prihodnost? Na proslavi starodavnega perzijskega cesarstva naj bi bilo veliko več šefov držav, kot jih je bilo n a letošnjem generalnem zasedanju Združenih narodov. Povej mi, ali sre čanje v nekdanjem Persepolisu odtehta odločen nastop pred Združeni mi narodi? Ali je obletnica najstarejšega zemeljskega cesarstva v 71. le tu 20. stoletja res tako velik kulturni in predvsem politično—zgodovin ski dogodek, da se ga mora udeležiti elita šefov in suverenov držav cele ga sveta? Mislim, da ste s svojo udeležbo v Perziji pokazali neinteres d o Združenih narodov in svoje podcenjevanje vloge in mesta OZN v leto šnjem političnem švetu.
Kaj bi pravzaprav morali misliti in kaj mislimo s svetovno elito drža vnikov? Le malokomu od njih — če sploh ob kom bi ti hotel na začet ku naše revolucionarna poti stati ob strani. A danes zavzemaš v njihovi h vrstah častno mesto, imenujejo te dobrega prijatelja in cenjenega gos ta. Vse bolj te hvalijo in čislajo kot državnika, le malokdo se še spomni na Tita-revolucionarja. Seveda, ker so z druge strani meje, katera loču je revolucionarje od razrednih sovražnikov. Spoštovanje, ki so ga neko č imeli do tebe in do Jugoslavije, je danes zamenjalo oblazinjeno izraž anje spoštljivosti do tebe kot spretnega državnika. Med odločnim nast opom partizanskega vodje, ki se ne meni za pravila ,,diplomatske igre" in ki ga vsi spoštujejo, ker združuje v sebi moč vsega naroda, in med za služnim ,,starim prijateljem in ljubim gostom", ki ga vsi laskavo hvalijo in postavljajo kot drag spomin v družinsko vitrino, je precejšnja razlika
Žal mi je zate in sramujem se samega sebe.
Moja volja hoče ven iz zastraženega Persepolisa, poiskati hoče anon imne ljudi v bedi, onstran z minskimi polji zavarovanih šotorov. Hiti p o neznanih stezah za borci partizani. revolucionarji, da bi se z njimi tova riško pozdravil in oplodil krvotok svojega bledega evropskega ožilja. P ozdrave, ki jih pošiljam v svet, izrekaš tistim, ki ljudstev ne slišijo, zato se namesto vezi postavljajo med nas nerazumevanje in razhajanje.
Pišem ti kot človeku in te vprašujem po tvoji človeški vesti. Ne mor em ti pisati kot državniku in politiku, kajti na tej osnovi bi bil najin ra zgovor nemogoč in predvsem neenakopraven. Tudi o pravilnosti in nuj nosti tvoje odločitve me ni treba prepričevati. Res, da si odpotoval -zame, ki sem bil na to nepripravljen - nenadoma, a dogoki in tvoj pris tanek dajo misliti nazaj. Bil sem ogorčen, ko si spomladi sprejel pokro viteljstvo nad jugoslovanskim odborom za pripravo omenjene proslave. Če bi že takrat ravnal po svoji vesti, tedaj bi ti že takrat napisal tak&ho pismo in javno protestiral proti tvoji volji. Žal mi je, ker so me dogodk i prehiteli.
Naj ti na koncu pripišem, da to tvojo državniško turnejo v celoti od
klanjam kot nezdružljivo z revolucionarno politiko.
S spoštovanjem
Pavel Kristan
P.S. Ko boš hodil po ZDA, te naprošam, da se v mojem imenu in ime nu številnih ljudi po svetu zavzameš za Angelo Davis in vse politične in vojne ujetnike v Združenih državah. Vnaprej lahko računaš na mojo po lno podporo.
PRIPIS ODGOVORNEGA UREDNIKA
Ob podobnih priložnostih je takim prispevkom dodan pripis uredni štva v katerem se urednik opravičuje zaradi objave, poudarja, da to ni mnenje uredništva. Da je sicer v duhu svobode tiska treba objaviti tudi kai takega da pa je seveda tak ekstremizem le slučajno našel pot v cas opis Ta pripis nima tega namena. Osebno se s Kristanovim pismom po polnoma strinjam in mi je samo žal, da ni prispelo na uredništvo prej, da bi se pod njim lahko pidpisali vsi člani ZKJ s Tnbune.
Jaša Zlobec
ZDAJ ŠTUDENTJE
Z nekakšnim razglabljanjem, ki hoče biti napisano čim širše razumljivo, mobilizirajoče in povczujoč svetovna gib anja z našim, se pridružujem debati o sedanjcm trenutku \ našcm študcntskcm gibanju z željo, da bi sc vsak bralcc op redelil sam v scbi, ne glede na to, ali se z napisanim v celo ti strinja ali nc.
I.
Študcntska gibanja so, kljub mnogim svojim manifcsta cijam v pretckli zgodovini, karaktcristične pojav drugc po lovice dvajsctcga stolctja. Po ,,ideologizaciji" dclavskih gi banj, zlasti po drugi svetovni vojni, pa so študcntska giban ja mnogokrat edini pobudniki korcnitejših socialnih sprerr _   emb, kar je mogoče pojasniti tudi z dejstvom, da študij na ¦ univcrzi zajema vse širšc plasti novih generacij, ki v družbc » ni rcprodukciji perspektivno zavzemajo ključna mesta. Za radi pogostega nerazumevanja dclavskih množic, zaradi sp reminjajočega se odnosa obstoječega sistema, zaradi prido bljcnili praktičnih in teorctskih izkušenj itd. Študcntska g bajija dinamično mcnjavajo načinc dclovanja, razpadajo, s na novo vzpostavljajo in nadaljujejo že začcto, začcnjajo povscm /nova, sc borijo v institucijah ali izvcn njih (proti njim) ali obojc, se organizirajo, podirajo lastne organizaci jc, ko sc odtujijo originalnemu študentskcmu intercsu skr atka, je težko zajcti vsc pojavne oblike študcntskcga giban ja. Toda bistveno jo, da se študentska gibanja tolčcjo za m r in revolucijo v ZDA. za dcfašizacijo v Južni Amcriki, zn socialistično rcvolucijo v zahodni Evropi (kjer se dogaja, da študentjc navežejo tudi trdncjšc stike z dclavci). Skup no z delavci so na Cckškoslovaškem in na Poljskcm jasno »kazala svojc mncnjc o avtoritarnem socializmu. Na Japi iskem so študentje vclikokrat grobo soočeni s policijsko iilo, itd.
Svojc mcsto študentska gibanja vedno bolj najdejo tu [di pri nas v situaciji, ko prihaja do pcrverzijc osnovnih re volucionarnih in proletarsko-internacionalističnili načcl revolucije, ko sc v konkrctnih pojavih kažc dekadenca ju goslovanskc skupnosti v pol-kapitalistično razslojeno dru žbo, ko pogosto prihaja do kompromisarskc zunanjc poli tikc, ko vcdno bolj izstopa birokracija tcr tchnokracija, ko ^o informacijc (avto) ccnzuriranc in ko sc vsc to in šc mars ikaj odraža v ncuspcšucm funkcioniranju gospodarstva in zaviranju dcjanske uveljavitvc samoupravljanja ter osnovn ih načel demokracijc širokih ljudskih množic...
II.
Zasedba fakultcte oziroma univerzc je cna najpogostej Mh oblik študentskega revolta. Nazunaj jc to praviloma po iitični akt, naznotraj pa ali politična aktivnost, povczana z zunanjimi zahtcvami, ali pa poskus ustvarjanja novih odno sov na univerzi in poskus korKolidacije študentskcga giban ja samega. Najpogosiojc pa gre za prcplct vseh teh elemen tov. Pri večini zasedb se jc dogodjlo (to iniim glcde na iz kušnje tovarišev iz zahodne Evrope in iz ZDA), da so ude ležcnci po zascdbi zapadli apatiji, razočaranju in cinizmu. Po mojom mnenju se to dogaja prcdvscm zato, ker se med zasedbo zgradi mnogo hotcnj in radikalnih programov, kcr je sožitje, ust.varjcno v malodanc utopičnih razscžnostih. pokončani zasedbi soočeno z ,,grobo rcalnostjo" in kcr sc hotenja ali programi pokažcjo predaljnoscžne, ali pa gibanju za njilmvo rcalizacijo enostavno zmanjka sapc. Ta ko so morajo študcntska gibanja po tovrstnih akcijah obič ;ijno ovedeti, da s tako akcijo pravzaprav ničcsar niso rcšil a, po drugi strani pa se morajo zavedati notranjih moči, ki jih s tako akcijo pridobc kar lahko pelje v nadaljnjo učink ovitejšo aktivnost.
III.
Takšne značilnosti jo v poglavitnih točkah imela tudi Ijubljanska zascdba FF. Izzvana od pritiskov administrati vno-represivne narave, jc pokazala velik zagon, princsla množico novih idej (nekaj jih jc tudi realizirala), predvsem pritcgnila vcliko študcntov, ki so zaživeli cnotedcnsko glo bodo ustvarjalno in hiimano vzdušjc, princsla manifcst, cn oga prvih resncjših teorctskih izrazov slovcnskcga študcnts kega gibanja in morda vsaj za trenutek opogumila zagovor nike libcralnejših tcženj v slovcnski politiki. Pokazala pa jc tudi na prccejšnjo neizkušcnost v obvladanju občasnega o dtujevanja lastnim ..vodstvenim" strukturam tcr v formuli ranju sniisla celotne zascdbc. To jc mcd drugim vodilo v d oločeno miselno in cmocionalno izpraznjcnost po končan: zasedbi, kar je bilo okrcpljeno še z Vukovogladovno stavk o. Nezmožnost, da bi vztrajali do konca na zastavljenih pr incipili. sc jc pokazala tudi v načinu rcševanja ,,Vukovega problcma". Študentje, ki so sodelovali v zasedbi, so se neo adoma zopet znašli v ,,grozljivi" vsakdanjosti, s skoraj dra matičnim vprašanjem: ,,Zakaj smo to pravzaprav počeli? ' Ker v tistem trenutku v veliki kritičnosti nihče ni mogel p repričljivo prikazati konkretnih rezultatov zascdbe, ker srr o vsi v trenutkih vrhunca zasedbe pričakovali tako veliko, smo sc v danem trcnutku le s težavo iztreznili.
Vendar začcnjamo po nckaj mcsccih spoznavati, kako jc zascdbo, kakršna je pač bila, potrcbno zapisati na nc še poscbno dolg scznam izkušenj, ki jih itnamo. Pokazafc so sc nckatcre novc mogoče poti študcntskc aktivizacijc, pro blemi, ki sc jih moramo lotiti, so jasnejši. Izrazitcje pa so s c pokazali tudi načini, na katcre nas obstojcča prcvladujo ča struklura hočc utišati, pokazali so se tudi nosilei takšn ih tendenc, v nckatcrih dcbatah ,,na tcrcnu" pa tudi naš p otcncialni zavcznik počasi osvcščujoč sc dclavski razred. (Res je, za dcjansko cnotno fronto študentov z dclavci bo do še mnogc gcneracije študentov morale šc vcliko delati.)
In kaj zdaj? je vprašAnjc, ki ne morc ostati brez odgo vora, kajti logika zascdbc mora živeti naprej. Študentje na mreč moramo razviti akcijo.ki vključujc tudi teoretsko de lo na univcrzi, družbijc treba jasno dopovcdati o pomenu univcrze in celotnega šolskcga sistema kot komponentc ce lotnc družbe. Možnost, da nastopamo kot politični subjck t, nas zavezujc, da kažcmo n;i lnlv ,.na;V" politikc, da se
?i   ji upiramo ali jo podpiramo, jo provociramo in ncgiramo.
se Konec koncev pa je tu šc naša izsušcna kultura, ki v bistvu šc vcdno vztraja na pozicijah elitne kulturc, skupaj z njcno nujno komponcnto tako imenovano množično kulturo (š und, kič, plaža, diletantizem, pozerstvo in blcf).
Konkrctncjc: polcg sprcminjajočega sc dclovanja po n
i    aših fakultetah, se moramo trcnutno zuvzeti za cnotni uni
ii verzitctni center v Ljubljani, zavzcti sc moramo za sistcm, atsko reševanje problcmov cclotncga šblst v;t, ki ga ne sme mo in ne moremo več roševati s samoprispcvki in ostalimi miloščinami za ,,negospodarsko" sfero (!). Ravno to je po Jročjc, kjcr ne smemo mirovati niti za trenutck. kajti sko
0    /i ohstoječi šolski sistcm obstoječa družba rcproducira in povečuje sedanjc socialne razlike.
Razkrivati moramo grobo izrabljanjc samoupravljanja vse od tovarn, ožjih družbcno-političhih skupnosti, do cc lotnc ropublikc in zvcze. Razkrinkati jc treba vse bolj razp asnn birokratski stroj, ki v svoji samonamcmbnosti čedaljc huje parazitira živ Ijudski organizcm. Odločno jc treba zali
1     tevati od paiiije in ostalih aktcrjcv v politiki, naj sc vendar žc začno zopet zavedati svojih intcrnacionalističnih zgodo
) vinskih obvcz, ali pa naj sc retormirajo. revolucioninjo ali s odpravijo, čc tcga ne zmorcjo takšni, kakršni trenutlio so. Dovolj imamo žo častnili neodgovornc.vv in zbirokratizir anih politikantov, ki tvorijo sfero odtujcne politikc. Dovo Ij nam jc tistih, ki čvckajo o razliki mcd tcorijo in prakso, ki ..teoretično" obljubljajo tchnološko posladkano blagin jo v prihodnosti in sc redijo na realnih tleh propadle prak sc.
In ti, ljuba študcntska kultma, mobiliziraj se, razvij sv ,    ojo fantazijo, bodi dcjavna tudi tam, kjer je kultura lc čud 7    no zvcncča bcseda, glasno zakliči, da so minili časi, ko.tso 5    tc sodili tisti, ki se bojc tvojih rcsnic, postani naša! -,          Mnogo jc razvescljujočcga dcla, lotimo se ga! Ali lahko
živimo kako drugačc kot dcjavno? Napnimo možgane, o vcdimo se svojih moči, pljunimo v rokc, prispevajmo svoj dcl za ustvarjanjc novega sveta, kajti v sedanjcm sc nam ob eta le borno življenje v krogu plišastih medvedkov, dcgcnc riranih psov in mačk, ob premogovi margarini, zakajencm r    zraku in umazani vodi tor ob tekočih trakovih v tovarnah, seveda pa sc vsakemiLobeta višji ali nižji položaj v družbe ni hierarhiji.
DARKO ŠTRAJN
Tribuna —  Izdaja 10 SŠ LVZ — Uredništvo in uprave:   61000   Ljubljana,   Trg  revolucije  1/11  — Telefon 21-280. Tekoči račun: 501-8-78-1 -Rokopisov  ne vračamo — Tiska  DDU,  Ljubljana, Parmova 39 — Poštnina plačana v gotovini. Glavni urednik: Mladen Dolar Odgovorni urednik: Jaša Zlobec Sekretar redakcije in lektor: Dragice Zlobec Uredništvo:   Franko Adam,  Boris Cizej, Milan Jesih, Vladimir Simič, Darko Štrajn, Mladen Švarc. Tehnični urednik: Tomo Podgornik Stalni sodelavci: Milan Dekleva, Jože Konc, Pa-vel   Kristan,   Andrej   Medved,  Jure  Mikuž,  Jernej IMovak, Lado Planko, Marjan Pungartnik, Ciril Ribi-čič, Janez Stergar, Tomaž Šalumun, Lenart Šetinc, Andrej Ule, Mile Vakanjac, Vinko Zalar
INTERPRETACIJA SKLEPA 10SŠLVZ O LOKACIJI EKONOMSKEFAKULTETEIN 0 UNIVERZITETNEM CENTRU
(Ekskluzivno za Tribunoj
„10 SŠLVZ podpira projekt univerzitetnega centra, kakorje obrazlo ženo v študijidelovne skupine študentov Fagg.IO SŠ L VZ priporoča, naj se univerza v celoti zavzame za to, da bi čimprej pričeli z gradnjo 'nove stavbe ekonomske fakultete na območju, kije v omenjeni študi ji predvideno za lokacijo novih univerzitetnih objektov."
Ljubljana, 18. oktobra 1971                                         MihevcMiro
LOKACIJA UNIVERZITETNEGA CENTRA IN EKONOMSKE FA KULTETE
IZJAVA10 ŠTUDENTOV FAGG
Kotv       "'vijajoče se univerze, ki rastejo, ima tudi univerza v Ljublja 0i "¦                ^ovitve leta 1919 krahične tpžave z neustreznirni in pre
;*'                    ¦-¦^i Piost^rsk^;stjska.n^Lj|6rtomski fakulteti, kjer šte
: ieta v leto hitfarase — f^ rasti pa velikost površin in .ov nista sletiili - je trenutno najbolj žgoč jJroblem pr ^zvoja univerzl.Vso fcompteksno težavi>ost tega fazvoja o ^efttno poman jfcanjč ldkac^. Glavna vzroka za to sta sploš anjkanje prostih površin v Ljubljani, še bolj pa odsotnost per .vnega prostorskega načrta, kar se zdaj pričenja tako očitno ma /ati. Dobra prostorska organizacija moderne univerze temelji na s .upni učinkovitosti njenih posameznih enot (fakultet), kjer so omog očeni intenzivni interdisciplinarni kontakti, stiki med fakultetami, u čitelji in študenti, univerzo in mestom itd.Vsi ti faktorji so med seboj povezani v toliki meri, da odločajo o vrednosti in sposobnosti univer ze, zato parcialrta obravnava lokacije ni niti smiselna niti mogoča. Pr av tako kot je tudi samo kratkoročno načrtovanje nesmiselno, kerve mo, da so takojšnji ukrepi, kar hočemo v tem primeru, možni samo v okviru dolgoročnega načrtovanja.
Raziskavo o lokaciji univerznih objektov v zvezi z nadaljnjim razv ojem univerze v Ljubljani smo študirali na katedri za urbanizem in ja vne zgradbe na oddelku za arhitekturo FAGG. Lokacijo za ekonoms ko fakulteto smo iskali na omenjeni način, torej z upoštevanjem tak o razvoja celotne univerze kot tudi mesta. Rezultati prostorskih anali z so pokazali, da se je kljub širjenju Ljubljane proti severu univerza razvijala v njenem južnem delu in se vanj s svojimi bistvenimi elemen ti vse bolj trdno in organsko vraščala. Vse do sedaj razvite fakultete družboslovnih in delno tehničnih fakultet so koncentrirane na obmo čju Aškerčeve, Tržaške in Vegove okrog NUK, kjer je tudi sedež uni veize. Na viškem področju so pretežno tehnične fakultete in inštitut i, medicinska fakulteta pa je po logiki razvoja rasla ob kliničnem cen tru.
Na tem področju so zgoščena tudi stanovanja študentov in univer zitetnih učiteljev, v soseščini pa vse glavne kulturne, upravne ter nac ionalno pomembne institucije.
Širše razvojnjo podrcč*je se po tej študiji odpira proti Viču in Barj u, katerega gradbena in pejsažna vrednost je danes že zelo cenjena. Pr va je z našo današnjo tehniko primerna tudi za visje zgradbe, pejsažn o pa pomeni mirno področje, komaj 1—2 km oddaljeno od centra. Tu je po analizah zelo primerno področje tudi za lokacijo študentskih st anovanj, rekreacijskih in športnih prostorov. Zelo ugodna za razvoj u niverze je splošna redka naseljenost juga Ljubljane, taje iirbano dovo lj organiziran. obencm pa šc poln lokacijskpi možnosti,
Vedno poudarjamo središčno vlogo univerze v naši družbi, njen za širjenje znanja in kulture centralni pomen, koristnost njene kritičnos ti do okolja in družbe, odprtost in angažiranost. Takemu konceptu p a res odlično ustreza ideja univerze v mestu in na robu njegovega cent ra (City Campus). Sestavlja lahko orgaiiizacijsko povezan sklop enot, ki je obenem v mnogovrstnih in mnogoštevilnih oblikah povezan z m estnim tkivom.
lzf,'iranih lokacij bi se morali izogibati iz ekonomskih vzrokov (ce ne zgn-db ob ceni manjkajočih infrastruktur), prometno-tehničnih, predvsem pa zaradi nevarnosti razklanosti univerze, če se nismo odlo čili, da jo v celoti prenesemo daigam; in tudi nevarnosti, da bi se zar adi periferne lege univerzni ambient začel spreminjati v ,,§eto". Prizadev auje za osredotočenost vseh univerzitetnih kompleksov na čim manj ši prostcr in za povezanost z mestom je izrazito po vsem svetu, poseb no zaradi slabih izkušenj pri dislociranih rešitvah, ki niso niti campusi niti univerze v mestu
Velika večinaže obstoječih univerznih sklopov in rezultati analiz \ siljujejo misel na organizacijo razvoja univerze v verižno strukturo. Gl avna odlika takega koncepta je koncentracija notranjih in zunanjih dr agocenih kontaktov kot so študent-mesto, občan-univerza in štude nt-občan. Zato iščemo tako urbanistično situacijo, da bo sistem pe špoti univerze skupen z mestnim, njen vozni promet del splošnega in kjer bodo možna privlačna shajališča vseh vrst, od zabavnih do peda goških in kongresnih. Ta linearna struktura se danes že nakazuje v mr eži obstoječih pešpoti, cest, (Vegova in Aškerčeva) ter lokacij že del   . ujočih fakultet. Zeleni pas od medicinske fakultete ob Ljubljanici, . prek Wolfove ulice, Zvezde in Vegove ulice proti Barju bi še dopolnili z drevjem in arkadnimi hodniki ter tako vključili v verigo tudi medic insko fakulteto, in končno ta vmesni povezovalni pas opremili s štud entovskimi stanovanji, klubi, kafeterijami, učnimi bazami itd. Prosto rsko in vsebinsko predstavlja središče, po teh mislih nov informativni knjižnični center ob Emonski cesti, najsodobnejše upravljen in oprem ljen študijski pripomoček. Od njega se raztezajo poti do univ. objekt ov, ki bi ne bili dlje kot 20 minut hoje, zaradi česar je še vedno mogo če uspešno ekonomizirati študentov čas. Družboslovne fakultete z e konomsko kot jedrom univerze bi imele v tej organizacijski obliki ide alno potrebno centralnost z ozirom na vse kontakte z inštitucijami, n a vse kontakte z inštitucijami, na katere se njihovo delo navezuje: z novim knjižničnim infomiativnim centrom, ustanovami republike in občine, kulturnimi ustanovami, inštituti itd. Poleg že obstoječega špo rtnega parka Svobode pa bi uredili še drugje na Barju rekreacijske in športne površine za množične športe.rekreacijske proge, veslanje na Ljubljanici itd. Ob Vegovi, ki je že sedaj os univ. področja, jepredvi ' deno oblikovanje univerznega foruma z aulo magno, velikimi in sred njimi javnimi predavalnicami, reprezentančno ploščadjo, s prostori z^ kontakte, z gosti od zunaj kot tudi za interfakuitetne povezave. Ker je ta prcdel naslonjen na bodoče precej obsežno poslovno območje, so zagotovljeni zanimivi splošni kontakti.
Zaradi vseh teh dogajanj je očitno nujno, da se o lokaciji novih fak ultet ne odločamo površno. Dobra lokacija je samo tista, ki nudi bist vene, dolgoročne prednosti. Šele pogled na usodno kompleksnost or ganizma univerze pa nam omogoča optimalne odločitve. Ekonomska fakulteta bi se kot samostojna enota vključevala v samo univerzno je dro, a v soseščini bo bodoča pravna fakulteta in fakulteta za sociolog ijo, politične vede in novinarstvo.
Možnost v ta namen smiselne preureditve tega sicer naglo propada jočega mestnega predela je vidna na spodnji shemi. Kompleks je razd eljen vzporedno s Titovo na dva dela: poslovni in univerzitetni. Poslo vni pas je v skladu s svojim značajem odprt na prometno Titovo in tv ori izolacijsko bariero za univ. del, ki je obrnjen proti zeleni in mirni Vegovi (brez motornega prometa).
Ker se zahteve po prostorih z razvojem znanosti iz leta v leto spre minjajo in ker je tako razvoj univerze šele v obrisih, moramo iskati re šitve, ki so dovolj obsežne in omogočajo svobodno razporejanje, vari abilnost in fleksibilnost prostorov. Primerna konstrukcija in inštalaci jska opremljenost omogočajo skoraj poljubno urejanje enot po etaža h v horizontalni smeri. Te so enakomerno opremljene s predavalnica. mi, kabineti, seminarji, bibliotekami in laboratoriji. V prerezu so nuj ne enotne strukture, ki omogočajo ugodno delo v posamezni stavbi k ot tudi povezovanje s sosednjimi zgradbami. Tako nastanejo nasledn je značilnosti posameznih nivojev:
Pritličje : nivo srečavanja študenta, predavatelja, občana. Tu se ob glavnih komunikacijah z intenzivnim notranjim in mestnim peš prom etom nizajo študentovske trgovine, knjigarne, antikvariati, kafeterije, štud. klubi, centri, razstave, restavracije, disco, klubi nasadi itd.
Mezanin : kontakti, širša izmenjava, interfakuttetnost, simpoziji, g ostje, javnost, aula magna za svečanosti, velike predavalnice, čitalnice, uprava, organizacija simpozijev, študentski tisk, radijska postaja, eks perimentalna dvorana za javne prireditve, glasbene, baletne in gledali ške akademije.
1—3 etaža je namenjena nižjim letnikom v razdobju po prvem osi pu za bolj specializirano delo: seminarji, manjše predavalnice, kabinet i, priročne biblioteke.
3—5 etaža za delo predvsem višjih letnikov s podobnim razpored om delovnih prostorov.
5-7 etaža je namenjena za raziskovalno delo, absolvente, dopoln ilni in podiplomski študij, delo doktorantov.
Terasa: počitek, vrtovi, družabnost, pol pokrite površine.
S sistemom izrivanja je mogoče za dalj časa rešiti nepredvideni ra zvoj   širjenja tistih fakultet, ki bi imele v določenem obdobju večje prostorske potrebe kot npr. sosednje, kjer število študentov pojema.
Gradnja ekonomske fakultete je po teh načrtih lahko pr va faza re. ulizacjje že zaradi njene prostorske stiske in že zagotovljenih sredstev.. Glede na relativno ne velike stroške normalnega dela pri pripravljanj u zemljišča, ki je le deloma napolnjeno in še to z improviziranimi in, propadajočimi objekti, bi lahko z gradnjo pravočasno začeli. Zgrad ba te fakultete lahko .stoji sama, vse dokler bi začeli priključevati os tale objekte: po nastopajočih potrebah in po danih možnostih. Vsi v emo, da samo predavalnice in kabineti še zdaleč ne pomenijo novodob ne univerze, lampak so za to potrebne dopolnilne ureditve urbanega in funkcionalnega značaja, ki na tem območju v veliki meri že obstajajo
Z izkušnjami pri zelo velikem številu novih univerz v Evroprso pri šli do zaključka, da je izgradnja posamezne univerze najbolj ekonomi čna glede na čas in prostor le takrat, ko je planiranje dolgoročno in u pošteva dane razmere v povezanosti s predvidtnim razvojem mesta in univerze, to je.prostorsko, ekonomsko in programsko povezavo.
MOJCA ŠAŠEK
NE K VAŠEMU TRENUTKU, NE V TEMO
Josip Vidmar? Da. Štrapac? Da. Pa ne gre zanj.
2. in 16. oktobra je Delo objavilo dve refleksivni spekulaciji Josipa Vidmarja, ki bi kot pismi brezimnega bravca ne bili vredni pozornosti in ki bi ju tudi kot razglabljanji Josipa Vidmarja lahko spregledali, ko bi ne vsebovali nekaj pogledov, za katere menimo, da niso samo njego vi. Morda je pisanje naročil kdo, ki si želi vrnitve k svojemu trenutku (obakrat je naslov: K našemu trenutku) ali pa tudi ne; vsekakor so pog ledi, o katerih je govora, voda na mlin sivi eminenci dolgih let še ne ta kko davne preieklosti; ta siva eminenca si želi vrnitve v svoj mračni tre nutek.
O tem, ali siva eminenca obstaja tako, da je J.V. Ie njen služabnik, a li tako, da je že zakopana prav notri v njem, si tudi sam J. V. ni mogel pojasniti, marveč je obe možnosti dialektično zlil v novo formulacijo: ,,Odgovor je jasen: smisel trenutka, ki postavlja vsakršne zahteve vsem in ki mu ta hip ni toliko do naše preteklosti ne do takih ali drugačnih abstrakcij, temveč predvsem do jasnosti o stanju stvari in o njihovi bo dočnosti." In takoj nato žebljico na glavico (PRVIČ!): ,,Temu je treba posvetiti svojo pozornost in svojo misel in pomagati pri urejanju našeg a doma smiselno in za vse nas sprejemljivo. Ta odgovor pa je tudi že o dločitev." Potem ko se J. V. kakor poheca, da je ,,. . . razumljivo, da se ne bom ukvarjal z gospodarstvom, v katerem imamo na razpolago to liko in tako uspešnih strokovnjakov", pojasni (žebljico po glavici DRU GIČ), da bo vendar njegov predmet ,,nekakšen sektor politike, ki mu pri nas skoraj nihče ne posveča resnične pozornosti, dasi je v resnici ne navadno važen za usodo majhnega naroda, kakršen smo Slovenci, mor da celo popolnoma usoden." Siva eminenca skoz vešče pero J. V. trka na patriotizem domžalskih obrtnikov, zagrenjenih borcev veteranov, g ospodinj, študentov, intelektualk. Predvsem pa na srca vseh obrobnih i n centralnih nosilcev politične moči, jasno, spomniti jih je treba, da so tu spustili vajeti iz rok: ,,Kajti možno je, da bomo uspešni tu ali pa nik jer." Ali torej ne gre le za prazni nacionalni ponos, marveč kar za uspe šnost? Očitno.
In kateri je ,,nekakšen sektor politike"? Izvolite: ,,In ta sektor je ku ltura in kulturna politika, ki je pri nas neodpustljivo zanemarjena in v kateri vladajo zmeda, zaslepljenost in celo gojena anarhija."
Naprej piše siva eminenca / roko J. V., da se s kulturnimi skupnost mi že res precej spreminja, da pa bodo bolj razdeljevale denar za kultu rno življenje, ,,manj pa se bodo ukvarjale s smernicami zanj." (TRETJ IČ s kladivom žebelj noter.)
Če bi hoteli pisati kakšno odprto pismo ali javno vprašanje zdaj že tolikokrat omenjeni sivi eminenci, najbrž ne bi poznali naslova. Gotov
0 ne bi pisali J. V., saj on, tudi če bi hotel, ne bi mogel pri naših gospo darjih ničesar doseči. Pa vendar vprašajmo, da nam bo z izgovarjanjem odšlo nekaj tesnobe: KOMU smernice?
Ali naj znižamo letnico? Za 10 ali 20?
,,Ko se je vsaki taki smerodavnosti odrekla naša osrednjapolitična organizacija, to se pravi partija ali Zveze komunistov ..." (CETRTIČ je žebelj že v deski. PRVI ŽEBELJ.) ,,Nastal je grozljivi vakuum . . ." Do sem je prišel glasnik prebujanja sive eminence v svojem prvem tuht anju in rekel le še, da je bridko.
V drugem razmišljanju je zabil DRUGI ŽEBELJ in bil kar s PRVIM udarcem zelo precizen: ,,Izrekel sem zadnjič obžalovanje, ki ga še ved no čutim, da se je naša osrednja moč odrekla aktivnemu sodelovanju i n vplivanju v stvareh kulture," ki, kakor prizava J. V., resda tudi prej n
1 bilo posrečeno.
(J. V. se ftato v večjem delu drugega članka jezi prav privatno in do cela nezanimivo, kako je ,,sodobno" kar skozi v ,,smislu življenjskega absurda in v duhu hermetičnega, nikomur jasnega pa tudi nikomur po trebnega atomiziranja liričnih elementov"; kako živi ,,seksualna razpu ščenost v besedi in pripovedi, vsakršni socialni in politični nihilizem, k ar je po bistvu stvari naravna zmes sleherne popolne dezorientacije m popolne notranje praznine".)
Potem ko ugotovi, da smo prispeli ,,na najnižjo točko naše razvojne poti", mahoma udari DRUGIC po DRUGEM ŽEBLJU, izredna batina. Prosimo, ves odstavek: ,,Nujno bi bilo o teh stvareh povedati vso resni co in v skladu s to resnico tudi ukrepati. Tem nujneje pa je ta razčistit ev in smiselna ureditev stvari potrebna, ker številna znamenja kažejo, da sicer lahko dočakamo akcijo z nasprotnim namenom in seveda v slo gu, ki duhu opisane naše sodobne kulture ustreza. Ljudje, ki jo predsta vljajo, ne poznajo in nimajo naše širokosrčnosti, niti ne naše lagodnost i. Ne, to je rod z živim smislom za organizacijo, komercializem in za si stematično zasledovanje smotrov, ki si jih je postavil."
In ko se še zjezi nad dvanajstimi gledališkimi in štirinajstimi literarn imi delavci (,,Dotaknil sem se tega manifesta, ki mi je bil slučajno pri roki."), se J. V. še zadnjič dvigne nad ŽEBELJ: ,,. . . da je vendarle že naša dolžnost ustvariti neko našo kulturno—politično misel in jo tudi uveljaviti. . .", če ne, bo po režisersko itd. Še malo nas ne mika mešati po ljubljanskodramskem dreku, ne postavljamo se na nikogaršnjo stran, vsaj ta hip nam ni do tega.
Spomnimo se raje, kako v živo nas je zadela tista stvar z Albrehtovo oznako ,,razredni sovražnik". Ne mislimo, da je pisanje J. V. kaj druge ga. Preveč je jasno, kako se je znotraj kulturnega dogajanja polarizacija že končala, pola sta si stopila nasproti, gledata se iz oči v oči in se mer
ita. To sta dva duha, duha dveh razredov. Eden namerava poprijeti za vajeti, drugi se namerava najbrž strgati iz njih. Ali se spet začenja? Vla danje nad kulturo je korak nazaj. Morda le eden od korakov, prvi. DES KA je pribita, smo rekli. Ja: namesto že odstranjenega klina v lojtri. Te ren je pripravljen, Delo ga že opremlja z razsvetljavo. Začelo se bo z vs iljevanjem etike, idejnosti, estetike, ideologije, razumnosti, zdravosti, čistosti — kot vedno; večne kulise politike.
Če sklenemo: razmišljanji J. V. sta jasni akcijski pisanji, ki se zavze mata za to, da bi neko politično telo (najraje povezano z ZK) kontroli ralo, usmerjalo in filtriralo delo na področju kulture. Obenem sta važn a dokumenta polariziranosti ne samo v kulturnem, marveč tudi politič nem (se pravi tudi sploh ideološkem in tudi socialnem) življenju nove slovenske države.
In če nameravajo ti, ki imajo ta hip ladjo v rokah, ugasniti luč tukaj, potem jo nameravajo ugasniti po vsej ladji.
Potem bo tema.
M.J.
DOMAČA NALOGA: Prepričan, da si tudi ti pridno izpolnil domačo nalogo izpred 14 dni in še bolj vzljubil bogastvo duha, ki čaka nate v k njigah in Talijinih hramih, te tokrat obračam k našim bratom, našim b ratom — Srbom in Hrvatom:
1)  pojdi gledat Nušiceve ŽALUJOČE OSTALE,
2)  preberi v oktobrski številki časopisa ,,Polja" iz Novega Sada pesmi na strani 23: Janez Kocijančic: MAŠKARA NA PJACI,
3)  za splošno razgledanost pa, ki edina omogoča kulturnost tvojega du ha, pojdi na ZAGREBŠKI VELESEJEM, a
4)  da ne pozabiš našega narečja, vzemi s seboj zadnji ZALIV. Pridno delaj.
RUSI PRIHAJAJO
Prišli so k nam nenapovedani, sredi dopoldneva, zmotili so nas sredi najhujšega dela. Bilo jih je pet, pet urednikov mladinskih časopisov iz Sovjetske zveze. Bili so vsi lepi in rejeni, s kravatami in belimi srajcami. Tudi prav mladi niso bili, tako med tridesetim in štiridesetini. Nekolik o nezaupljivo so stopali po naših prostorih. se s strahom ogledovali po rumenih stenah. Trocki pa Palach pa dve nagici — živčno so si popravlj ali kravate in gladili svoje kratke, urejene frizure. Glavni in odgovorni urednik? so si ogledovali Dolarjevo mladeniško brado in moje oguljen e kavbojke. Nemirno so posedli okrog razmajane mize in med pokanje m s členki začeli postavljati vprašanja. Štuuentov nas je toliko in tolik o, pridno se učimo, ukvarjamo se z znanostjo. s socialnimi vprašanji. z reformo univerze . . . Zdravo, fantje! pritrese Bobi z lasmi do ramen. Rusi se počutijo vse bolj neugodno. Kam so padli? Je to uredništvo št udentskega časopisa ali leglo huliganov? Hipiji, pa arejajo časopis. Zb erejo vse dostojanstvo, kijini je še ostalo — razlagamo jim vsebino prve številke. Gojko (sekretar UK in član sekretariata CK) nam ne zaupa pr eveč, boji se, da bi kompromitirali partijo. študente, da bi Rusom razk rili naše frakcionaštvo in nepokornost. Vendar se brzdamo. Čemu bi s e prepirali, kaj lahko sploh dosežemo? Vseeno se spremo, zaradi Brež njeva in Češke. Vse bolj zaripli postajajo. Hitijo z reakcijo, s kontrarev olucijo, z imperializmom, pa če si morda ne želimo tretje svetovne voj ne s tem, kar pišemo.
Vse skupaj se konča z dolgoveznim in brezvsebinskim pogovorom o znanosti, ki ga diktirajo ruski tovariši, na vsak način se namreč hočejo izogniti nevarnim političnim čerem. Gojko si briše pot in hvali usodo. Za zaključek prisrčna zdravica vodje delegacije. Milan Jesih je spet raz očaran nad slovansko dušo. Naše delo teče naprej, ruski gostje si gredo ogledovat Ijubljanske politične zanimivosti, v upanju, da bodo čimprej pozabili na grdi madež v slovenskem tisku.
Kaj bi se ukvarjali z njimi, kaj bi zgubljali besede o bivših mladinski h aktivistih, ki so si s pridnostjo in zvestobo priborili uredniške naslove. Kar je bilo na teh bivših komsomolcih edino res zanimivega, je bila alu zija, ki se nam je nehote utrinjala ves čas pogovora. Kako lepo bi bilo, kako bi marsikoga na moč razveselili, če bi posnemali ruske tovariše. Kako bi bila Tribuna Gojku namesto stalnih nevšečnosti vir veselja in ponosa. Tolmačili bi uradno politiko (kolikor bi o politiki sploh govor ili), pisali bi ogorčene članke o vojni v Vietnamu, s katerimi bi ob Tito vem obisku v ZDA seveda prenehali itd. Predvsem pa bi pisali o univer zi, kako pridno moramo študirati, vabili bi študente v partijske vrste, p onatiskovali bi Popitove govore . . . Nadeli bi si kravate, postrigli lase, skopili Tribuno, potrgali s sten Trockega in nagice in problemov ne bi bilo več.
Hvala vam, tovariši s Komsomolskaje pravde, pa z Mladega trudnika. vaš obisk je bil pomembnejši in učinkovitejši kot deset kritik UK, prep oved tiskanja, partijski opomini. . . Ce smo prej še včasih omahovali i n popuščali, sedaj je naša pot jasna in začrtana. Vaš vzgled nam bo stal ob strani dan in noč, /agrizli se bomo v svoje delo še bolj kot prej. Pa naj bomo hipiji in reakcija in trockisti in kaj vem kaj še, naj zgubljajo ž ivce in naj nas preklinjajo partijske strukture: Komsomolskaja pravda, potrdila in podčrtala si naš prav.
Jaša Zlobec
0 uporu in pokolu zapornikov v ameriškem zaporu Attici je bilo v našem tisku precej napisanega. Žal pa so naši časopisi pisali smo o zu nanjem poteku dogodkov. Prepričani smo, da bistvo dogodkov ni v t em, prav tako pa so se v dosedanja poročila prikiadle hude, milo reče no, netočnosti, da so se Črni panterji na čelu z Bobbyjem Sealom og adili od attiškega upora. Polega tega pa se pričujoči članek vključuje
širšo obravnavo o ameriški levici, ki smo jo pričeli v prejšnji številki
hrati iz Soledada.
uredništvo
Združene države ATTIŠKA KOMUNA
2. oktober. Revolucija jetnikov v Pontiacu (Illinois). Naval kifeljcev. Devet pripornikov ranjenih.
Tako odmevi iz Attice niso nehali odmevati v ušesih ameriške bur žoazije. Upor v zaporu Attica ni osamljeno dejstvo. Ne vključuje se le v val, ki stresa ameriški kaznilniški sistem, ampak sega precej dlje, je del splošne krize ameriške družbe. Kajti vsaka družba ima ječe, kakršn ezasluži. Attiški uporniki so črpali svojo moč in politično prepričan je iz zaostritve položaja v mnogih drugih delih ZDA. Njihovo sporoči lo sega mnogo dlje od štirih sten obzidja, za katerimi je trideset izmed njih omahnilo....
Ta politična dimejnzija je lahko obstojala zaradi smisla za organizac ijo in odgovornost, v kateri je 1200 attiških upornikov vztrajalo v naj ležjih okoliščinah štiri dni.
Danes lahko z mnogimi pričevanji rekonstruiramo, kaj so bili ti dn evi svobode.
V četrtek zjutraj. --. septembra, se skupina jetnikov noče postaviti vvrsto in oditi na deio. Uporniki se hitro polastijo blokov celic B in D; od 2250 zapornikov se jih 1200 pridruži gibanju. 41 stražarjev in c ivilnih uslužbencev jetnišnice vzamejo za talce.
Šef državne kaznilniške uprave pripotuje v jetnišnico. Od jetnikov zahteva, naj takoj izpustijo talce in končajo z uporom.
Na svoje veliko presenečenje pa dobi ukaz, naj gre iskat dva novi narja in naj se nikako ne vrne brez njiju. Pred obema novinarjema pre bere Brother Herb, eden od vodij upora, 32 zahtev, ki jim sledi politi čna deklaracija, iz katere navajamo nekaj odlomkov:
,,Kar se dogaja v Attici, je rezultat sištematičnega zatiranja, ki ga izvaja nad jetniki rasistična uprava zapora. Ljndje smo. ne zveri; noče mo več prenašati živalskega pretepanja in obravnavanja. Vse ameriške državljane, ki imajo kaj zavesti, pozivamo, naj nam pomagajo odprav iti stanje, ki ne ogroža le vsakogar izmed nas, ampak vse prebivalce Z druženih držav."
Med zahtevami so: hrana, voda in prostor za vsakega jetnika; prila goditev minimalnih plač, glede na plače države New York za vsako delo, ki ga opravijo zaporniki; primerna zdravniška oskrba in zaposli tev prevajalcev za zdravniške preglede Portoričanov (10% jetnikov je Portoričanov, ki slabo govorijo angleško); svoboda veroizpovedi in pr avica do pravne pomoči za vsakega jetnika, ki to zahteva, svoboda ob iskov (zlasti ukinitev liste, na kateri so napisana imena oseb, ki smejo kjetniku); propustnica za votljc upora, ki je veljavna za ,,neimperiali stične dežele". Posebna točka je zahtevala ustanovitev organa, ki bi se ukvarjal s permamentnim varstvom jetnikov: komisije za pritožbe, se stavljene iz izvoljenih jetnikov, zadolženih, da seznanjajo upravo z za htevami svojih tovarišev.
Dodajmo šer pravica do politične aktivnosti zavse jetnike iz drža >e New York; ukinitev cenzure časopisov in revij in možnost ustano vitve skupine za študij in diskusije.
Listo zaključujeta dve bistveni zahtevi:
-odpoklic direktorja zapora NVardena Mancusija, glavnega preganj ilca črncev,
-popolna amnestija za vse, kar se je zgodilo v zvezi z uporom.
Pogajanja so trajala štiri dni, do torka zjutraj. Medtem pa so mori :i že čistili in pripravljali svoje orožje.
V teh šritih dneh so bili uporniki povezani z zunanjostjo prek ,,opa ovalnega komiteja", ki so ga sestavljali neki svobodni uradnik, predst
avnik črnih muslimanov, Bobby Seale za Črne panterje itd... Po njihov i zaslugi in po zaslugi nekaj novinarjev, ki so uspeli prodreti v kaznilni o pred napadom policije, si moremo ustvariti podobo o vzdusju, ki je ladalo v Attiški komuni in o njenem političnem pomenu.
DEKLARACIJA WILLIAMA GAITERJA, CLANA ,,0PAZ0VALN EGAKOMITEJA":
,,Način, kako so zaporniki vzeli uzdo v svoje roke, me je impresioni ral. Ko smo razpravljali, je svet enajstih tovarišev sedel za mizo nasprot i skupščini jetnikov. Mi smo jim sedeli nasproti, med njimi in skupščin o. Najprej so nam prebrali svoje zahteve in hoteli, naj jih odnesemo Os waldu. Le ta je že izjavil, da ne bo nikoli pristal na amnestijo in odpok lic Mancusija. Svet so sestavljali en belec, dva ali trije Portoričani, vsi o stali so bili črnci. Tak sestav je odraz strukturo kaznjencev: 85% je črn cev, K)% je Portoričanov, 5%.pa je.belcev. Skupščinajetnikov, ki je sed
ela za nami, je lahko slišala vse, kar je kdorkoli rekel, saj smo govorili v mikrofone, ki so bili na voljo vsakomur, ki  je želel intei-venirati."
Dan kasneje se je ,,opazovalni komite" vrnil z novo Osvvaldovo zavr nitvijo zahtev. W. Gaiter nadaljuje:
,,Ko so uporniki zvedeli za odgovor, ki smo jim ga prinašali, so men ili, da bi sprejetje Oswaldovih pogojev pomenilo izdajo; ne le izdajo sam ih njih, ampak tudi izdajo vseh njihovih tovarišev in sotrpinov v drugi h ameriških ječah."
REPORTAŽA TOMA NVICKERJA IZ NEW Y0RK TIMESA:
,,V nedeljo popoldne je neki črnec zgrabil mikrofon in zavpil vanj. ,,Vsem zatiranim ljudstvom na svetu! Našli smo rešitev! Rešitev je: ZD RUŽITE SE!"
Ta strastni krik črnega jetnika nam razkriva več značilnosti črne dr užbe: njeno neverjetno trdno zgradbo in organizacijo, njeno politično radikalnost, njeno preobrazbo resnega sovraštva v razredno solidarnost. Ta človeška veriga, ti ljudje so korakali držeč se za roke in uspeli delov ati skupno in enotno ter se popolnoma kontrolirati. Njihova organizaci ja^bi bila nemogoča, če bi v bloku D obstajalo kakršnokoli rasno sovra štvo.
Nekoč, ko je neki črni zapornik govoril o bedni usodi črncev v Zdr uženih državah, mu je vpadel v besedo kaznjenec z močnim portoriški m naglasom: ,,Toda ne pozabi na naše-bele tovariše, ki so v isti godtji k ot mi!"
Ob koncu pogajanj je Brother Richard izjavil ,,opazovalnemu komit
eju":
,,Člani komiteja, zavedamo se, da ste mnogo delali, malo spali in ma lo jedli. Želel pa bi, da se jasno zavedate, da bo treba delati še več. Ker mislimo, da ste nam enaki, smo vam prisiljeni vsiliti naše življenjske po
g°Je"                                                                                   .,. ,    .   .
Brother Richard, 24 let star črnec, ki so ga starši zapustili, ko je lme
1 dve leti, je obsojen na štiri leta zapora zaradi kraje. Kakor Brother H erb, kakor Champ, druga dva glasnika revolucije v Attici, je tudi Richa rd pridobil kulturno razgledanost, smisel za organizacijo in politično z nanje in prepričanje v jetnišnici. Neki bivši jetnik je pripovedoval: ' ,,Črnec, ki pride v zapor, morda niti ni politični jetnik, toda naj si t
0 želi ali ne, vstopi v jetnišriico, ki je politična."
Jackson je v nekem pismu napisal:
,,Še je tu nekaj črncev, ki jih imajo za zlikovce, a ne mnogo. Čez ča s, ob branju, študiju in razmišljanju, ki so za te tovariše stimulansi, km alu ne boste več našli nobenega razreda, nobene družbene kategorije, k
1 bi bila bolj osveščena, ki bi bila bolj grenka in bolj pripravljena poseč i po zadnjem zdravilu: revoluciji... Ljudje, ki berejo Lenina, Fanona in Cheja, ne izgubljajo časa za prazno agitacijcvzdružijotee, zdivjajo e uzd e in kopljejo gtobove."
O tem pripoveduje neki bivši jetnik iz Attice:
,,Zaporniki so si organizirali razne tečaje; razne knjige o politiki, fi lozofiji in ekonomiji sov fotokopijah ali rokopisih krožile po celicah v seh štirih blokov kaznilniqe."
V ponedeljek, 13. septembra, je klan Nkon-Rockfeller— Oswald za(i kazal napad, zadnji umazani manever. Na predvečer je Bobby Seale, čla n ,,opazovalnega komiteja", telefoniral Oswaldu: sporočil mu je, da se v ponedeljek vrne pogledat jetnike, ki zahtevajo več časa za pogovore. Oswald je pristal. Toda ko se je naslednje jutro Seale pojavil pred jetni šnico, so ga obkolili kifeljci. Povsod je bilo vse polno policajev s puška mi; tovornjaki, ki so bili polni pripadnikov nacionalne garde, so se bliž ali zaporu. Nadaljevanje nam je dobro znano.
Boj revolucionarjev iz Attice je postal vzor. Enotne fronte so v veliki h mestih organizirale desetine in desetine mitingov in manifestacij. V N ew Yorku, Chicagu, San Franciscu).,V Harlemu se je na poziv Komunis tične partije, Črnih panterjev, Zveze portoriških študentov SWP (Soci alist Worker s Party), YSA (Young Socialist Alliance) itd... zbralo 18. s eptembra na manifestacijo 3000 ljudi.
Danes je cilj ameriških revolucionarjev:
Razložiti in popularizirati borbo ietnikov. Neki črnec je v intervjuju z a Rouge dejal: ,,Masam mora biti jasen smisel jetniških uporov, kajtib rez intervencije množic bo buržoazija v svojih zaporih lahko brezkrbno masakrirala revolucionarje."
—Ustanoviti in uveljaviti komisijo, ki bo raziskala policijske zločin e in ki jo bodo sestavljali avtentični predstavniki črnskih, portoriški h iii drugih skupnosti.
Jacksona so pobili od zadaj; 28 tovarišev je padlo v Attici; golih rok so se borili proti puškam.
Njihovi pravi heroizem izvira iz njihove zavesti, politične zrelosti in organizacijskih sposobnosti.
Jackson, Brother Richard, Brother Herb in njihovi tovariši so bili borci za revolucijo. Maščevali jih bomo.
Yves CLEMENT                                     Prevod: r°maž WRABER
ROUGE,9.oktobral971
TRAJLAJLA ZUM  ZUM ZUM
Koker en človek, ki neprestanef zelo niisli, izgleda Jože Snoj, ki se hrani iz fajle na drugi strani TT. Težko bi našli (pravi in mi tudi, od teg a težko bi našli pa ne pravimp nie več, kar bi lahko rekel tudi on) boij AVTODIVERZANTSKO n©vinaropisje, ki bi varstvo svojega tipk opisja manj mešalo z /anesljivinfokriljem duha. Tu se varstvo duha p ravzaprav niti enkrat ne spusti na članek in ga odišavi s svojim modri m spreyem. To bi se lahko zgodilo^najprej tako, da bi duh vprašal čl anek: Kdaj pa je univerza na Sloi'enskem pravzaprav bila ustanova de mokracije, kdaj je imela ozemoljsko nedotakljivost, kdaj so se tam pr everjale nove časovne zaliteve z duhovnim izročilom? Ce bi se duh s pustil na članek tako, ne bi bilo treba napisati prve polovice. Ta vedr a in pomembna pridobitev naše dem^kracije bi potem odpadla, odp ali pa bi tudi družbeni geni in kaj vemo kakšni spleti in razpleti erozi je, dialektično premikanje kontinentov in vplivi kozlanja vulkanov na olesenitev zemeljske skorje duha. Še kakšen tak zumček v božjo guzic o, pa bi se nam strojček lahko zakvačkal. Ampak kaj šele pride: ti vet rovi v omenjeni guzici so sestavljeni iz forrne in vsebine, i/ gole poze in resnične zavzetosti. Poza je tu oeitno forma, resničnazavzetost pa vsebina. Z*fc#e najbr/ tako: če inora operni pevec, potem ko je odpel v treh urah' že mnogo hudega, končno opraviti samomor, naredi najpr ej pozo: dr/.no se razkorači in da nož na trebuh: to je forrna, nato pa resnično zavzeto zatuli, da se na Kamniških vsipajo plazovi: to je pa vsebina. Ta poza in ta vscbina, ta fonna in ta resnična zavzetost sta to rej nekaj subtilno riaspiotnega, saj gre poza v pozerstvo, vsebina pa v stroko in teorijo. Upor gre v pozerski upor in.stročji upor. Če ta ope rni pevec nastavlja no/. na trebuh in nič ne kihne, je pozer, če pa hoče biti v stroki in opravljati teorijo, mora prepevati Prijazna smrt, pred olgo se ne mudi. Veš kaj, Snoj, zamugHr^Hak, zamudil si čas, ko je pred leti drekec p^kec razvnemal ressobne ljudi, da so sredi popolda nskega počitka ska!.ali na noge in delali urne telovadne gibe, brezskr bno pozabljajoč na svojo starost in svoje mehko srce. Staraš se, tovar iš, natakni si narokavnike. Naše stroke, dragi tovariš, našc vsebine na mreč ni. Jeza ni stroka, aktivnost ni več stroka, študentsko gibanje ni stroka. Tvojc Avtodiverzantstvo, ki nosi vso značilnost otvoritvenih govorov in slavnih napitnic, to je stroka. Stroka je verjeti v tloskule o prostoru svobodoumnega človeškega duha, kjer se dogajaj^) in dogaja jo ognjevite besede upokojencev demokracije, kjer je ljube/en do str
a-oke ljubezen do sebe, ljubezen do univerze pa žebranje molnc\ Juhu,
?ki nas bo rešil vsega hudega.
ZBOR SODELAVCEV      j       1                 *&
V četrtek, 4. novembra se doi-iimo.^ušli bodo vsi, ki se ukvarjajo        flK ali bi se mogoče ukvarjali s kuituroo publicistiko ali literaturo. Izrazi        l^
ti intelektualci niso zaželent. Pridefp naj vsi daigi. Vabi vas tako imen ovani kulturni urcdnik Milan Jesih, ki se osebno zavezuje za vaše dob ro počutje.
Torej: ČETRTEK, 4. OKTOBRA, O^J^OOJnIA UREDNIšTVU T RIBUNE, TRG REVOLUCIJE 1 /11, sotft 86.^/ REDU.
Izvršni odbor skupnosti študentov ljubJjanskih visokošolskih zavo dov obvešča prebivalce Ljubljane, da zbira informacije o prostih pri vatnih sobah in jih posreduje študenton. ki so zanje zainteresirani. P osredcvanje informacij je brezplačno, ponudbe pošljite na naslov:
IZVRŠNI ODBORSKUPNOSTI ŠTUDENTOV LJUBLJANSKIH VI SOKOŠOLSKIH ZAVODOV, Trg revolucije 1, pod oznako ,,SOBE". Po možnosti navedite ceno.
Malo nas je in težko rinemo naprej. Mečejo na m polena pod noge in nas spotikajo. Cim več nas bo, laže bomo vračali udarce. Po predalih se vam nabira na kupe člankov, po glavah vam brni od ge nialnih idej. Zakaj? Pridite, podarite nam svoje b ogastvo. Rabimo vas.
VPETEK,PETEGANOVEMBRAOB ŠESTIH POPOLDNE BO N A TRIBUNISESTANEK POLI TIČNE REDAKCIJE. PRIDITE, SODELAVCI. Vaša trdna pest naj prek Tribune udari, da bo od mevalo po celi Sloveniji. Tribuna vam je na razpo lago, s srcem in dušo.