mm o-mt- MnitrnHln StW. 182 u liubljtmi, tetctck, 12. avgusta \m Ido II. Danes je skozi Ljubljano potovala kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem Kraljeva rodbina med nami IV;; r ; II i' Ljubljana, 12. avgusta. Dopoldne so as dvornim vlakom iz Dalmacije skozi Ljubljano na Bled potovali Nj. Vel. kraljica Marija, z obema kraljevičema Nj. Vis. Tomislavom >n Andrejem. Pred dvornim vlakom je privozila na glavni kolodvor najprej izvidnica ob 0.35, ki je ob 9.40 odpeljala dalje proti Gorenjski. Izvidnica je poleg lokomotive imela salonski dvorni voz ter še dva vagona, v katerih se je vozila kraljeva garda ter prestavniki varnostih oblasti. Na postaji so dvorni vlak pričakovali ban dr. Natlačen, honiandant divizije general Popadič, upravnik policije dr. Hacin, dvorna dama dr. Tavčarjeva ter drugi predstavniki raznih združenj ter številno občinstvo. Ko je točno ob 9.45 privozil dvorni vlak na postajo, so ga navzoči pozdravili z vzhičenimi pozdravi in klicanjem Nj. Vel. kraljici Mariji, kraljevčem Andreju n Tomislavu ter celotnemu kraljevskemu domu. .Čim je vlak obstal, je kraljica Marija izstopila iz svojega vagona, se najprej pozdravila z dvorno damo dr. Tavčarjevo, potem pa jo je v imenu banovine pozdravil ban dr. Natlačen, za njim pa še ostali prisotni, katerim je kraljica vsem prijazno segala ter jim stiskala roko. Za prijazne pozdrave se je kraljica ginjena zahvalila ter izrazila svoje veselje ter srečo, da zopet prihaja v lepo Slovenijo, nad katero je zmerom bila navdušena. Kraljici Mariji so se predstavile tudi odbornice društva Kolo srbskih sestara, ki so visoki dami izročile lep šopek cvetja. Tudi njim se je kraljica ljubeznivo zahvalila. Po petih minutah postanka je vlak nadaljeval vožnjo proti (iorenjski. Ves čas sta iz svojega vagona smehljaje mahala v pozdrav oba kraljeviča Andrej in Tomislav, iz svojega voza pa tudi kraljica Marija. Nato sta kraljeviča prišla v voz k materi ter so potem skupno prijazno odzdravijali z rokami vzklikajoč množici, ki jih je vsa navdušena pozdravljala na kolodvoru. Visokim gostom, ki po krajšem bivanju na počitnicah v Dalmaciji, prihajajo zopet med naše lepe slovenske planine in polja, na naš divni Bled, se Slovenci prisrčno in vdano klanjamo ter jiin želimo na naših tleh srečno in zadovoljivo bivanje. Prepričani smo. da bo kraljevska družina, ki je med nami zmerom bila toplo in srčno vdano sprejeta, tudi to pot med našimi Gorenjci zadovoljna in zdrava preživela svoje počitnice. Na visoki obisk, ki 'smo ga danes dobili v Slovenijo, smo še posebej ponosni za to. ker nam je znana iskrena in srčna povezanost naše kraljevske hiše s preprostim narodom. Posebej naša kraljica Marija je ponovnokrat s svojimi obiski, ki jih je nenapovedano napravila med našim ljudstvom, vzbudila zmerom iskreno pozornost, sama pa je bila enako deležna tople ljubezni in vdanosti našega ljudstva. Knako seveda tudi oba kraljeviča, ki sta med Slovenci sleherno leto preživela svoje najlepše proste dni. Tako želimo, da bodi tudi letos in zmerom! Ozadje izgona nemških časnikarjev iz Londona: Nemško vohunstvo v Angliji London, 11. avg. b. »Daily Express« poroča, da bo angleška vlada bržkone izgnala še nekaj nemških državljanov iz Anglije. Notranji minister sedaj proučuje seznam oseb, ki ga je prejel od angleške policije. Ve predvsem za osebe, ki so v službi nemške tajne policije Gestapo in ki so se poleg tega bavile za časa svojega bivanja na Angleškem z narodno-socialistično propagando. V neki hiši v okolici Bycewater je sedež londonske podružnice nemške tajne policije Gestapo, ki so jo vodili doslej izgnani nemški časnikarji. Ta an-gleško-nemški urad je bil podružnica velike or- Amerika posoja Braziliji bojne ladje -zaradi nemške nevarnosti Washington, 11. avgusta. TG. Ameriško mornariško ministrstvo potrjuje vest, ki jo je razširil pariški »Pariš Soir«, da bo namreč predsednik Roosevelt od ameriškega kongresa zahteval pooblastilo, da sme 6 ameriških rušilcev posoditi bra-zilijanski vladi. Brazilijanska država bi kot najemnino plačevala samo predpisano zavarovalnino za bojne ladje. V Wa6hingtonu naglašajo, da to ni nobena stvar, ki naj bi koga vznemirjala. Ameriški rušilci ne gredo v Brazilijo, da bi se tamkaj morebiti vojskovali ob strani brazilijanskih bojnih ladij, ampak bodo služili samo v šolske namene. Brazilski pomorščaki bodo oa ameriških brodih delali vaje, zato ker njihova lastna vojna mornarica tako modernih ladij še nima. Po Washingtonu pa se širi o tem »posojilu« vojnih ladij še druga razlaga. Ameriški rušilci pojdejo v Brazilijo ▼ popolni bojni opremi in bodo v položaja, da takoj nastopijo v borbi, ako bi se potreba za to pokazala. Ameriška vlada se je namreč odločila, da bo rajši s svojimi sredstvi branila Brazilijo pred morebitnimi zunanjimi napadi, kakor pa da bi čakala in potem doživela presenečenja. Brazilija ima neizmerne zaklade naravnih bogastev in danes je mnogo velesil, ki po njih hrepene in ki so tudi pripravljene uporabiti silo da si jih osvoje. Med te velesile da spada v prvi vrsti Nemčija, kjer Časopisi že dalje časa pišejo o »neizkoriščenih surovinah v Južni Ameriki«. Nemčija posveča tudi izredno veliko pozornost nemškim naselbinam v provinci Sao Paolo in je nevarnost velika, da ne bi Maršal Balbo v Avstriji Dunaj, 12. avgusta, m. V politični javnosti se zadnje dni mnogo govori o tem, da se je pretekli teden tajno mudil v Avstriji italijanski maršal in guverner Libije Italo Balbo. Balbo je napravil tudi izlet na Veliki Klek ter se je v sredo vrnil v Italijo. tamkaj nekega dne nalašč izzvala kakšen neroden incident, ki bi ga potem vzela za povod, da nastopi proti Braziliji z nasilstvi. Amerika, ki je nedavno posodila Braziliji 60 milijonov dolarjev za obnovo njene oborožitve in ki želi na ameriškem ozemlju sama imeti prvo besedo, torej noče čakati na presenečenja in je rajši takoj podvzela prve učinkovite korake, ki bodo velesilam, ki imajo apetit po brazilskih surovinah, to hrepenenje ohladile. Nemški listi, ki to vest tudi prinašajo, pristavljajo, da je ameriški ukrep »brez primera v zgodovini.« Op. uredn.) ganizacije za nadzorstvo vseh Nemcev brez razlike, ki živijo v inozemstvu. Urad je sestavljal kartoteko z imeni in naslovi vseh nemških državljanov v inozemstvu, imel pa je v evidenci tudi one tuje državljane, ki so simpatizirali z narodno-socalističnini gibanjem. Agenti angleške tajne po-lcije Scotlanda Yarda so pred nekaj meseci dobro preštudirali metode nemških agentov in odkrili v njih značaj propagandne delavnosti. Na temelju teh poročil so bili izgnani tudi prvi trije nemški časnikarji. Iz poročila Scotlanda Yarda nadalje sledi, da je v Londonu še 5 narodno-soeialističnih agentov, katerih imena so londonski policiji že znana. Ti agfenti šo predvsem vdirali v poštne predale nemških emigrantov in nemških državljanov ter tam pregledavali njihovo pošto. V teni oziru se je posebno izkazal izgnani von Lange. S posebno brezobzirno taktiko so bivši-trije nemški časnikarji v Angliji prisilili nemške državljane z raznimi grožnjami, da jih v vsakem oziru podpirajo. Obračali so se predvsem na one Nemce, ki so že dobili angleško državljanstvo ter jim grozili, da bodo njihovim rojakom delali velike neugodnosti, ako jim ne bodo v vsakem oziru pomagali pri njihovem delovanju na Angleškem. Nemškim državljanom pa so omenjeni izgnani časnikarji grozili, da jim bodo onemogočili povratek v domovino. — »Daily Telegraph« in »Morning Post« poročata, da angleška vlada za sedaj ne bo izvajala nobenih represalij zaradi izgona »Timesovega« dopisnika iz Berlina, nikakor pa ne namerava spremeniti sklepa glede izgona treh nemških časnikarjev. Dinrtrov v nemilosti: Čiščenje v Kominterni se je začelo Pariz, 1‘2. avgusta. »Matin« prinaša poročilo o razmerah v Sovjetski Rusiji. Poročilo pravi, da prihaja po čiščenju pri vrhovih državne in vojaške uprave na vrsto .akcija proti nezanesljivim elementom v stalnem osrednjem odboru kominterne. Dopisnik pravi, da se čedalje bolj zgoščujejo glasovi, da je Dimitrov v nemilosti. Stalin ga doslej še ni formalno odstavil, pač je pa njegove funkcije dejansko poveril Jeou. Znano je, je nadaljeval dopisnik, da je funkcija glavnega kontrolorja naj-glavnejša in najodgovornejša v kominterni. Na predlog Ježova je odstavljenih polovica dosedanjih mi Lenskij, Kunsimen, Nišikava, Volf, Jerkolij.in članov političnega urada kominterne, med drugi-Manuilskij. V' zvezi s tem, končuje dopisnik, so pripravlja splošna preureditev kominterne. Nekateri oddelki bodo dobili druga imena, takšna, da bodo sprejemljivejša v tujini. Berlin, 12. avgusta. AA. (DNB) Iz Moskve po- ročajo, da je izšel odlok komisarja za vojsko o vpoklicu za odslužitev kadrskega roka. Odlok velja prvič za novince drugega dela rekrutnega letnika 1915 (prvi del je že pod zastavami); drugič za ves rekrutski letnik 191tf, in tretjič za vse novince starih rekrutskih letnikov, ki jim je bila odslužitev v kadrskem roku odgodena. Uradno utemeljujejo vpoklic toliko novincev z novim zakonom, ki znižuje leta ža odslužitev kadrskega roka. Holandska prestolonasledniška dvojica se je udeležila zaključnih slovesnosti ob koncu mednarodnega skavtskega taborjenja pri Antwerpnu. Prihodnji svetovni brezbožniški kongres bo po sklepu odbora brezbožniške internacionale v Bruslju. Belgijski listi odločno nastopajo proti temu, in pozivajo vlado, naj kongres prepove. Ker angleška vlada ni upoštevala katoliškega sveta pri palestinskih načrtih Sv. Stolica proti delitvi Palestine London, IZ avg. o. Po vesteh iz angleških katoliških krogov je Sv. Stolica zadnje dni po angleškem zastopniku pri Vatikanu sporočila londonski vladi svoje mišljenje glede načrta o razdelitvi sv. dežele. V tem mišljenju Sv. Stolica navaja težke posledice in na neugoden odziv po vsem katoliškem svetu, ki bi ga razdelitev utegnila imeti. Palestina je zibelka krščansva, zato se zdi Sv. Stolici nemogoče, da bi se palestinsko vprašanje urejalo z delitvijo, preden ne dobi krščanski svet zagotovila, da bodo pri tem ostali krščanski interesi za Palestino neokrnjeni. Zato je nujno, da se angleška vla-" tem sporazume s Sv. Stolico, sai je papež da varuh mnogih verskih ustanov in zavodov v sveti deželi. Za krščansko pojmovanje je nesprejemljivo, da bi vse te ustanove mogle priti kdaj pod vrhovno judovsko ali mohamedansko oblast. Angleški katoliški krogi ostro obsojajo način, k*ko je angleška vlada urejala palestinsko vpra- šanje. Edina prava pot za to bi bila, da bi vlada sklicala na posvet zastopnike vseh evropskih in posvetnih skupin, ki so prizadete pri palestinskem vprašanju. Iz Londona poročajo tudi, da namerava patriarh v Jeruzalemu tudi načeti vprašanje o pravoslavnih verskih ustanovah v Palestini. V angleškem zunanjem ministrstvu niso zaradi palestinskega vprašanja pričakovali toliko težkoč in zapletljajev. Zdaj bo treba palestinsko zadevo, ki jo je obravnaval doslej samo kolonialni odbor angleške vlade, obravnavati kot diplomatsko vprašanje. Judje se bodo le pogajali z Anglijo Curih, 12. avg. Svetovni judovski kongres je s 300 glasovi proti 158 6prejel resolucijo v prilog kompromisnih pogajanj z Veliko Rrilanijo. Kongres je pri tem poudaril, da je člen o razdelitvi Palestine nesprejemljiv. 20 zastopnikov je bilo odsotnih, sedem članov kongresa 6e je pa vzdržalo glasovanja. Judje se bodo pogajali le, če bo angleška vlada stavila take pogoje, ki bodo zanje ugodni in sprejemljivi. Arabci pa po izjavah njihovih zastopnikov v Londonu še naprej vztrajajo načelno proti sleherni delitvi palestinske zemlje, zlasti pa taki, po kateri bi Judje dobili ves rodovitni del 6vete dežele, to je Saronskgo planjavo ob obali, ki je središče pridelovanja oranž, in Galilejo, ki je važna zaradi sadja in oljk. Judje bi dobili po tem načrtu tudi večino novih asfaltiranih cest, kar jih je zgradila Anglija in skoraj vso palestinsko železnico, dočim bi biU Arabci potisnjeni v gorate in puste kraje. Vesti 11. avgusta Drugo veliko italijansko 35.000 tonsko bojno ladjo, ki je docela podobna pred kratkim v Trstu krščeni križarki »Vittorio Venetto«, bodo 22. avg. spustili v morje v Genovi. 60.000 delavcev v ameriški svilni industriji še vedno 6tavka, tako da je ta industrija v nekaterih zveznih državah docela mrtva. Drugi nemški karnevalski kongres bo v začetku prihodnjega leta meseca januarja. Kongresa se bodo udeležili zastopniki vseh mest, kjer so bučne zunanje pustne prireditve postale že narodni običaj. Hitler je čestital danski plavalki Jenny Kamers-gaardovi, ki je preplavala 98 km široki Skagerrak. Tri milijone frankov nagrad je razpisala francoska vlada za letalsko tekijio čez Atlantsko morje. To tekmo so hoteli prirediti v proslavo 10 letnice Lindbergovega poleta, a 60 ji nasprotovali zaradi slabe organizacije Američanov. Zdaj bo tekma prirejena na progi Pariz — Damask. Svetovno razstavo v Parizu je do zdaj obiskalo nad 9 milijonov ljudi, povečini Francozov. Bivši angleški kralj in njegov brat vojvoda Kentski se v Avstriji nista sestala, marveč je vojvoda Kentski odpotoval naravnost v Jugoslavijo. Veliko število ukrajinskih nacionalistov je zadnje dni aretirala poljska policija, iz česar je moči sklepati, da pripravlja Poljska novo preganjanje za ta zatirani narod. Inozemski časnikarji v Berlinu so imeli včeraj posebno sejo svoje organizacije zaradi tega, ker je nemška vlada v odgovor na izgon nemških časnikarjev iz Londona, prepovedala v Nemčiji bivanje dopisniku londonskega »Timesa« Ebattu. Časnikarji so sklenili protestirati pri nemški vladi zaradi izganjanja časnikarjev, ki so izvrševali samo svoje poklicno de'o. 62 nameščencev na sibirskih železnicah je bilo pred dvema dnevoma ustreljenih v Irkutsku, češ da so kot trockisti povzročali železniške nesreče, ki so uničile veliko blaga in življenj. Tako piše moskovska »Pravda«. Zračno zvezo med Nemčijo in Newyorkom bodo uvedli Nemci danes, ko bo letalo nemške Lufthanse »Nordmeer« odletelo iz Lizbone na Azore, od tam pa v Newyork. Letalo ima dva pilota, mehanika in radijskeg atelegrafista. Francoske oblasti so izgnale dopisnika nemških poročevalskih agencij von Gossa, ki je bival v St. Jean de Luzu in poročal o španskih dogodkih. Goss je bil tiskovni ataše nemškega poslaništva v Salamanci. Sovjetska Rusija se trudi za zbližanje z USA in je sovjetsko časopisje zadnje čase polno hvale za Združene države, ki so po ruskem mnenju edine sposobne, da prisilijo na Kitajskem Japonce k •umiku. Nemški zunanji minister von Neurath je odpotoval s Vorlarlberškega, kjer je bil nekaj dni na oddihu. Njegov nenadni odhod spravljajo v zvezo ■z napetostjo, k) je zadnje dni nastala med Anglijo in Nemčijo. Francoski zdravstveni minister Rucart je včeraj z letalom odpotoval v Prago, letalski minister Cot pa v Oslo. Drugi del letalskih vaj nad Londonom so odložili zaradi slabega vremena. Umrl je seviljski kardinal nadškof don Eusta-hio Esteban v visoki starosti. Preiskavo o finančnem stanju velikih petrolejskih družb je izvedlo mehikansko delovno ministrstvo, ker so družbe izjavljale, da jim slab denarni položaj ne dovoljuje, da bi sprejele delavske zahteve. Italijanskih manevrov na Siciliji se bo udeležil tudi kralj Viktor Emanuel, ki je včeraj z letalom odpotoval v Valdieri na Siciliji. V petih letih okrog sveta misli priti italijanski športnik Sorentino s svojo malo zadmico »Estero«. V teh letih bo obiskal vsa glavna pristanišča 6veta in prejadral okrog 100.000 km. Angleški poslanik v Rimu sir Eri c Drummond je včeraj zopet poročal angleškemu zunanjemu ministru o bodočih pogajanjih med Italijo in Anglijo. Letošnji pridelek bombaža v Združenih državah bo po uradnem poročilu ameriške vlade tako velik, kakor že šest let ne. Brat japonskega cesarja princ čičibu je nenadno končal svoje potovanje po Evropi in bo te dni iz Holandije odpotoval na Japonsko. Krožni polet po Evropi, ki so ga, kakor smo poročali včeraj, priredile bavarske letalske tovarne, se je kljub slabemu vremenu na nekaterih delih proge posrečil. Avstrijski državni tajnik dr. Schmidt je imel v ponedeljek velik govor o zunanjepolitičnih ciljih Avstrije in sicer na vseučiliškem počitniškem tečaju za inozemce na gradu Traunsee ob Gtnundskem jezeru. Bivši romunski zunanji minister Titnlescu je imel zadnje dni nekaj političnih mešetarjenj 6 češkoslovaškimi politiki, kar naj bi mu omogočilo vrnitev v romunsko politiko. Kitajska in Japonska nadaljujeta z velikimi nakupi orožja v Združenih državah. Sovjetski zunan|i minister na Ounaju Dunaj, 12. avgusta, m. Včeraj je prispel na Dunaj sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Po svojem prihodu na Dunaj se je takoj odpeljal na sovjetsko poslaništvo. To poslaništvo je radi Li-tvinovega obiska izdalo takoj uradno poročilo, v katerem poudarja, da je Litvinovo potovanje čisto zasebnega značaja, ter da bo sovjetski komisar za časa svojega bivanja na Dunaju konsultiral z dunajskimi zdravniki radi svojega zdravja. Verjetno je da bo Litvinova preiskal znani zdravnik dr. Ep-pinger, ki je pred kratkim zdravil tudi Stalina, ro-mumsko kraljico Marijo in patriarha srbske pravo-munsko kraljico Marijo in patriarha srbske pravoslavne cerkve Vamavo. Časopisi ugibajo o tem, zdravljenje. Litvinov bo najbrž ostal v Avstriji dalj časa. Sprehod po razstavi v Št. Vidu Ljubljana, 12. atfgu9ta. Letošnja obrtna razstava v Št. Vidu nad Ljubljano je četrta avoje vrste. Na razstavi je- v domači prostorni šoli razložilo svoja dela 52 šentviških obrtnikov, predvsem mizarjev. Največ je po sobah razstavljenega pohištva ter bi se zato razstava prav lahko imenovala zgolj razstava niodernega pohištva. . Razstava je odprta že kakih 10 dni ter bo odprta še do 22. t. m. Doslej je obiskalo razstavo že nad 4000 ljudi, večinoma samih resnih interesentov. Prihajajo celo kupci iz Zagreba, Varaždina, Belgrada in iz drugih južnih krajev. Bilo je sklenjenih že več lepih kupčij, posamezni mizarji so prodali svoja pohištva celo po večkrat. Prav včeraj popoldne je bila zopet prodana za Zagreb lepa orehova spalnica za 16.000 din, menda najlepša, kar jih je bilo razstavljenih v šoli. V torek popoldne se je pred šolo ustavil celo avtomobil, iz katerega so izstopili ter ei razstavo ogledali neki izletniki iz Egipta. Sleherni dan prihaja ogledovat razstavo do 200 ljudi, v nedeljo pa jih je bilo čez 000. Po zanimanju, ki ga tako razstava vzbuja med resnimi interesenti, zlasti med ženini, nevestami ali njihovimi starši, je razstava že doslej 6voj pravi namen v lepi meri dosegla. Doslej je bilo prodanega pohištva že za nad 200.000 din. šentviško razstavo je priredilo domače društvo obrtnikov, ki mu že dolgo let predseduje agilni g. Vrhovec, ki je seveda tudi letos duša in srce cele prireditve. Sleherni dan vidite moža po sobah, saj ga zdaj pa zdaj prihajajo klicat, če se iz šole odstrani domov v svojo delavnico. S kakimi predsodki ee je bilo treba boriti pred štirimi leti, ko je bila v Št. Vidu izvedena prva razstava, samo on ve. Zdaj so vsi pomisleki ovrženi, šentviški mizarji se pomena svoje razstave že kar dobro zavedajo. Sprehod skozi sobe Človek pa tudi na razstavi vidi toliko lepega pohištva, da je v resnici resnemu kupcu težko, odločiti se za sebi primeren nakup. Po sobah je razpoloženih toliko prekrasnih spalnic, jedilnic, kuhinjskih oprav od najmodernejše do navadne preproste, od najcenejše pa do cene skoraj 30.000 dinarjev, da izibira po okusu in denarju prav gotovo ni lahka. Zadnjo nedeljo se je pripeljal iz Varaždina neki gospod, ki je celo dopoldne ogledoval različna pohištva, opoldne je odšel na kosilo, se vrnil nazaj, zopet pregledal vse sobe po vrsti ter se šele ob štirih popoldne končno odločil za nakup, ki ga je potem sklenil. Prav zanimiv bi bil katalog celotne razstave, kjer naj bi bile opisane vse razstavljene stvari, zraven bi imele seveda biti objavljene tudi slike. Tak katalog bi morda društvo lahko izdalo s skupnimi močmi, bil bi dragocn pripomoček za resne kupce. S takim katalogom pa bi šentviški obrtniki tudi mogli potrkati na merodajnih mestih, ki odločajo o namestitvah po raznih svetovnih razstavah. Prepričani smo. da bi nam izdelki šentviških mizarjev na sedanji svetovni razstavi v Parizu prav gotovo ne delali sramote. Nasprotno, videli smo v Parizu pohištvo iz raznih držav, pa imamo vtis, da bi naše pohištvo ne samo dostojno moglo tekmovati z vsakim pohištvom, marveč celo, da bi naši mizarji s svojimi v resnici finimi, dragocenimi ter do izčrpanosti okusno izdelanimi spalnicami, jedilnicami in sprejemnicami prekosili sleherno pohištvo, kar smo ga videli v Parizu. Zato bi šentviški obrtniki opravili zase in za domovino koristno delo, če bi to stvar začeli premišljevati. V gorn;em nadstropju V zadnji sobi drugega nadstropja stoji dragocena hrastova spalnica mizarja Lovšeta iz Št. Vida. Izdelana je v starinskem, antiki podobnem slogu, zaree lepo in moderno obenem. Zlasti dragoceno veliko okroglo steklo na psihi vzbuja upravičeno pozornost. Ta spalnica velja 15.000 din. V isti sobi ima še mizar Škof iz Šmartnega postavljeno bolj preprosto, navadno orehovo spalnico, ki po dragocenosti seveda prve ne doseza, pa je vendarle okusna in lepa. Tudi v sledeči sobi je postavljena izredno lepa, v notranjosti iz belega javorja izdelana spalnica mizarja Bernika Ivana iz Guncelj, na zunaj pa obložena t orehovo korenino. Ta okusna in zelo vabljiva spalnica velja 14.000 din. '1 u vidimo še pohištvo mizarja Potočnika iz Vižmarjev iz mehkega lesa, imitirano z orehovo korenino, sestavljeno iz vezanih plošč. Taka spalnica je seveda cenejša, velja samo 3000-din. Na hodniku je postavil mizar Bernik iz Uuiicelj lepo in okusno kuhinjsko opravo. Tretjo sobo zgoraj je zasedel s svojim pohištvom Bitenc Henrik iz Vižmarjev. Obiskovalec ima na izbiro češnjevo, hrastovo ali orehovo spalnico, vse so okusno izdelane, cena pa gre od 6500 do 12.000 din. Za oko prihaja v tej sobi prijetno iznenadenje, ko so po malih mizicah postavljeni izredno lepi pleteni prtički, ročno delo Bitenčeve hčerko. V sosedni sobi je postavil Gregar Franc iz Vižmarjev lepo spalnico iz češnjevega lesa. Zlasti psiha je izredno dragoceno izdelana. Zanimiva je videti razlika med lesom črne in rdeče češnje. Kakor se sad loči po barvah, je različen tudi les. Kombinacija obeh lesov je zelo posrečena in lepa. Zdaj pridemo v prostornejšo sobo, kjer vidimo lepo in poceni spalnico od Erjavca Franca za 9000 dinarjev, brata Pangos pa sta postavila v sobo lepo orehovo jedilnico in domačo kmečko mizo. Bik) je tudi ostalo pohištvo izdelano na star kmečki način, pa je bilo takoj prodano in odpeljano. Tako prihaja naša stara kmečka miza, omara in »ploh starinsko pohHitvo vse bolj do izraza in veljave. V tej sobi stoji tudi moderna, pa zelo praktična jedilnica, določena za nagrado srečnemu izžrebancu izmed obiskovalcev. Izdelal jo je Cerar Ivan. Tudi slovenska produktivna mizarska zadruga v Podpori, v kateri so se lani združili sami mlajši mojstri, večinoma fantje, so zavzeli skoraj polovico sledeče sobe. Dragocena spalnica skupaj r. jedilnico v isti orehovi izdelavi velja 22.000 din. Zraven tega ima enako dragoceno jedilnico na prodaj še Štrukelj Ivan iz Broda za 12.000 din. V zadnji sobi zgoraj so postavljene So cenejše reči mizarjev Kregarja, Napasla In TrampuS-Tre-luišaka, vseh iz Vižmarjev. So to tudi lepe spalnice, najcenejša je imenitna Napaatova spalnica za 8500 din. Povedali je seveda treba, da je vsa tapetniška dela pri tem pohištvu, kar ga je razstavljenega v šoli, napravil domačin Zalaznik Franc iz Sl. Vida. Najdraoocenejia jedilnica V spodnjem prvem nadstropju je izrabljenih v šoli samo 6 velikih sob, ki so zopet vse na gosto založene * najrazličnejšim pohištvom. V tem delu razstave vzbuja splošno pozornost jedilnica bratov Karla in Kgidija Erjavca, ki je pač najlepša, pa seveda zato tudi najdražja na celotni razstavi. Zlasti prostorna kredonca iz dragocene orehove korenine, zelo praktična in pornbna obenem tudi za knjižnico, ustavlja vsak hip nove obiskovalce pred seboj. Celotna jedilnica z kredenco, zložljivo mizo s štirimi stoli, malo mizico z dvema foteljema ter cvetličnjak velja 10.00O din. Enako fina in dragocena je tudi spalnica Franca Erjavca za 14.500 din, ki je lani bila prodana na razstavi petkrat. V predsobi tega oddelka ima cenejšo spalnico za 10.000 din še ista tvrdka bratov Karol in Egidij Erjavec. Tu ima svoje okusne krojaško izdelke razstavljene tudi predsednik šentviških obrtnikov g. Vrhovec. Pozornost vzbuja tudi novi kroj fantovskih odsekov za 610 din. V drugih sobah prvega nadstropja imajo lepe spalnice še Šetina Viktor, Vurnik Ignacij, Kuhar Jože ter Vreček Franc. Zlasti lepa in okusna je spalnica iz jesena za 10.500 din ter spalnica iz enostavnega orehovega lesa, zelo preprosta in vabljiva za 6500 din. V sosedni sobi imajo pohištvo Čepelnik Franc in Kregar Andrej, oba iz Vižmarij. Zraven je tudi razstavil eno najlepših in najdragocenejših spalnic iz orehovine za 20.000 din Kregar Joško iz Vižmarij. Izdelana je iz temnega oreha, zelo modernih, pa vendarle prikupnih oblik. Tu srtoji tudi spalnica Kregarja Jakoba, izdelana iz svetlega oreha, ta je seveda cenejša. Tudi mizar Kuhar Franc iz Vižmarij je postavil v zadnji sobi prvega nadstropja zelo lepo in okusno jesenovo spalnico, zraven pa tudi orehovo. Baročna iedilnica g. Zalokarja Človek se nehote ustavi in se skoraj ne more ločiti od res lepe, mogočne in dragocene jedilnice g. Zalokarja iz Št. Vida, izdelana iz kavkaškega oreha v razkošnem baročnem slogu, ki je edini na vsej tej razstavi. Ta jedilnica velja sama 29.000 din ter je tako najdražji izdelek na razstavi. Zlasti ta jedilnica bi se dostojno merila z vsemi podobnimi izdelki po svetu. V Parizu na razstavi nikakor nismo videli lepše, čerav so tja iz raznih držav pripeljali kar so nailepšega in najdragocenejšega 1 mogli. Ob visoki ceni se človek seveda zgrozi, za navadnega zemljana je ta z^nesek obupno visok, toda izdelek bi delal čast se tako razkošnemu salonu. V nasprotju s to razkošnostjo je seveda nekoliko skromnejša sprejemnica Šenka Franca iz Trate. Izdelana iz temnega oreha zelo lepo, vzbuja pozornost slehernega obiskovalca in je bila i>o 14.500 din že dostikrat prodana. Na drugem koncu pritličja je postavil Smole Ivan iz Tacna dve cenejši jesenovi spalnici, okvirna velja 5000 din, šperana pa 10.000 din. Tudi Mrhar Ivan iz Stanežič je razstavil zelo lepo orehovo spalnico za 11.000 din. Škatlja za kneza namestnika Pavla V zadnji sobi stoje koj ob vhodu lepi preprosti Jenkovi harmoniji, ki po oblikah vsekakor hočejo biti sodobni. Eden izmed njih je izdelan čisto v obliki navadne pisalne mize. Tu se zelo pogostno ustavljajo kupci ter je g. Jenko napravil že dobre kupčije. Zraven ima lepe spalnice postavljene g. Tonkli Alojzij iz Vižmarjev. Posebno pozornost pa tu vzbuja lepa šatulja, iz orehove korenine v obliki dragocene knjige izdelana, z izrezljanim državnim grbom na vrini, namenjena kot darilo šentviških obrtnikov knezu namestniku Pavlu, ki je bil povabljen na ogled. Znano je, da si je podobno šentviško razstavo knez namestnik Pavle enkrat pred leti že ogledal. Šentviškim obrtnikom je treba k uspeli in okusni razstavi zares samo čestitati. Posebno mizarski izdelki, ki jih je največ, so v izdelavi in okusu tako napredovali, da morajo zadovoljiti slehernega kupca. Dovolj blaga pa je pri šentviških mizarjih tudi za manj petične preproste ljudi. Št. Vid s svojo obrtno, bolje mizarsko razstavo, izpričuje, da se svoje tradicije in slovesa zaveda v poini meri. Smrtna avtomobilska nesreča tovarnarja Zalokerja Ljubljana, 12. avgusta. Hudo je pretresla danes zjutraj vse znance pokojnika strašna vest, ki je ponoči prišla v Ljubljano iz bližnjega Ihana, kjer se je pri avtomobilski vožnji proti domu smrtno ponesrečil tovarnar Rudolf Zaloker. 0 strašni nesreči, ki ji je Rudolf Zaloker žal še ponoči v ljubljanskem Leo-nišču podlegel, smo mogli zvedeti sledeče podrobnosti. Tovarnar Zaloker, ki ima kakor znano, na Viču pri Ljubljani svojo tovarno kvasa, je pred časom kupil tudi veliko svoječasno tovarno Kanskega v Dolu pr Ljubljani. Tja se je pred kratkim tudi preselil z vso svojo družino. Nameraval je v prejšnji Kanskega tovarni začeti z izdelavo kisika. Zaloker je bil znan športnik, svoj čas se je njegovo ime imenovalo skoraj pri vsaki motociklistični ali avtomobilski tekme. Bil je dober voznik, včasih celo nekoliko preveč drzen in korajžen. Pri svoji podjetnosti, iz katere je zrastla najprej njegova tovarna na Viču. potem pa še pravkar porajajoča se nova tovarna za kisik v Dolu pri Ljubljani, je pokojnik te dni napravil poslovni izlet z avtomobilom na Koroško. Menda je bil v Celovcu, iz katerega se je snoči mimo Domžal in skozi Ihan vračal k svoji družinici v Dol pri Ljubljani. Pri neki hiši sredi Ihana vodi cesta v ostrem ovinku dalje proti Dolu. Bilo je ponoči okrog ene, ko je z vso hitrico tam mimo vozil pokojni Zaloker. Po svojih opravkih se je bil močno za-kesnil, pa je hotel priti čimprej domov k svojim ljubljenim otrokom in ženi. Avtomobil pa se je na ovinku, ki ga je hotel Zaloker najbrž prevoziti prehitro, nenadoma prekucnil čez pot na vrt med sadno drevje. Tam je med košatimi jablanami nepremično obležal, stisnjen med železje avtomobila, ki se je bil seveda povsem preobrnil. Tako ležečega in nezavestnega so našli bližnji sosedje, ki so slišali hiteti mimo hiše s silno hitrico aviomo-bil, nato pa rezek trušč, potem pa je hipoma nastopila strahotna tihota... Ko so prihiteli iz hiše ven, so sosedje videli na vrtu med drevjem en sam teman kup. Šele potem, ko so prišli bližje, so videli v temi prevrnjen avtomobii, ki je vsa štiri kolesa dvigal kvišku, pod razvalinami pa so našli stisnjenega Zalokerja. Brž so hiteli s kolesom v Domžale, odkoder so iz pošte telefonirali v Ljubljano po reševalni avtomobil. Ljubljanski Radi petih din uboj -in pet let zapora Celje, 11. avgusta. Včeraj dopoldne je bila pred malim senatom razprava proti Kovačiču Martinu, 26 letnemu posestniškemu sinu iz Črnca pri Brežicah, in zoper mladoletnega P. Franca, doma iz iste vasi, ki sla bila obložena uboja. 27. junija letos se je zbrala v gostilni v Črncu večja družba gostov. Med deveto in deseto uro sta prišla v gostilno tudi oba obdolženca in prisedla k mizi, pri kateri je sedel Verstovšek Mihael. Kovačič si jo takoj naročil pol litra vina, nakar so ga drugi pozvali, dn bi raje skupaj pili in si naročili Štefan vina. Medtem ko je gostilničar prinesel naročenega pol litra vina, katerega jo Kovačič že naprej plačal, je bilo že petnajst dinarjev na mizi, češ, da naj gostilničar zlije f)ol litra v Štefan in ga dopolni do robn. Pri mizi je bilo še več drugih fantov in ko so popili, se je začel Kovačič razburjati, da je on preveč plačal, zato se je razvil med njimi prepir. Posebno hud je bil nad Verstovškom, katerega jo v gostilni z vso močjo udaril za uho, da je Verstovšek omahnil na tla. Ko se je pobral, se je brez besede umaknil iz gostilne, Kovačič pa je silil za njim, vendar ga jo gostilničar zadržal. Verstovšek so jo skril za verando za vogalom, vendar sta ga obdolženca tukaj našla, ko sta prišla na prosto pri sprednjih vratih, in ga divjaško napadla z odprtini nožem ter s kolom, katerega je 1’. Franc odtrgal od vrtne ograje, in ga pobil na tl«. Po svojem strašnem dejanju sta obdolženca izginila v vas. Verstovška sta našla v mlaki krvi Lapuh Jože in Žerjal Mihael, ki sta dogodek s ceste opazovala, in poklicala gostilničarja, ki je odredil njegov prevoz v bolnišnico, kjer jc po par urah izdihnil. Zdravnik izvedenec je izjavil, da je bil nesrečnež tako poškodovan, da bi tudi takojšnja zdravniška pomoč ne mogla oteti njegovega življenja. Kovačič Martin, ki je bil že poprej sodno obsojen. je dobil za svoj zločin 3 leta robije in izgubo častnih pravic, mladoletni Franc. P. pa 'i leti in 4 uieeeco strogega zapora, reševalci so dobili ponoči ob 2,54 klic, naj nujno pridejo v Domžale, kjer jih je čakala deklica, s katero so se potem odpeijali proti Ihanu. Naložili so nezavestnega Zalokerja, okrog katerega še je bila med tem že zbrala vsa njegova družina, ki so jo z drugim avtomobilom pripeljali iz Dola, ter ga jadrno prepeljali v ljubljansko Leonišče, kjer pa se ni ponesrečenec prav nič zavedel ter je kmalu izdihnil. Bil je zelo ganljiv trenotek, ko so k nezavestnemu očetu v tako poznih nočnih urah prihiteli iz Dola v Ihan vsi domači ter se zbrali okrog njega, tri majhne punčke ter dva dečka z materjo, vsi glasno jokajoči za očetom in možem, ki je vse domače tako zelo ljubil. Znano je na primer, da je pokojni še letos, ko je maturiral njegov najstarejši sin, povabil k sebi in jih pogostil vse sošolce iz celega razreda s profesorji vred. Sploh je bil pokojnik v svojem življenju zelo radodaren in gostoljuben. Bil je predsednik športnega kluba >Reke« na Viču, kateremu je tudi kupil celoten prostor za igrišče. Pokojnik je pri svojem bogastvu vneto podpiral tudi druga narodna društva. Sam vnet športnik, je tudi svoje otroke navajal k športu. Njegov starejši sin, komaj 16-leten, je že znan pilot, ki dostikrat sam vodi domače lastno letalo, ki ga je bil oče kupil pred kratkim. Prav te dni je pokojnik nameraval kupiti še drugo svoje zasebno letalo, zdaj pa mu je nesrečna smrt prekrižala vse njegove športne in druge podjetniške načrte in polete. Pokojniku naj sveti večna luč, težko prizadeti'družini naše iskreno sožalje. Na električni žici visel pet minut in izdihnil Celje, 11. avgusta. K številni kroniki nesreč, ki se jih je dogodilo v zadnjem ča6u v Celju, se je pridružiia danes nova, strašnejša, ki je vzbudila v Celju in okolici zelo veliko zanimanje in pomilovanje. Mohor Hrastnik. 34 letni elektromonter, usluž-ben pri Mestni elektrarni v Celju, je danes hotel priključiti nad Baldasinovo hišo električno žico in je v ta namen zlezel po lestvi, prislonjeni na brzojavni drog, do žice. Lestva je bila nekoliko prekratka, zato je moral stopiti na zadnji klin in se zatem nagnil preko žice. Lestva se mu je pod nogami premaknila, pri čemur je Hrastnik zamahnil preko žice in obvisel s podbradkom in z eno roko na žici s 220 voltov napetosti. Delavec, ki je bil dodeljen Hrastniku v pomoč pri delu, je takoj opazil nesrečo in ni vedel, kako bi mu pomagal iz nesreče. Spočetka je nameraval narediti kratek stik, toda vedel,je; da v tem slučaju Hrastnik pade na tla. Končno se je odločil, pograbil lestev in zlezel po nji, naredil kratek stik z neko žico in odnesel Hrastnika na tla. Okrog kraja nesreče se je nabralo precej ljudi. Nekdo je skočil k Baldasi-novim, da so telefonirali po reševalni avtomobil in zdravnika. Po par minutah je prišel zdravnik g. dr. Rajšp, ki je odredil umetno dihanje. Takoj zatem se je pripeljal še mestni fizik g. dr. Podpečan, ki je dal ponesrečencu tudi injekcijo. Umetno dihanje so izvajali do pol druge ure popoldne, ko so opazili, da že otrpneva. Bržkone je nesrečnež izdihnil že na žici, na kateri je visel štiri do pet minut. Pokojnika so prepeljali na stanovanje njegovih^ staršev na Mariborski cesti 37, odkoder bo pogreb* v petek. Sporazum z lesnimi delavci Št. Lovrenc na Poh., 12. avg. Tu so bila včeraj popoldne ob 3 načelna pogajanja o sporazumu med lesnimi delavci in lesno industrijo Avg. Lešnika. Razprava 6e je vodila med tvrdko in zastopniki delavstva, da sc mirno likvidira nastali mezdni spor. Razprava je bila mirna in dostojna. Po kratkih razgovorih in poročilih se je ob 16 v načelu dosegel sporazum ter je bil končno tudi podpisan od obeh interesiranih strank. Sporazum vsebuje: Od 1. avgusta naprej se določajo plače delavstvu 3.50 do 3 din, delavkam 2.50 in mladoletnim pod 18 let 2 din na uro. Kolektivna pogodba se ima skleniti v roku 3 mesecev. Na delo naj se sprejemajo pod enakimi pogoji domačini in socialno šibkejši. Upoštevati se ima celotna socialna zakonodaja. Kot delavski zaupniki za 1. 1937 se sporazumno postavijo: Vinko Juhart, Hinko Rauch in Fran Pajnik. Zaradi stavke ne bo nihče preganjan, odnosno odpuščen. Sporazum se ne more odpovedati do 31. decembra 1937, nato pa sledi njega veljavnost avtomatično, če se ne odpove s 1. v mesecu z veljavnostjo za 3 mesece. Pogajanja je vodil inšpektor dela inž. Baraga, ‘centralo ZZD v Ljubljani sta zastopala J. Prezelj in Drago Višnar, DZ Anton Marinšek, krajevne organizacije pa Jurhart, Rauch in Pajnik. Zvečer ob 20 je bil članski sestanek delavstva, na katerenfi “jc* . sledila poročila o rezultatih pogajanj. Mahrovo hišo kupila ljubljanska občina Ljubljana, 12. avgusta. Na današnji dražbi, ki je trajala na okrožnem sodišču v sobi št. 16 od P do 10 dopoldne, je nekdanjo Mahrovo hišo kupila mestna občina ljubljanska za 3,600.000 din. Občino je zastopal odvetnik dr. Rudolf Krivic. Vlomilcu pri Gradu na sledu Ljubljana, 12. avgusta. Res drzen, nagel in načrtno zasnovan je bil vlom, ki je bil 5. t. m. pri belem dnevu izvršen v Št. Jakobu ob Savi, odnosno na Pečniku. O vlomu smo že poročali. Podajmo še nekatere značilne podrobnosti. Posestnika Grada je sicer že lanski veliki vlom mnogo izučil. Skoraj ob obletnici prvega vloma je sledil drugi. Gradovi so bili glede denarja in zlatnine sicer zelo previdni, toda prav naivno so varovali svoje zaklade in gotovino. Pred vlomilci je denar varen lo v hranilnicah! šaluljo z denarjem in »latnino so prenašali, da se tako izrazimo, kakor mačka mlade. Kritični dan eo zaklad shranili pod dve skupaj stoječi, omari. Tatovi in vlomilci pa imajo posebno dober nos za tako zaklade. Je tudi kriminalno znano, da je pri tatovih zelo razvit instinkt za izsleditev plena, toda pozneje jim ta instink odreče in niso zmožni trajno prikrivati svojega plena. ‘ Kdo je vlomilec? Plen Posestnik Jakob Grad in njegova žena /ta se omenjenega dne pripravljala, da gresta na polje, in sicer z vozom po seno. Gospodinja jo pred odhodom še vse po hiši skrbno pregledala in zaklenila spalno sobo. (»koli 15.45 sta se odpeljala na travnik. Gradova dekla Marija Grandličeva, ki jo bila jHjpoldno zaj>OHlena na njivi, se je ob 16.15 vrnila domov. 2e to se ji je čudno zdelo, da so bila glavna vrata odprla, kar ni bila navada, kadar so bili vsi domači z doma odsotni. Božen pogled je vrgla po hiši. Zelo so je prestrašila, ko je opazila, da }o spalnica šiloma odprta in je tam vse razmetano. V strahu je stopila še v svojo sobico. Izginilo ji je 320 din. Hitro je obvesliia o vlomu go-s[>odarju in tu nato ježenske orožnike. Orožniška patrola v. Ježice jo takoj ]h> obvestilu pohitela na kraj vloma, do ugotovi dejanski stan, škodo in preišče, na kakšen način jo bilo vlomljeno,. Vlom jo bil izvršen z največjo naglico v pol ure, okolnost, iz katere lahko sklepamo, da je moral tat dobro poznati razmere, kajti, kako bi drugače prišel na misel in bi pogledal spodaj pod obe omari? Dognano je bilo, da jo vlomilec, odnesel 5700 din gotovino in mnogo zlatnine tako, da znaša celotna Gradu z vlomom povzročena škoda 8950 din. Orožniki so nutanko preiskali vse količke in vse stvari. Ježenskim orožnikom je bilo znano, da jo bilo lani julija prav tako pri belem dnevu pri Gradu vlomljeno. Tudi takrat je padel tatu čeden plen v roke. Vse malenkosti so pregledali. Značilna je bila sličnost med lanskim in letošnjim vlomom v pogledu načina, odnosno metode postopanja pri vlomilskem poslu. Kdo nuj bi bil torej vlomilec? To vprašanje so skušali orožniki hitro rešiti. Vlomilec je pač kje skril oprezoval, kdaj ne l>o pri Gradovih nikogar doma. Ko sta Gradova odšla, je gotovo skočil iz svojega skrivališča in deloma s silo vdrl v sobo. Ključ glavnih vrat jo videl, kam je bil skrit. Kdo je torej vlomilec? Vse je kazalo, da najbrž prosluli in nevarni tat Ignac Šalaj iz Čenšev-cev pri Dol. Lendavi, ki je lani izvršil v ljubljanski okolici več vlomov, tako tudi pri Gradu. Kjo je sedaj Šalaj? Obisk v ljubljanskih zaporih Ježenski orožniki so kmalu dobili od ljubljanske policije vest in od drugod, kje se nahaja Šalaj. Prestaja sedaj večmesečno zaporno kazen v ljubljanskih zaporih zaradi tatvin. V ponedeljek so orožniki obiskali Šalaja v ljubljanski jetnišnici. V posebni sobi so ga deljn časa zasliševali. Sprva .Salaj ni hotel ničesar vedeti. Sploh se ni spominjal. kje naj bi bila hiša Gradova v Št. Jakobu. Pozneje pa še mu jc odprlo srce in začel je orožnikom praviti cel roman. V kriminalni literaturi je znano, dn se vlomilci in njim slični tipi po zaporih kaj radi in skoraj izključno pogovarjajo, debatirajo in razmišljajo o raznih vlomilskih podvigih. Pri tej hiši je denar Šalaj je orožnikom razodel, da je bil z njim skupaj v celici ta in ta vlomilec, ki je meseca julija zapustil jelnišnico in je doma iz ljubljansko okolice. Ježenskim orožnikom je bil ta lip dobro znan. Imeli so o njem tudi točen opis. Je visoke postave, brez desne roke tor znan kot nevaren potepuh in tat. Šalaj je povedal, dn sta se dostikrat pomenkovala o bogatih kmetih v ljubljanski okolici. Prišla sta v pogovoru tud_i na Grada v št. Jakobu. Sostanovalec v celici je Šala ju pripomnil:' »Ja, jal Pri tej hiši je pa denar! Imajo ga skritega v spalni sobi.* Iz tega jo jasno, kako so včasih vlomilci dobro in še predobro informirani o intimnih domačih razmerah kake bogate družine. Tovariš je Salaju tudi pripomnil, da bi bilo tam dobro vlomiti, Krasti bolie kot delati Kmalu srodi julija, ko je dotični veliki človek zapustil ljubljanske zapore, so prebivalci v sever-novzhodnem delu okolice opazili okrog kolovratiti tega človeka brez desne roke. Nekateri ljudje so ga na kritični dan opazili tudi v Št. Jakobu. Potem pa jo izginil kakor kafra. Tudi v njegovem rojstnem domu ga ni. Mnogim ljudem je razkladal svoje vlomilske nazore. Bahavo je govoril po ra** nih brlogih: >Krasti je liolje, ko delati. Nikdar več ne boni delal. Čemu? Za denar ubijem tudi človeka. Tudi beračil ne bom nikdar!« Z poštenih delavcev se je ta vlomilski tip celo norčeval... Pričakujejo, da bodo pravega vlomilca prt Gradu kmalu prijeli in ca zopet buravili na varno za rešetke. Kulturni koledar Kardoš Janoš 12. avgusta 1875 je umrl v Hodošu prekmurski pisatelj Kardoš Janoš. Rodil so je 13. februarja 1801 v Noršincih pri Murski Soboti. Gimnazijo in evang. bogoslovje je dovršil v Šopronu. Študije je nadaljeval v -Nemčiji. Za Št. Kuzmičem je najplo-flovitejši^ in najpomembnejši pisatelj prekmurskih evangeličanov. Izdal je Lutrov mali katekizem, Kratki niivuk krščanstva, Krščanske cerkvene pesmi, med katerimi je posebno važna Lii bežen domovine. Sestavil je »Pobožne molitvi za posebno čest božo:, izdal novi abecedar. Izdal jo tudi več šolskih knjig. Ljubljana danes Proslava 10 letnice Rafaelove družbe in II. izseljenski kongres v Ljubljani Koledar Danes, četrtek, 12. avgusta: Klara. Jutri, petek 13. avgusta: Hipolit. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. TEI. 21-24 MATICA Priljubljena opereta Schubertovih melodij Pri treh mladenkah Paul Horblger — Maria Andergast -Greti Tceimer _ Svetislav Petrovič Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri Prosvetni tabor za vrhniško dekanijo združen s proslavo 30 letnice domačega prosvetnega društva, se vrši djie 21. in 22. avgusta t. 1. v Dolenjem Logatcu pod pokroviteljstvom prevz. škofa dr. Rožmana in ministra dr. Korošca. V soboto, 21. avgusta, zvečer ob 8 gledališka predstava »Naša kri« na prostem. V nedeljo, 22. avgusta,' ob 8 zbirališče pred Kmetijskim društvom, ob pol 9 sprevod skozi Dolenji Logatec, ob 9 sv. maša na prostem pred župno cerkvijo. Cerkveni govornik g. dekan Kete z Vrhnike. — Ob 30 prosvetno zborovanje, govorijo župnik Jerina, odvetnik Marolt in prosvetni šef I. Dolenec. Popoldne ob 2 večernice, ob 3 javna telovadba na Krainarjevem igrišču, po telovadbi na vrtu Kmetijskega društva velik pevski koncert, nato pestra ljudska zabava. Ta tabor naj pokaže, da smo Notranjci pravi katoliški Slovenci in da so zločini nad Evharističnimi križi le obupna dejanja posameznih odpadnikov! Romanje ljubljanskih župnij na Brezje V nedeljo, 15. avgusta, na Veliki Šmaren, pri-rede vse ljubljanske župnije romanje na. Brezje. Namen tega skupnega romanja je, esmi za ljudsko petje in vozni red. ‘Skupna cena je 18.50 din. Še enkrat V6i iskreno vabljeni. — Ljubljanski župniki. Pred odločitvijo, kaj bo s S. K. Ljubljano Ljubljana, 12. avgusta. Kakšno zanimanje je vzbudilo to pereče_ vprašanje, nam najbolj jasno pove dopis iz Sevnice pri Zidanem mostu. Sem podeželski laik, 51 let star, pa me vseeno zanima šport. Srce me je zabolelo, ko-6ein oital o likvidaciji edinega slovenskega predstavnika v državni ligi. Ali je res mogoče, in to v letu 1937, da smo tako nazadnjaški? Ako bi se kaj takega zgo dilo za mojih mladih let, me ne bi začudilo. Ali še nismo izpregledali, kaj delajo drugi narodi. Majhen narod, a pozna ga ves svet. »Pokaži kaj znaš, pa ti povem, koliko veljaš«. Pri nas Sloveencih je pa to popolnoma drugače. Ljubljana kot tretja prestolnica Jugoslavije, namesto da skrbi, da ji nogomet dela čast, ker ravno nogomet je najbolj znan mednarodni šport, pa dopušča, da se razpravlja 9 likvidaciji! žalostno je Citati take članke v naših časopisih, da 6e sramotimo pred notranjimi in zunanjimi sosedi. Ali se res ne najde izhoda ne v javnosti in ne pri oblasteh? Naj si zapomnijo, da nobeno mesto 'n noben narod še nista nosila časti in slave brez žrtev!! Druge prestolnice 6i vzdržujejo tri in celo štiri Hube v državni ligi, a pri nas niti enega ne zmoremo. Jasno je, da klub boleha edinole zaradi nezavednosti javnosti in oblasti. Kako morejo po vsem tem igralci igrati z veseljem in dobro voljo jn navduševati z dobro igro publiko? 'Kritika na igralce naj pada šele takrat, kadar bo klub v drugačnih finančnih razmerah, ter od splošne javnosti Podprt. In ta članek nam pove več kot dovolj. Podeželje se budi, a mesto — spi! Pri V6em tem nas mora oblili rdečica do ušets ■n to od sramu j>red svetom!!! Na deželi prirejajo nočne tekme, a naš predstavnik nima niti toliko, da bi si napravil novo °grajo, kaj šele drogove in montažo za nočno razsvetljavo. Da bi se povabilo kako odlično inozemsko moštvo, o tem pa sploh ne more biti govora! O vsem tem ec bo razpravljalo danes v četrtek °b 20 v salonu pri »Šestici«. Na svidenje! Smrtna avtomobilska nesreča Podčetrtek, 9. a'gusta. V bližini Podčetrtku se je zgodila huda avtomobilska nesreča, katere. smrtna žrtev je Poslala inju ženska, ki jo je avlo nu cesti po-Jirl. Tudi ni znan avto. ki jo povzročil nesrečo. Ljudje so nušli žensko ležečo n n cesti mrtvo. Orožniki <0 sicer žensko preiskali, todu pri njej fiso našli ničesar, kar hi jim moglo pokazati njeno identiteto. Ženska jo bila slabo oblečena, pri sebi je imela le nekaj drobnih, slabo jtisn-lili papirjev v hrvaščini, dva bonbona ter sliko neznanega moškega. Domnevajo, da je ženska prišla po cesti iz bližnjih hrvatskih krajev. Najbrž je bila ženska tudi nema ter tudi slabo-lmeni z našim Francetom. Saj ne ve noben drug vodnik in reševalec v vseh Kamniških planinah povedati toliko zanimivega kot France Erjavšek. Soboto pojx>ldne sva jo s tovarišem primahala, da ga malo jiobarava. Zdaj je poletje, Slovenci smo znane turistovske grče, saj nas še pri vojakih poznajo radi tega veselja, — ne bo napak, smo sl dejali, če našim bralcem za vroče dni pripravimo malo spremembe, takega berila, kot ga nimajo vsak dan. Malo se bomo porazgovorili s Francetom, in to še pajši, saj je naš zvest naročnik. Kregarjev avtobus nnju je izkrcal in krenila sva na Francetov dom. — Z veselim nasmehom naju je pričakal, in vprašal, kaj naju je prineslo naokoli. Brž 6va mu razložila in kar kmalu je bil naš pogovor v živem, neprisiljenem teku. Le prehitro so se odmikale popoldanske ure. Prišel je večer in kreniti sva morala, oba radovedneža, v Bistrico. Iz razgovorov 6 Francetom pa sva posnela tele zanimivosti: Rojen je bil leta 1898 v Stranjah, — kar krepko jo torej že maha v štirideseto leto. Mladostna leta |>a je prebil med gozdovi, tik pod skalnimi stenami, v veličastni. gorski globeli, ki jo obdajajo na vseh straneh strmi vršaci — v kraljestvu gamsov in orlov. Na Uršičevi kmetiji, ki je že prav v osrčju gora, je preživel vesele, pa tudi težke mlade dni. Sjjosoben gonjač se je kmalu seznanil s skalo in strmimi pobočji. Tu je hodil v »hribovsko« šolo. Vsak dan je gledal turiste, ki so hodili za svoje veselje v gore. Nikdar se ni zgodila nesreča, da bi ne bil prihitel radevolje pomagat. Leta so minevala. Iz fanta je rasel niož. Leta 1927. je končno prevzel oskrbovanje koče na Kokrškem sedlu. Težko je oskrbništvo. Po večkrat na teden je bilo treba nositi na strmo sedlo živila in druge potrebščine, v krajih, ki so na lesu borni in skopi, je bilo treba s trudom skrbeti za kurjavo. Pozno ponoči so v sezoni prihajali turisti: treba je bilo vstajati, kuhati čaj in 6treči. Zjutraj je bilo treba buditi tiste, ki so morali v zgodnjih urah, često še pred dnem, na pot. Le|>i in težki dnevi so minevali, od pozne pomladi, ko je bilo treba začeti z nošnjo za sezono, do jeseni, ko je belil prvi, rani sneg sedlo in vrhe, do časa, ko je bilo treba zapreti kočo. Leto je teklo za letom. Včasih je jasno vreme skrbnemu gospodarju razvedrilo čelo, drugič mu ga je mokra letina zamračila s skrbjo. Prihajali so ljudje, ki so si želeli 5 vodnike na turi. France je vodil vsakogar z naj-večjo obzirnostjo in najbolj varno; o vsem tem nam pričajo zanisi, ki so mu jih klienti po turi napisali v vodniško knjigo. Dogajale pa so sc tudi nesrečo in to kaj pogosto. Saj je znano, da se nikjer v naših Alpah ni primerilo toliko nesreč kot v svetu med osrednjimi Grintovci, v desetletnem torišču našega Franceta: megla je tod naj-liujši sovražnik. Človek zgreši markirano pol, preden se dobro zave. Skala je prhka bolj kot kjerkoli pri nas. Pri vseh teh nesrečah je v reševalni akciji redno sodeloval France. Pobarala sva ga, če se ve kaj spominjali posameznih nesreč. Rade volje nama je povedal odstavke iz le žalostno kronike: nesreče, ki so se iztekle brez resnejših posledic in take, kjer so mladi ljudje izgubili svoja nmogoobetajoča življenja. Marsikdaj je bilo treba v megleni in viharni noči reševalcem zastavili tudi laslna življenja, ko so ponesrečencem ali zablode-lim velikodušno nesli pomoči. I Prvič je naš Kratico sodeloval pri reševanju • I. 1021. V Kurji dolini pod Kalcami sla sc zalezla dva dijaka, ki sta klicala na jxmioč. France je z bratom Tonetom, -Gamsom , sedanjim oskrbnikom Cojzove koče na Kokrškem sedlu, vzel vrv ter odšel z Uršičeve kmetije. Lela 1921 pri nas reševalna služba še ni bila prav nič organizirana. Oba brata sta se podvizala, kar sta mogla ter prišla namesto običajnih treh ur v pičli uri na mesto, kjer sta bila dijaka, še prej pa sta jima zav|>ila, naj prižgeta ogenj, du bosta vedela za smer. Spustila sta jih ob javoru v jaiek ter odondod spravila v kočo. Z litrom vina je bila ta nesebična pomoč takrat kvitirana. »Študentje nimajo denarja,< to je že stara stvar. Isto leto sla se v nevihti in megli izgubila dva Mariborčana, ki sta prišla iz Češke koče na Mlinarsko sedlo. Izgubila sta jx>t in pričela klicati na pomoč. O |>oinoči ju je reševalna ekspedicija (brata France in Peter Erjavšek) privedla v Coj-zovo kočo. Vzela sta vrv in navadno hlevsko svetilko, ker druge ni bilo pri roki. Že nekaj dni pozneje sta zašla dva Nemca v Veliki hudi graben. Mislila sta iti po žlebu v Jurjovec, pa sta zavila levo in desno. Obstala sta nad prepadi. Navezali so jih in jih ob eni ponoči spravili na Cojzovo kočo. Kmalu potem je France povedel nekega dr. K., ki je bil lik na robu prejtada proti Gamsovemu skretu, z nevarnega sveta, v katerega je lezel, na markirano |>ol. Gospod se kar ni mogel dovolj zahvaliti za to rešitev iz nevarnosti. Islo leto se je zalezel (spet v Veliki hudi graben) neki Nemec. France E. in Tine Uršič (Bosov) ter Tone Erjavšek so v koncu slišali klice na pomoč. Ko so prišli do njega, se je bil mož iz največje godlje že sam izvlekel. Leta 1924 sta iz Velikega hudega grabna (ko prideš na Mala vralca, preseko v Grintovčevem grebenu, imaš, če gledaš proti Brani, Veliki graben na desno jiod seboj) klicala na pomoč dva Čeha, brata. S Petrom Uršičem je šel France za klici. Imela j)a nista dovolj opreme s seboj, ker nista prav. vedela, kaj je. Zvečer šele sta prišla v bližino bratov. Poslala sta tedanjega oskrbnika Cojzove koče v Kokro [>o par mož, vrvi in po reševalno opremo. Ob 4 zjutraj so oba brata že spravili na varno. Starejši brat je imel težje notranje poškodbe ter je pozneje ležal pri Suhadolniku. (Konec prihodnjič.) Gosenice bodo uničile vse zelenike v mariborski okolici Maribor, 11. avgusta. Pred 14 dnevi je presenetil prebivalce mariborskih predmestij in okoliških vasi nenavaden pojav, ki ga niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Naenkrat se je v vročem popoldnevu pojavilo ogromno število belih metuljev, ki so veselo prhutali nad vrtovi in njivami. Noč je te metulje zopet odnesla, ostalo pa je pogubno seme. Iz jajčec, ki so jih izlegli metulji — kapusovi belini — se je izvalilo na milijone gosenic, ki so preplavile zeljnike v predmestjih in okolici ter jim grozijo z uničenjem. Že nekaj dni se borijo kmetovalci v okolici proti tej nadlogi, vsi ljudje se nahajajo na zeljnikih ter pobijajo gosenice loda spričo množine, v kateri se pojavljajo, je ves napor zaman. Prav tako sc godi vrtnarjem, ki imajo velike nasade karfijole, isto tudi lastnikom vrtov v predmestjih, ki goje sami zelje, ohrovt, karfijole in Kolerabo. Po vrtovih je že vse oglodano, da kažejo rastline samo rebra. Iz opustošenih vrtov se selijo gosenice v celih procesijah v soseščino ter si iščejo nove hrane. Ljudje so upali, da bo močan naliv, ki je divjal v torek zvečer, to nadlogo odpravil, pa so se zmotili. Zelja bo letos v mariborski okolici izredno malo, s čimer bodo močno prizadeti kmetje, pa Judi meščani, saj bodo morali plačevati na trgu zelje mnogo dražje, ker ga ne bo mogla okolica dobaviti. Haročajte Slovenski dom! Od tu in tam Natečaj za sprejem 20 dnevnlčarjev v službo pri Poštni hranilnici je razpisala Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije. V prvi vrsti naj se prijavijo moški kandidati, ki morajo imeti izpolnjene naslednje pogoje: da so državljani kraljevine Jugoslavije; da so končali Trgovsko akademijo ali jiopolno srednjo šolo z abiturlentskim tečajem ali dvorazredno oziroma dveletno trgovsko šolo; ne smejo biti starejši od 27 let. Prošnje morajo kandidati svojeročno podpisati, kolkovane pa morajo biti s kolkom za 10 din. Priložena morajo biti originalna šolska izpričevala, krstni list in nravstveno izpričevalo. Ostale dokumente, ki jih zahteva uradniški zakon, bodo kandidati predložili naknadno. Prednost imajo kandidati, ki znajo tuje jezike, strojepisje in ki so že odslužili kadrski rok. Od prijavljenih kandidatov jih bo Poštna hranilnica izbrala, ki jih bo pripustila k sprejemnemu izpitu. Po uspehu, ki ga bodo na izpitu pokazali, bo sestavljena rang-lista 20 kandidatov, ki bodo sprejeti za dnevničarje. Jz Stične se je vrnil v Zagreb hrvatski metropolit iu nadškof dr. Ante Bauer. V Stični je bival dalj časa na bolezenskem dopustu. Škofa Simeona iz Šabca je sprejel v torek na Brdu pri Kranju knez namestnik Pavle v daljšo avdijenco. Nečakinja bivšega predsednika britanske vlade Betty Bald\vin je prispela v Dubrovnik, kjer bo ostala nekaj dni. Znamenita francoska letalka Marvse Bastie je danes dopoldne priletela v Belgrad iz Bukarešte z letalom »Simoun::. Letalka leta v družbi Suzane Pilierjeve na krožnem poletu po Evropi in je do slej preletela 20.000 km. Julri zjutraj bo odletela dalje proti Atenam. Sporazum je bil dosežen včeraj na pomorski konferenci v Splitu glede pokojninskega zavarovanja pomorskih častnikov in strojnikov. Ti častniki in strojniki bodo še nadalje ostali člani Pokojninskega zavoda v Ljubljani in sicer po pogojih, ki jih predvideva zakon o zavarovanju nameščencev. Komisja je poleg lega tudi izrazila željo, da se za uvedbo rednega invalidskega zavarovanja, ki se bo pričelo izvajati 1. septembra letos, ustanovi fond pod okriljem urada za zavarovanje delavcev ter da se uvede dopolnilno zavarovanje za vse pomorščake razen kapitanov in strojnikov. Obisk tujcev po manjših dalmatinskih mestih je letos večji od lanskega leta, kakor kažejo podatki turistične ustanove v Splitu. Zato pa je po večjih mestih letos neprimerno manj tujcev kot lani. Vzrok temu je vsekakor dejstvo, da so cene po manjših krajih dosti nižje. Čehov je letos prišlo za 30% manj kol lani. Največ tujih gostov se je pripeljalo v Split s parniki in sicer 88.259, medtem ko se jih je pripeljalo po železnici komaj 37.618. Število tujcev, ki so namenjeni na naše morje po železnici, vedno bolj pada. Čipkarsko šolo grade v Lcpoglavi na Hrvaškem. Za graditev te šole se je odločila banska uprava in je v ta namen določila in podelila pod-l>ore 420.000 din. V njej bodo čipkarski tečaji za dekleta. Takšne tečaje so v Lepoglavi prirejali tudi že dosedaj, z zgraditvijo nove čipkarske šole pa se bo število učenk lahko zelo pomnožilo. Poleg tega bodo v tej šoli tkalski tečaji za moške. V zgradbi bo tudi skupna menza za obiskovalce te šole. Zadnje dni je obiskal ta kraj tudi sam ban dr. Ružič v družbi nekega uglednega Angleža, ki se ni mogel načuditi lepoti čipkarskih izdelkov. Izvoz živine iz dunavske banovine v zadnjem času neprestano raste. Od 1. januarja do konca julija so izvozili preko meje čez Subotico 478 volov in krav, 2250 konj, 20.1)00 prašičev. Vsega skupaj so odpravili z Subotice 70 vagonov živine, večina v zamejstvo. Cena živini neprestano raste. Na sejmu v Novem sadu so konji po 4.000 do 4.500 dinarjev. Preteklo leto so jih prodajali *a-1110 po 2.000 do 2.500 dinarjev. Kljub visokim cenam je bil promet na zadnjem živinskem sejmu izredno velik. Višji inšpektor bolgarskega finančnega ministrstva dr. Marko Pojjov je pred dnevi prispel v Belgrad. Namen njegovega obiska v Belgradu je ta, da prouči organizacijo našega finančnega ministrstva in koijčna ureditev carinskih in valutnih vprašanj ined Jugoslavijo in Bolgarijo. Že peti dan stavkajo natakarji r Zagrebu. Pogajanja med delodajalci in natakarji so se dosedaj še vsa razbila in vsa tukajšnja javnost z velikim zanimanjem pričakuje, kako se bo ta, za Zagreb vsekakor zelo neljub spor, oziroma nesporazum, končal. Kavarne in restavracije kljub stav- ■ ki niso zaprte, zato pa se tu precej znoje lastniki hotelov in kavarnarjev, ker morajo streči sami. Zaenkrat imajo še vsekakor natakarji ta neprijeten položaj, v katerega so zašli kavarna rji, v svojih rokah. Na jugoslovansko-bolgarski meji se bodo prihodnji teden sestali odposlanci jugoslovanske in bolgarske vlade. Na tem sestanku bodo govorili o ureditvi vprašanja naših In bolgarskih dvolastnikov, ki žive ob tej meji. To vprašanje že dalj časa čaka nujne rešitve, ker je prišlo posebno zadnje čase že večkrat do raznih neprijetnosti. Belgrajsko astronomsko društvo poroča, da se je pred kratkim prikazal komet, ki ga je moči videti s prostimi očesi. Odkril ga je švicarski zvezdoslovec Finsler iz Curiha; komet je dobil začasno ime 1037 F. Novi komet se nahaja v vsakomur dobro znanem ozvezdju Velikega voza, tako da ga vsakdo lahko vidi takoj po 21. Jutri l>o repatica v nofiosredni bližini druge zvezde v ojesu velikega voza in se bo čedalje bolj približevala poslednji zvezdi v ojesu. Ko bo komet prišel v pe-rihelij, bo oddaljen 80 milijonov km od zemlje, in bo imel velikost četrtega reda. S prostim očesom se bo videl kakor majhen megličast oblak z blestečim jedrom. Njegov rep se pa more videti le z astronomskim daljnogledom ter je obrnjen navzdol. Rep je. dolg eno stopinjo in bo postajal čedalje manjši. Poseben vlak Belgrad - Sušak in nazaj l>o od 4. do 8. septembra dalo generalno ravnateljstvo v promet. Voznina tja in nazaj t>0 za drugi razred 224 din in za tretji razred 149 din. Od Zagreba do Sušaka pa za drugi razred 70 din in za tretji razred 51 din. Otroci od izpolnjenega četrtega do vštetega 10. leta plačajo samo polovico. Potniki s postaj na progah zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva, ki bi se radi pridružili posebnemu vlaku v Zagrebu, naj kujiijo |>ri odhodu cel vozni listek in legitimacijo št. K 13. Ta vozni listek jim bo veljal za brezplačno vrnitev, če pokažejo tudi listek posebnega vlaka. Vozni listki se dobe od 1. septembra I. 1. dalje. Vsa potrebna obvestila daje informacijski urad na belgrajski železniški postaji, tel. št. 27—116 in 26—913. Točni vozni red bo objavljen naknadno. Človek čez tri tisoč let Razni slavni učenjaki ali globoki misleci in pisatelji so že resno razmišljevali, do kolikšne stopnje popolnosti bi človek še prišel v nekaj tisoč letih, če bi njegov iznajditeljski um neprestano deloval dalje, kakor doslej. Večinoma 6e strinjajo 6 tem, da bo človek ugodneje živel, pa se kljub temu počutil neizmerno bolj nesrečnega in nezadovoljnega kot danes, kar nam že 6edaj V6i starejši ljudje potrjujejo, ko pravijo, česa vsega včasih ni bilo in 6ploh niso poznali in ne zahtevali, se oblačili v doma pridelano in izdelano platno, jedli edino to, kar so sami zredili v hlevu in pridelali na polju, pa so živeli neprimerno lepše, prisrčneje, veselo in preprosto zadovoljno. Glede razvoja človeškega telesa pa so misleci dvojnega nasprotnega mnenja, kakršne narave in kakršnega značaja pač kdo je. Nekateri gledajo vse v najlepših barvah in vse v svetlobi, drugi pa vidijo povsod le temo, žalostne sence, zapuščenost in nesmiselnost V6ega stvarstva. Tak je n. pr. slavni angleški fiziolog Barker, ki se ukvarja s proučevanjem življenjskih pojavov, zlasti pa človeške narave začel premišljevati in ugotavljati s jjo-močjo svojega ogromnega znanja o razvoju, oziroma razpadu človeških jx>polno6ti v preteklosti, kakšen bo človek čez 3000 let, torej leta 4937. Njegove ugotovitve 60 res kaj malo laskave za tiste, ki gledajo na lepoto, kajti človek iz leta 4937. bo brezzob, popolnoma plešast, brez reber, brez nohtov, z enim samim prstom na nogi in kratkoviden. Kdor bo čez 3000 let imel še dobre oči, ga bodo razkazovali na razstavah in po cirkusih kot dragoceno redkost. Narava je namreč tako usmerjena, da V6e organe in zmožnosti, ki ne pridejo več v jioštev, polagoma okrne ali celo jiopolnoma odpravi ter jih nadomesti z drugimi, potrebnejšimi in uporab-ljivejšimi. Cez tri tisoč let 6e bo človek hranil 6amo še 6 skrajno zgoščenimi jedili v obliki raznih tablet in kroglic, zato bodo zobje izgubili ves svoj j>omen za žvečenje in prebavo, postali bodo »brezjjoselni«, nejx>trebni, odveč ter se bodo umaknili iz jsozorišča. Tudi lasje bodo izgubili vsako varovalno službo, ki jo še opravljajo proti mrazu in vročini, 6aj se bodo ljudje znali drugače zavarovati proti takim vremenskim nadlogam. Radi obutve bodo otopeli in polagoma izginili vsi prsti na nogi razen palca, ki pa se bo čez mero razvil in jx>vzročil pri človeku neke jx>sebne vrste hojo podobno 6lonovi. Anatomi že danes opažajo, da človeška rebra nazadujejo in ni izključno, da bodo čez nekaj tisoč let 06tale samo še hrustanča-6te jx>dpore, ki bodo obdajale gornji del človeške; ga telesa. — Ker so nohti zelo potrebni samo pri ročnem delu, ki bo čez nekaj tisoč let prišlo poj>ol-noma iz navade, bodo tudi nohti izgubili svojo »službo« ter f>olagoma izginili. — Oči pa bodo tako oslabele, da bo človek brez očal tako nenavaden, kakor bi danes rekel človek brez glave. Saj je že sedaj po nekaterih šolah skoro polovica učencev očalarjev. Kdor se boji in sramuje take oblike 6vojega telesa, naj se tolaži s tem, da bo to šele čez tri tisoč let in naj hvali Boga, da mu je dal živeti že sedaj, ko so te »strahote« še v varni razdalji. Dva tisoč dinarjev za eno solzo Hollywood ni znamenit samo zaradi 6voje največje filmske proizvodnje, kjer mora vsak filmski igralec, ki hoče res kaj veljati, živeti vsaj nekaj časa, ampak tudi zaradi svoje velike šole, kjer vzgajajo in pripravljajo razne čudovite nadarjene otroke za bodoče filmske zvezde. Da mora biti življenje teh eno-do štirinajstletnih otrok v vsakem oziru imenitno, se vidi že iz tega, da jx>rabijo zanje okrog 25 milijonov dinarjev letno. Iz te šole je prišla n. pr. ljubka Shirley Temple, »edina še neločena filmska igralka«, kakor je nekdo rekel, ker ima šele kakih 10 ali 12 let. Kljub tej svoji mladosti pa je res že pravo čudo sveta. »Dela« približno 40 tednov na leto in zasluži 200.000 din na teden ali 8 milijonov letno. Za večino svojega uspeha se mora zahvaliti svojemu rodu, ker menda izhaja iz neke visoko plemiške francoske rodovine. Tudi mnogo drugih manj znanih, a nič preveč slabše plačanih otrok, ki so se proslavili v tem ali onem filmu, je še izšlo iz te šole. Tako je neko dekletce petih ali šestih let znalo tako lepo in naravno jokati, da so mu za vsako solzo plačali 2000 din. Nekako podobno vzgajališče, pravcata vas s posestvi in živino, imajo tudi v Franciji za vzgojo in pa tudi za počivališče cirkuških pritlikavcev. Kaj vsega si ljudje v svojem blaznem lovu za bogastvom, slavo in privlačnostjo ne izmislijo! ■ m ** m m m m ■ Kupčija z živimi mrtveci Neka Angležinja je delala imenitne kupčije 6 tem, da je raznim zavarovalnim družbam v jx>pol-noma postavni obliki dostavljala mrtvaške liste ljudi, ki so bili pri njih zavarovani za življenje. Vse svoje sorodnike in znance, za katere je vedela, da so zavarovani, je na potvorjenih listinah prijavila za mrtve in zahtevala zase zavarovalnino. Tako si je že prisvojila skoro j>ol milijona dinarjev. Končno pa so jo le zasačili in obsodili na šest mesecev zajx>ra. Avtomobilist kmetu: »Ali ste zadovoljni, če vam dam 50 din za kokoš, ki sem vam jo povozil?« Kmet: »Najboljše bo, če mi daste 100 din, ker imam f>etelina, ki mu je bila nesrečna kakoš tako pri srcu, da mi od žalosti lahko še on pogine.« m V Obudi pri Budimpešti so izkopali starodaven amfiteater, ki so ga zgradili rimski vojaki v dobi eesarja Avgusta. s * Z motornih dirk v Hohenstein-Ernstthalu: Spredaj Anglež James Guthrie, ki se je pri teh tekmah smrtno ponesrečil, za njim Nemec Gali, zmagovalec. Živalska hvaležnost V zoološkem (živalskem) vrtu v San Diegu v Kaliforniji blizu mehikanske meje so imeli neko krasno tigrinjo, ki pa se nikakor ni hotela sprijazniti 6 svojim ujetniškim življenjem v kletki. Postala je že tako jezljiva in nevarna, da so jo morali spraviti v posebno močno kletko, ki so jo postavili na nekak otoček, obdan z globokim in z vodo najx>lnjenim širokim jarkom, ker tigri menda ne znajo plavati. Nekega dne je ujetnica zopet tako besnela, da se ji je res jx>srečilo priti iz kletke. Toda naletela je na nejsremagljivo oviro — na vodo v jarku. Planila je sicer vanjo, pa ji njene plavalne zmožnosti ni6o dopuščale doseči nasprotni breg. Njen služabnik Johnson, ki je slučajno gledal njeno početje, jo je začel klicati k sebi, ji pomolil neko le-stvo, na katero je splezala in se rešila. Morda ji je hladna kopel toliko ohladila kri, ali pa se je tako veselila svoje rešitve iz žrela smrti — vsekakor se je ljubeznivo pritisnila k svojemu rešitelju in ga prijazno gledala, kar je vse, ki so jo poznali iz njenih divjih izbruhov jeze, zelo osupnilo. Njeno nenavadno spreobrnjenje pa ni bilo samo trenutno, je oa tistega časa še vedno l j enega gre brez skrbi v njeno kletko, kjer ga nekdanja ampak je od tistega najhvaležnejša žival omenje najkrotkejša in vrta. Njen rešitelj divjakinja sprejme nadvse veselo in priliznjeno. Mesto brez mesa V bližini hindostanske naselbine Moradabad leži kraj, ki so mu nadeli ime »mesto brez mesa«. V njem živijo le štirje ljudje. Kljub 6voji pičli naseljenosti pa ta kraj ne spada med najmirnejše na svetu, saj imajo v tej mali naselbini nič manj kot tisoč psov. Ustanovitelj tega nenavadnega za-selja je Angelž Wichendhalm Lalshett. Sem se je preselil kmalu nato, ko mu je na nekem potovanju jx> Indiji umrla njegova žena zaradi zastrupitve z mesom. Od tega časa naprej je postal Lalshett največji sovražnik mesnih jedi. Sklenil je svetu celo pokazati, da ni prav nič fvotrebna mesna hrana, ali da vsaj ni neobliodno potrebna. V ta namen je ustanovil v okolici hindostanskega Moradabaaa pasjo. kolonijo, ki jo oskrbujejo štirje ljudje. Pse tiranijo s samo zelenjavno hrano že cela tri leta. To temu čudnemu Angležu služi za zadosten dokaz, da morejo psi čisto fepo živeti brez mesa. Na |x>-dlagi teh svojih dognanj pa hoče sedaj tudi za ljudi, posebno še zato, ker je mesna hrana precej draga in si je ne more vsak privoščiti, postaviti trditev, da res ni neobhodno potrebno, da bi moral človek poleg druge hrane jesti tudi meso. Indijanska „spoved" za dobro letino Na svetu dosedaj še niso odkrili nobenega naroda ali manjšega plemena, ki bi zanj mogli reči, da nima vere v svojega boga, ali bogove, katerim pripisujejo neko nadčloveško moč. Vsako ljudstvo pa ima tudi čisto svojevrsten način, kajznajo, je pr^v j>osebne vrste oni, ki 6e jih f>oslužujejo Indijanci plemena Juchi. Vsako pomlad zbirajo ti ljudje korenine različnih zelenjav, jih kuhajo v velikanskih loncih, na(o pa pijejo to kuhano vodo. Prvi pijejo vselej poglavarji in svečeniki. Pijača ima zelo trpek okus. Tudi ni prav j^osebno koristna, ker jih navadno od tistih, ki so to vodo pili, vselej neKaj zboli. Kljub temu pa pijejo to vodo včasih po ves teden. Na • ta način hočejo izkazati svojo globoko vdanost sončnemu bogu. Juchi Indijanci se zberejo kar v celih trumah na kakem velikem prostoru in v vrsti čakajo na »božjo pijačo«. Pri tem 6vojem bogočastju so prepričani, da zahteva sončni bog od njih telesnega in duhovnega očiščenja. To je torej neke vrete indijanska »spoved«. Indijanci so prepričani, da je cd te 6povedi odvisen tudi jesenski poljsk' pridelek. Zidovje iz sladkorja te sicer takoj spominja na one pravljice o Janezku in Metki ter čarovnici s sladkorno kočo, toda stvar je resnejša. Znanstveniki so namreč dognali, da imajo stene, zidane iz malte, v kateri je 6% sladkorja 60% večjo trdnost in odjx>rnost. Seveda ni treba za tako malto porabljati najboljšega namiznega sladkorja; tudi napol očiščeni, rjavi sladkor je še predober, zadostuje jx>polnoma neočiščen in črn sladkor. Kljub temu je komaj verjetno, da bi imeli pri nas, kjer je sladkor najdražji, kdaj sladkorne hiše. Ministra A. Eden in Van Zeeland - filmska igralca Na pobudo tajništva Društva narodov bodo posneli v Ženevi nekak zgodovinski film o delovanju DN. Koncem filma bosta imela daljše nagovore: Eden za angleško izdajo, Van Zeeland pa za francosko. — Pravijo, da imata oba silno dobre zmožnosti in možnosti za filmski uspeh. Oba imata jasen, krepak, preprost in odkrit glas. Eden je nekoliko resnejši, Van Zeeland pa smehljajoč in prepričevalen. Radio Podroben program ljubljanske In »tropskih postaj dobile « najboljšem in najconcjšem ilustriranem tednika »Radio Ljnbljaua«. ki staji« me»etne na m o deset ditutrje*j-ufr» Programi Radio Ljubljana Četrtek, 12. avgusta: 12 Obisk pri severnih Slovanih (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Ca*, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Sokolsko predavanje — 19.50 Operetni venčki (plošče) —• 20.10 Kako predelam zgodnjo povrtnino (g. Jože Kregar) — 20.30 Koncert: sodelujejo g. Jože Gostič (samospevi), g. prof. M. MpovSek (klavir) in radijski orkester —* 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Lahkih-nog naokrog (plošče). Drugi programi Četrtek, 11. avgusta: Belgrad-Zagreb: 20 Arije. 20.30 Orkestralni koncert, 21.15 Narodne pesmi, 21.43 Prenos iz Budve — Dunaj: 19.25 Koroški zvoki, 21 Dunajski simfoniki, 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: 20 Opereta »Vitez Janofu — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Opera »Cavalleria rusticana«, nato opereta — Him-Bari; 21 Igra, 22.15 Zbor — Praga: 19.45 Orkestralni koncert, 20.50 Pester koncert, 22.25 Sodobna turška glasba — J’aršava: 20 Pester koncert. 22 Vokalni koncert. 22.30 Italijanska glasba — Berli*: 20.10 Plesni večer — Lipsko: 19.10 Vojaške pesmi, 21.15 večerni koncert na samostanskem dvora — Stuttgart•' 20.15 Zabavna in plesna glasba, 21.15 Schubertov godalni kvartet — Monakovo: 19 Operetna glasba, 21 Schumannov klav. kvintet — Strassbourg: 18 Wagner-,ieva opera »Mojstri pevci norimberškic (prenos iz Solnograda). Jakob Wassermann: 10 Zlato iz Caxamalce General je zmigal z rameni in rekel, da na to ne pristane. Vedel je, čemu; saj so še zmi-raj prihajale iz mest pošiljke, ki so jih pred mestom zadrževali. Dal je sestaviti listino in v ostrogu javno razglasiti, da je Inko oprostil sicer od vsake nadaljnje obveze plačati odkupnino, obenem pa je izjavil, da njegova in njegove vojske varnost zahteva, da Atahuallpa ostane tako dolgo v ujetništvu, dokler ne dospejo pojačenja iz Paname. Ko je de Soto slišal o tem zvijačnem izo-gnjenju pogodbe in je razen tega čital manifest, je poiskal generala in je imel z njim hudo razpravo. General je rekel, da ima točne vesti o Atahuallpovih spletkah in snovanjih in da vojaki, posebno Almagrovo moštvo, zahtevajo njegovo smrt. De Sota je zadelo. Zagotavljal je, da so govorice lažnjive in je imenovala Almagrovo moštvo krdelo glavorezov in obcestnih razbojnikov. General se je vdal neprestanemu prigovarjanju de Sota z navidezno dobrodušnostjo in sklenil, da gre z njim k Inki ter mu pove oko v oko, česa ga dolžijo. Iz njegovega obraza se bo dalo potem prebrati, če obtožba sloni na resnici ali ne, je menil de Soto, kajti za pretvarjanje je on popolnoma nezmožen. Spremljan od de Sota je stopil v sobo Ata-huallpe, bilo je ob peti uri popoldne in mu ponovil vznemirjajoče govorjenje. »Kakšna izdaja je to, kar si skoval,« je rekel mrko, »proti meni, ki sem ti zaupal kot bratu?« De Soto mi je mimogrede iz vhodne dvorane namignil semkaj in stal sem za generalom, nasproti Inki. »Šališ se,« je odvrnil Atahuallpa, ki mogoče ni čutil učinka tega zaupanja, niti ga je bil kdaj čutil, »ti se šališ kar naprej z menoj. Kako bi mogel jaz in moje ljudstvo misliti na to, da vam škodujem? Kako morejo orli, naj so še tako drzni, misliti na to, da bi se vzdignili zoper blisk in potres? Ne šali se z menoj na takšen način, te prosim.« Rekel je to popolnoma mirno in naravno, medtem ko se je pri tem nekoliko smehljal, kar je Pizarro smatral za dokaz njegovih lo-kavosti; povedal nam je to v našem jeziku, ki ga je znal po svoji večmesečni ječi in v občevanju z de Sotom, z menoj ter ostalimi vitezi bolje govoriti kot jaz ali katerikoli od naših njegov jezik. »Ali nisem v tvojih rokah človek brez obrambe?« je nadaljeval s svojim tihim glasom; »kako bi mogel gojiti namene, ki mi jih pripisuješ, ko bi vendar pri njihovem uresničenju bil jaz prva žrtev? Slabo poznaš moje ljudstvo, če misliš, da se more izvršiti upor brez mojega povelja, ko bi si vendar niti ptiči v moji deželi ne drznili letali brez moje volje.« Ta podoba posebno tragične bahavosti v njegovem sedanjem položaju nas je nehote pripravila do posmeha, medtem ko so njegovi ple-menitniki molče popadali po tleh. Tako je bilo ponovno potrjeno moje opazovanje, da so mu njegovi vazali izkazovali večje spoštovanje kot sicer kateremu vladarju sveta; njegova moč je segala do najbolj skritega dela, da, do misli vsakega. Vsi zakoni življenja so se mu morali zdeti razveljavljeni, vsi zakoni narave in mera vseh reči uničena, ko je videl sebe izpostavljenega na milost in nemilost krdelu tujcev, zlobnih bitij teme, kar smo bili pred njim, brez čigar volje si ni upal leteti noben ptič v njegovem kraljestvu. General mu je dal razumeti, da se bodo o njegovi usodi posvetovali in je zapustil sobo. Ponoči je prejel Hernando de Soto naročilo, da s petdeset konjeniki podvzame ogledni obhod v planine. Tedaj ni bilo dvoma, da je to merilo na to, da ga tekom naslednjih dni odstranijo iz Caxamalce. Povelju pa se ni smel zoperstavljati. Tako je odjezdil poln mračnih slutenj na čelu svojega moštva. XVIII. Sedaj hočem čisto na kratko pripovedovati, kako se je izvršila nad Inkom smrtna obsodba. Ob deveti uri zjutraj je general sklical Don Almagra, Don Riquelma, Andrea della Torre in Alonsa de Molina na posvet v hišo Inke. Ta je sedel, obdan od svojih plemenitašev in žen in v večjem krogu od straž, molče v predsobi. Ob desetih se je pojavil v sobi Alonso de Molona in ga je poklical v hišo. Isti možje, ki so se posvetovali o tem, ali je sploh mogoče začeti obtožbo, so se takoj nato zbrali kot sodni dvor. Nekega Antona de Carriona, pobeglega študenta, so postavili za zagovornika. | Glavna obremenilna priča je bil Felipillo. čigar izpovedi so protokolirali, ne da bi se potrudili preiskati jih z ozirom na resnico. General mu je dal priseči na križ in prisegel je. Atahuallpa je stal pred tribunalom kot kip iz brona in je zavrnil, da bi se zagovarjal. Zdelo se je, da izpovedbe peruanskih prič, ki so jih sprejeli radi napačnega Felipillovega tolmačenja, potrjujejo, kar so sodniki hoteli imeti potrjeno. Atahuallpa so spoznali krivin* in obsodba se je glasila tako, da bo še istega večera zažgan pri živem etlesu na velikein trgu v Cacamalci. XIX. Kako sumljiva naglica, h kateri je čutil general, da ga žene; predvsem se je bal povratka Hernanda de Sota; zakaj, mi ni postalo prav za prav nikdar prav jasno. De Soto ie bil močan in pošten značaj, tudi je pripadal vplivni in mogočni rodovini. Cesa pa se je ime^ bati Francesco Pizarro, razen neuspeha ifl smrti? Da bi se oziral na mojo brezpomembno osebo, ni imel vzroka, čeravno mu je moje mišljenje ob tej priliki moralo biti poznan o! nisem se hlinil vpričo njega kot njegovi sladk* govornik in nisem bil zmožrti, da bi občudoval vsako njegovo dejanje. Po vsej svoji narav' sem bil namenjen za molčečega gledalca; jecljač sem; to sem tudi na znotraj; takrat mi \e bila beseda dana še manj kot danes in kar sen« videl in občutil, je teklo najprej skozi mnog0 kanalov, predno je stopilo v mojo zavest in v luč srca. »Sloveuatt dom« Uboja rtak dHavnilt nh 13 Mendtaa naročnina 13 Din. ca Inozematvo 2S Din Oredntttvo: Kopitarjeva alloa #/IIL Telefon 2994 la 2996, Telefon 2991 Za JojroaloiaoaJta tifi&roa i Ljubljani; JL Ce& Izdajatelji Ivan Rakoveo. Uredniki Joie Kftjjfok. Uprarai kopitarjev« k