SI. 420. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja t Mariboru bres pošiljanja na dom in vte leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ Četrt ,, 2 11 20 ,, Po posti: s« vse leto 10 % —k Ci : trt leta 5 . — 60 sobota IS. oktobra. III tečaj. 1870. Vrsdniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) bii. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopn« vrsto s« plačuje: 6 kr. o; ie tiska l krat, 5 >» >j u n 2krat, 4 „ ,, „ 3krat. več« pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (s tempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj ie blagovoljno frank u jej o Slovenci In Hrvatje. I. J—. S svojimi južnimi brati smo imeli pred zgotovljenim dualizmom ožjo dotiko. Pogostoma je njib novinarstvo naše razmere pretreiovalo, in i mi smo s vso pozornostjo sledili politične dogodjaje na Hrvatskem in v Dalmaciji, ki je našim tužnim razmeram bolj podobna bila. Od dveh strani, od nemške in italijanske, grozi sovražnik našemu slovan-stvu, našemu bitstvu. Tolažba in pomoč, Če tudi samo moralna pomoč, nam je bila, da imamo na jugu stanje utrjeno, da se naslanjamo na varno Hrvatstvo, po njem na drugo jugoslovaostvo, in tako potem iztoka na vse-alovanstvo. Rečeno je bilo v tem listu že večkrat, da ako bi te zaslombe ne imeli, morali bi mi Slovenci v tvojem težkem boji proti tisočletni krivici naglo omagati, da, boja bi niti pričeti ne bili mogli. Po katastrofi 1. 1866 je prišel Beast pa njegova »rešitev" avstrijske monarhije. Skovali so dualizem. in — od tedaj je, kakor ka bi bila stena potisnena med nas in naše južne brate, mi smo »cis," oni so „trans," eden za druzega smo »ausland* in če časopis iz Hrvatskega dobimo, moramo en krajcar odškodovanja plačati, da je ono steno pro lazil. Drug smo se drusemu odtujili mnogo odviše nego je sa bodočnost dobro. Mnogo smo tega odtujenja bili sokrivi sami, ali prav za prav nemi, ne narod slovenski, nego nokteri naši zastopniki, kterim smo odpustili samo, pa s a m 6 toliko, kolikor so krivo pot pustili in kolikor je ne bodo več nastopili. Ko so v strmenje vse Slovenije slovenski poslanci 1. 1867 sa dualizem glasovali, bilo je, kakor znano mnogo Hrvatov v Ljubljani, ki so se vra čali iz Postojne. Neveselo in tiho so zapustili glavno naše mesto, seboj noseč v domovino poročilo, da so slovenski politiki prvi pustili ono vzajemuo stališče, ki imo ga imeli. Ta nevolja se je pokazala še jasneje med izobraženo hrvatsko mladino, ki je po onem glasovanji in po g laso v i te m Svetčevem zagovarjanji v enem slov. listov stavila one naše poslance v eno vrsto s svojimi magjaroni ; bolelo nas je to slišati, ali ni bilo brez opravičenja. Oponiral je pri nas doma tačas tudi »Slov. Nar." in, kakor kaže sadnja adresa kranjskega deželnega zbora, s tacim vspehom, da ime ponosen biti. Hrvatje so se doma držali ie. A priiel je energični graščak iz Sisljavic, nemški naseljenec v Hrvatski, slavni R a u c h. Boj poštenega hrvatskega narodnjaštva z Rauchovo korupcijo se je začel. 81ovenski domoljubi so z zaupanjem v moralno moć hrvatskega naroda, in s vročimi željami gledali na jug; videlo se jim je nemogoče, da bi zmagala nepravda in magjarska laž. Leto 1848 in sabor, ki je bil sklenil znani Članeč 42. — bila sta nam še preiivo v spominu. Dobro smo čutili, da je propad hrvatske narodne stranke neizmerno škodljivega vpljiva tudi ta nas. A upanje se nam ni izpolnilo. Rauch je postal Hrvatom Napoleon III. prav z vrednimi pomočki. Narodni Hrvatje so hodili v jako britko šolo, in imeli so do denaanjega dne sami a seboj in proti sovragu do mačinu preobilo posla, kakor tndi mi. Prikazala se je na Hrvatskem stranka hleboborstva, kakor smo mislili prej, da ni nikdar mogoče. M Slovenci amo imeli in vselej kazali najtopleje simpatije za hrvatsko opozicijo, ktera je hrabro stala za istino in pravdo, in ktera je — hvala bogu — danes bliže zmage, kakor je bilo soditi pred malo časom. Vendar so nam naši rodoljubi — ne brez pravice — eno očitanje proti hrvatski narodni stranki t. j. proti njenim organom večkrat navajali. Mi smo svoje bralce vedno v dotiki z dogodki in s položajem na Hrvatskem obdriali, in tako gojili idejo vzajemnosti za bodočnost „Pozor" in potem „Zatočnik" sta se vselej strašno malo ali celo nič brigala za nas, našo politiko, našo tugo in naš napredek. In vendar mislimo, da kot prednja straža jugoslovanstva proti fiireči se germanski raci nismo brez vse važnosti, kajti ako pademo mi, imajo Hrvati soseda, kterega jim mi, ki njega in njegovo orožje iz izkušnje poznamo, ne želimo. — Celo čudneži Starčevičijanci, ki ne poznajo Slovana, temuč samo Hrvata, počastili so nas enok po svoje, rekši, da smo .planinski Hrvati." Mi smo se sicer temu smijali, a rekli smo: dobro, gospodine Matok, pomozi tem „planinskim Hrvatom,"ni nam ležeče na tem, kako nas zoveš, ako nas s svojim »pravom- germanstva oteti porooreš. Dolgi molk o Slovencih je „Zatočnik" od sobote 8. oktobra pretrgal in se mimogrede v članku, ki govori — o vojniški krajini, jako kratko izjavil, kako narodni Hrvatje o naši bodočnosti misle. To izjavo in nekoliko o njej v enem prihodnjem članku. Lz časopisja. Pod naslovom »Nemčija in mi" pretresajo »Narodni Listy" kaj zanimivo denašnje stanje politiško. Oziraje se na nemškega letopieca meniha Vidukind-a, kije v 10. stoletji pisal: »Dolgo dobo so se v resnici bojevali z različno srečo Nemci sa slavo in veliko a obširno gospodarjenje; — Slovani pa za svobodo in proti najhujšemu robstvu." Dan denes Čez 900 let so te besede še resnične. Dan denes se Slovan bori proti sili inagjarski, laški, turški, osobito pa nemški, z duhom, peresom, mečem in besedo. Če pogledamo v Nemčijo, vidimo, kako je vzplamtil, da vpijanil vspeh na Francoskem nemški narod, kako se veseli lastnega barbarstva, ki čez zapaljene vasi, požgana mesta, prebivalcev in posiljenih žensk, narod. Zalostneje, kakor vse te pri-kakor divjanje nemške „soldatske" rnerno obešenih gazi francoski godbe, tužneje nas poprime to, da izvzemši edinega Jakobi-ta Liste*. Matica ilirska v Zagrebu. —p. Že pred letom 1838. so bile v Varaždinu in Karlovcu narodne čitalnice, in v Križevcih narodna kazina; v Zagrebu pa, ležečem v sredini med temi mesti ni bilo tačas še nobenega takega ali enakega narodnega zavoda. Potreba se je pa vendar tudi v Zagrebu morala dosti živo razodevati, kajti inače ne bi bil grof Janko Draškovič TrakoSčanski povoda imel, inicijativo poprijeti, ter v namen utemeljenja narodne čitalnice dne 14. julija 1838 »klicati skupščino »domorodcev" v Zagrebu. Vzpeli te skupščine je moral brez dvojbe jako povoljen biti, kajti malo časa potem najdemo v Zagrebu narodno čitalnico utemeljeno, ki se je pa časih tudi „učeno društvo", „društvo /a narodno prosveto" in „znanstveno društvo" imenovala. lz te čitalnice se je porodila pozneje Matica ilirska, iz Mutice ilirske »akademija znanoBtih in umet nostih", in tu je zopet povod dala, da se bo v Zagrebu vseučilišče osnovalo, ali prav za prav, da se je popol-njenjem pravoslovne akademije že snovati začelo. Jaz mislim tedaj, da ne bo odveč, če pri tej priložnosti tudi kaj malega o čitalnici povem. Denes to ni brez zanimivosti. Stroški za stau, pohištvo, kurjavo, razsvetljavo, plača za tajnika, za slugo, za časopise iu knjige so bili proračunani na letnih 1O00 fL potrošila je pak čitalnica prvo leto samo 675 H. 54 kr. sreb. Vsak ud čitalnice je plačeval letnega prineska 6 gold. Časopisi so bili prvo leto ti-le naročeni: 1) Ilirske narodne novine s priklado „Danico ilirsko" ; — 2) »Srbska novina" iliti magazin za hudožestvo, knjižestvo i modo; — 3) »Beogradske srbske novine" ; — 4) »Pražko novine s Českorn včelom* ; — 5) „Češke kwety* ; — 6) »Gazeta Lwoweka* s rozmailošcami ; — 7) »Sever-naja pčela"; — 8) Allgemeine (augsb.) zeitung; — 9) Adler; — 10) Ost und West; — 11) Zeitschrift tur osterr. industrie und handel; — 12) Allgemeine Leipziger rnodezeitung mit blat te rn aus der gegenvrart; — 13) lllyriscbes blatt; — 14-) Archiv fur deutsche landwirtschaft; — 15) BirnSk; — 1P>) Gazzetta die Venecia; — 17) Agramer pulitische zeitung; — 18) Pesther tagblatt ; — 19) Aliiance literairo; — 20) daB ausland ; in 21) Blatter fur kunde der literatur. Grof Draškovič, ki se pri tadanjem slovstvenem in političnem gibanji povsod vodjo in mecenata kaže, stavil je čitalnici celo svojo privatno knjižnico na razpolaganje. Prvi čitalničin tajnik je bil VekoBluv Ba-bukič, denašnji profesor Zagrebške gimnazije. Pod egido in nadzorništvom čitalnice so se začele □ubirati starine za utemeljiti se imajoči narodni muzej, ki pa, žali bog. še denes, celib trideset let pozneje, ni v redu, dasiravno na tem že dalj časa dovoljno število muzealnega osoblja dela in posluje. — Zagrebška narodna čitalnica ni omejila svojega delokroga samo v vojnice stroge dušne zabave (o plesih, tombolih, petji, telovadbah in enakih telesnih poskoč-nicah, ki so pri slovenskih Čitalnicah na dnevnem redu, ni nikjer ne duha ne sluha), ampak ona je 6voj delokrog raztegnila tudi na povzdigo materijalnoga narodnega blagostanja, posebno na povzdigo poljedeljstva in obrta. V to ime je razpisala 1) nagradu 40 cekinov za spisauje knjige : kako bi se dale na Hrvaškem suknane in usnarije vzdigniti, da ne bi domaČa volna in domače surove kože hodile v tuje tvornice, ter se iz njih kot Bukno in izdelano usnje zopet nazaj v deželo vozile i — 2) nagrado 20 cekinov za delo, v kterera bi se o načinu razpravljalo: kako domačim vinom pot čroz morje v tuje kraje odpreti, kajti obilnost vinstva, kakor se je v razpisu nagrade naročito reklo, »na puk. ki ga prekomerno tako rekuč trošiti mora, nečudoredno deluje"; — 3) nagrado 16 cekinov za popularno knjigo o poljedelstvu; — in 4) n: grado 15 cekinov za delco: kako bi se dala papirana napraviti, da ne bi domaČe prnje hodile v tuje tvornice, ampak da bi se doma papir iz njih delal. Vsa ta dela so morala biti „ilirskim" jezikom pisana. K ljubu tem za tadanje čaBe visokim nagradam, ni se našel ne en pisatelj, ki bi se hil za nje potrudil, 1123 celi nemški narod nima niti besede graje proti tacemu, I) 0 p j S j. postopanju, ampak čem dalje tem veselejši ploskaj svojim cezarom in gladiatorjem. Ko so le j —r—. Is Ljubljane, 11. oktobra, [lav. dop.] Napoleona in njegov rod uničili, svoj namen dosegli.1 (J u ry za razdelitev daril kranjske vrtne ko jim Francozi kličejo: »Mi se nočemo vtikati vin zelenjavne razstave. — Nemško gleda vaše zadeve, želimo vašo edinost, mi hočemo z vami v miru živeti kot svoboden narod pri svobodnem na- rodu", čemu Še Nemci nadaljuje vojno? Stari letopisec Vidukind odgovarja: — »za veliko in obširno gospodar j enj e." Razširjenje nemškega gospodarstva , nemške države čez Elsas in Lotringijo, to je namen. »Kaj je na tera, pravi Bisinark-ov organ, pogoltnili smo že toliko milijonov Slovanov, pa 5e ta dva milijona Francozov!" Po Elsaciji in Lotringiji se bojo ti ljubeznivi sosedje začeli spominjati, na Češko in Moravsko. Kaderkoli se je pričel vzbujati nemški duh, vsegdar se je čulo »Češka mora biti naša, ali z dobrim ali s hudim. Tako je bilo 1. 1848, tako 1866, ko jih je le francoska diplomacija prignala, da so šli od nas pa pri slovesu obetajo: »Pridemo zopet na Češko, pa ne pojdemo več proč . . . ." In v se vero-nemškem parlamentu so se poslanci često spominjali na krasno Češko ter dokazovali, da Čehi v narodnem in političnem obziru tako napredujejo, da je skrajni čas, ka se Nemčija vpre temu oživljanju slovanskega duha in vzame Češki tla za ofenzivo, ktera si je pridobila. Denes nemški časniki brezozirno pišejo, kaka slast obhaja nemški nenasitljivi želodec na Češko in Moravo rekoč: »pod nikakoršno pogodbo ne sme Nemčija dopustiti, da bi te dežele pripadle Ruski ali drugi državi, ktera bi nastala na razvalinah Avstrije, Češka in Morava mora vsakim načinom spadati k Nemčiji!" Tako odkrito nam povedo svoje namene. To nas ne osupne, ne ustraži in ne spravi ob pogum. Spominjamo se preživo junaških boj .-v Samo-ta, Zaboj-a, Beneša, Žižka, Prokopa, Podjebrada i. t. d., ki so odbijali divje napade teutonske in dan denes se spominja vsako dete, kako srčno so ljubili naši preddedje domovino, narod in jezik svoj. Dan denes smo močne ji. bolj prebujeni in omikani, kakor kader koli, denes nas ne pogazite in ne gerraanizirate več Mogočna Anglija ne more zatreti naroda irskega, a hvala Bogu mi smo močneji in imamo Brečneje stanje, nego Irci. Da se bi tudi morali bojevati sami proti navalu nemškemu — kar pa ne verujemo — bote videli silo naroda s 5 milijoni še hujšo, kakor sedaj od Francozov, kterih je 36 milijonov. In če omagamo, podvrgli se bomo sili s tem prepričanjem v svojih srcih, da se na nas spominja in nas osvobodi — ostalo s 1 o v a n 8 t v o. razstave. lišče. — Avstrijsko finančno gospodarstvo.) Vaš cenjeni list je že poročal o razstavi sadja in zelenjave kranjskega vrtnarskega društva, dovolite, da jaz povem, kako so se delila darila. Jury je bila sestavljena razve gosp. Dežmana, ki se je za svojo lakirane žabe odpovedal državni svetinji in trdim tolarjem, iz samih izpostavljalcev, ki so sami p rež ali na darila n. pr. Malic, Lasnik itd. Jury se je zbrala pro forma na strelišči k oficijelni seji. da bi darila priso-jevala — pa se je Že poprej prav po domače poraz-umela pri „RosBel-nu", kako naj se plen deli. Najhujše so se poganjali po srebrnih državnih svetinjah, kterih jo bilo pa žalibože le —»pet. Seja se začno, in ko je šlo za to, komu naj se prisvoji prvo darilo, pravi g. Malic, da pri tej točki ne bode glasoval in na to predlaga g. Lasnik, naj se prvo darilo pripozna g. Malič-u kar se je, kakor samo po sebi razumno, tudi zgodilo. Pri drugem darilu se je — kakor je bilo dogovorjeno — zdržal g. Lasnik, glasovanja in hvaležni g. Malic predlaga, da dobi drugo darilo g. Lasnik. In tako je šlo v božjem strahu naprej, kakor se bere v evangeliju: Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakob* itd., ali da v smislu ,jury" (!) govorimo: Lasnik predlaga Malica, Malic predlaga Lasnika itd. Koliko vrednosti ima razsodba take »jury", se lehko določi. Aproposl O 75 bazah jabelk in 33 bazah hrušek, ktere je razpostavil g. Malic seje pozneje zvedelo, da nektere niso rastle na Maličevem vrtu, ampak blizo Gradca. Sapienti sat! — Nemško gledališče se je preteklo soboto obneslo z višjim škandalom. Predstavljala se je opera »Viljem Teli" pa tako, da je celo dr. Keesba-cher v »Tagblatt-u" vzkliknil: »Ne gledališče, ampak škandal"! Ravnatelj, se je vsled tega še tisti večer odpeljal na Dunaj lovit tenorista. Ali ga bo pač vjel? Nemške predstave se obiskujejo jako slabo, in že sedaj se govori, da ne bo dolgo trajalo. Morebiti previdi slednjič celo premodri gledališČni odbor, da je nemško gledališče le mogoče v zvezi a slovenskim, alt prav za prav le zadnje (slovensko) samo — posebno pa gotovo čez nekoliko mesecev, ko bo videlo kisle obraze krč matjev in kavatnarjev. — Pred komaj 3 tedni je komisija za novačenje konj kupovala prav slabe mrhe po 200—225 gld. V soboto je pa poveljništvo tukajinega topniškega polka objavilo, da se bodo na sejmskem trgu na javni dražbi prodajali vojaški konji. Prejšnim posestnikom konjev je dana prav lepa priložnost, svoje sedaj dobro rejene konje po 30—50 gld. zopet rešiti Dobra kupčija za dotične! Kaj pravite pa Vi, ki davek plačujete? Is spodnje Rožne doline na Koroškem 11 okt. [Izv. dop.] (Nemška fužinska šola na slovenski Bistrici.) Ker sem pred nekaj leti večkrat prišel v slov. Bistrico zavoljo opravka pri fužinah, poznam mnogo prebivalcev tega kraja in soaebno pa nemŠkutarje. Sedaj ne zahajam sicer več v ta kraj, ker si drugod svoj kruh služim. Nameroma potujem nekega večera meseca oktobra skoz slov. Bistrico, ko me sreča nekaj otrok in me pozdravijo »gut Morgen", na to pa nisem hotel nič odgovoriti, ker sem mislil, da me otroci za norca imajo, in neka žalost me je imela. Na to sem doŠel nekega kmeta in ga vprašam: Kako je to, da otroci tukaj Kmet mi na to pove, da šola, da se mora, če je nemški govoriti in potem je učitelj in kako se tukaj ljudi nemški povzdravljajo ? je v Bistrici sedaj nemška še tako narobe beseda le mi pripoveduje, od kod da delavcem godi. Ravno to hočem slov. rodoljubom sedaj povedati. Ustanovila se jo letos zraven farne šolo nemška fužinska šola pod vodstvom gosp. fužinskega ravnatelja Kacetelna. Ta visoki gospod je sicer Slovan Moraveo po rodu, ali kakor je navadno pri takih gospodih, ki dobre službe opravljajo, tako se tudi on sramuje našega toliko za-ničevanega naroda in ko bi v njegovi oblasti bilo, slovenski narod zatreti, gotovo bi se bilo že zgodilo, pa kruh mu med nami Slovenci dobro diši, sicer bi bil ie v Berolin pobegnil. Zares vsmiljenja vredni so njegovi delavci, ktere ne samo materijalno zatira ampak še tudi duševno, oni so tako rekoč njegovi sužnji. To je pač nemška kultura! Fužinski otroci, kterih je zlo veliko število, se v nemškem duhu v šoli izrejajo, nemške besede se jim v glavo vbijajo, kajti slovenski jezik »ist ja Bauernsprache". Gorje temu, kteri bi svojega otroka v to šolo ne poslal, apage, službo bi igubil ! Obžalovanja vreden je gosp. učitelj, kteri mora gotovo toliko vedeti, da je tako podučevanje zoper vse pada-gogične postave, in še celo zoper zdravo pamet, odpustiti se mora gosp. ravnatelju, kteri je seveda v pedagogiki peregrinus v Izraelu. Učitelj je bil poprej naroden, ali mastna služba je gosp. ValentiniČu zadušila narodni duh in pedagogiki jo figo pokazal, saj Slovencev ni treba v šolah pedagogičuo izrejati, »sollen bleiben bindisehe Tosten". Dokler bodo Slovenci take duševne tlačitelje nad seboj imeli, jim je pot do omike zaprta, in ostanejo še vedno »bindisehe Trotteln". Gotovo žalostno za vse, ki se potegujejo za napredek slovenskega naroda. Is Hrvaškega, 12. oktobra. [Izv. dop.] Politična situvacija pri nas je tnka, kakoršna je bila, noben vetrič ne pihlja, nobena sapa ne vleče, molče o kar je žalostno znamenje tadanje redko sejane narodne inteligencije. »Domorodci" so spoznali, kaj je narodu potrebno bilo, tudi denarnih žrtev se niso bali, volja je bila zlata, ali — delavcev na narodnem polji ni bilo, tudi za dobro plačo ne. Sicer pa, če bi se denes gori navedene nagrade zopetovano razpisale, ae tudi ne bi pisateljev našlo, ne pri Hrvatih, pa tudi ne pri Slovencih. Razpiši pa nagrado za kak roman, za kako pesem u. pr. in delavcev bo sila božja. Materijalne koristi treba je bolj negovati od seh mal, v tem pogledu je pri Hrvatih ravno kakor tudi pri Slovencih mnogo zamujenega. Nadalje je delovala čitalnica na pomnoženje ljudskih šol, in na vpeljanje ilirskega jezika kot učni predmet v gimnazije. To se ve, da je na to bsoio v toliko delovati mogla, v kolikor je za tako delovanje prostora bilo v njenem delokrogu. Iz vsega tega se vidi, da je bila Zagrobška čitalnica bolj odgojiven nego zabaven zavod. V njej so bo sukali bolj uma svitli meči, nego plesalke pod pa-zuhami, kakor to biva v slovenskih čitalnicah. V sednici čitalničnega starešinstva dne 7. marca 1839. se je sprožila prvokrat mieel o osnovanji „Matice ilirske", in sicer so so za njeno osnovo vzela pravila Matice Češke v Pragi, in Matice srbske v Pešti v izgled, izvolil se je izmed čitalničarjev posebeu odbor, ki je to stvar resno v roke vzel. Ta odbor je potem skoro deset let, kajti toliko časa je trebalo predno so se pravila Matice ilirske potrdila, pod firmo „Matice ilirske" celo samostalno postopal, tako da je pozneje med njim in čitalnico, ki je mislila, da ta odbor pod njej stoji, do prav nepovoljnih in precej ostrih okresov prišlo, in da je nazadnje čitalnica ta odbor zavolj ne-vLočljivosti nasproti čitalničnim pravilom celo pri politični oblastniji tožila. Od seh mal je težko iz čitalničnih zapisnikov odločiti , ktero delovanje pripada čitalnici, in ktero Matici. Razmerje med njima je bilo res precej zmedeno. Kar bom v sledečem povedal, je brž ko ne vse, ali vsaj veča stran zasluga Matice iu ne čitalnice. Zavolj tega se bom tudi posluževal nazivanja »Matice", dasiravno bi pravilneje in točneje bilo, nazivati „čitalnico", ker je čitalnica pravno obstojala, Matica ilirska pa še ne. Sicer je pa upravljajoči Matični odbor vse poslove tako obavljal, kakor da bi bila Matična pravila že odobrena in potrjena. Nazaduje so matičari v čitalnici celo merodajen vpljiv zadobili in prav za prav le oni s čitalnico vladali, ne pa narobe čitalničari z Matico. Dne 17. junija 1850. se je vsem tem konec naredil s sklepom, da se ima čitalnica z Matico celo v euo telo združiti. Matica ilirska je zaključila v sedniui dne 15. decembra 1839. na leto vsaj 12 predstav v ilirskem je-jziku na gledišče spraviti. Tudi glede na predstave v ilirskem jeziku, je bila enako kakor pri razpisanji nagrad, volja bolja nego zmožnost. Od kod igralce vzeti? ker jih nikjer ni bilo! Vendar je veljalo svetu pokazati, da je mogoče tudi v ilirskem jeziku dramatične igrokaze predstavljati, ter tako tiste predsodke premagati, ki so še tačas veliki del občinstva glede tega zajetega držali. Matica je pozvala tedaj leta 1840. z ne malim stroškom srbsko teatralno društvo iz Novega Sada v goste v Zagreb ; in tako je bila Matica ilirska osnovateljica prvih predstav v domačem jeziku na Zagrebškem gledišči. Značajno za duh tadanjega časa je , da se v zapisnikih vseh Matičinih sej zmerom in povsod »na slogo in vzajemnost slovansko" velik naglas polaga, lz tega se vidi, kako so se nesloge bali, in jo za naj-večo nesrećo slovanstva imeli. Vsak predsedniški govor končuje ae s stereotipi m refrenom: »živio naš otac kralj i naša majka konstitucija!" — Iz zapisnikov, ki jih j« pisatelj tega vse od prvega do zadnjega prebral, vidi se, kako plemenit, kako požrtvovalen duh je tačas navdajal vse merodajue kroge na Hrvaškem. Kam je vendar ta duh zginil! Kolika in kaka razlika med denes in tačas! Matica je brojila med svoje članove najodličneje osebe iz meščanstva, duhovništva, vojništva in vse više uradnike, posebno pa skoro vso aristokracijo. Tadanji bana-namestnik (locumtenens), pozneji kardinal Haulik je bil Matičin pokrovitelj, v njem je imela možnega podpira- burjali in nevihtah, ki bi za očišćenje na gnjile politične atmosfere tako potrebne bile I Mi ne moremo ne naprej ne nazaj. — Sicer je te dui, ne vem kolikokrat že, govorica šla, tla bo Rauch šel zopet »rura sua exer-cere", pa ta govorica se je, ne vem kolikokrat že, zopet za neresnično skazala. Rauch se že vsem strankam smili, ker ne more kot ban ne živeti ne umreti. Naj-verneji njegovi pristaši, ki bi ga mogli podkrepiti, ter mu kakšen takšen političen modus vivendi stvoriti, se njemu nasproti čem dalje bolj indiferentne drže; — nje govi nasprotniki pa, ki bi ga mogli tako rekoč z ma zincem strmoglaviti, ter tako njegovemu zloglasnemu banovanju konec narediti, tudi — skor bi rekel zlobno — oklevajo, ter se vesele, videti ga med zemljo in ne bom plavati, kot igračico najmanjega vetriča. Rauch denes druga ni, nego gumb na Andrašijevi suknji, ki samo na enej niti še visi, za rabo ni za nobeno več, samo za parado sem ter tje še. Andraši dobro ve za vse Rauchove lopovščine, pa ker v Rauchu vidi najza-nesljivejega zastopnika ideje magjarorsaga, je slep, ali dela se saj slepega za gadno Rauchovo pašovanje. Sicer pa dandenes Rauch kot ban, narodnej stranki več koristi nego škoduje. Berba se je pri nas 10. t. precej, pa kislo bo. Kdor bo lepo solnčno vreme, je res greh in brento v trsje, ta zna dobiti taj enaka. Žira je letos prav malo pri nas, prešiči se bodo morali s kuruzo pitati, kar jim bo ceno precej vzdignilo. Sicer je pa letos pri nas vsega dosta. Za otavo se je svet že bal, ker je zavolj vedno deževnega vremena ni bilo mogoče spravljati. Vreme se je pa še ob pravem času spreobrnilo, in otave Be je toliko na kosilo, da že več let ne toliko. Koruze je v izobilji, hajdine precej, zelje debelo in trdoglavno, kakor morebiti že dvadeset let ne, o krompirji se sicer čuje, da gojije, drugačjepa lep, debel. Izmed sadja so bile letos jabelka in slive najbolj rodne Is Dunaja, 13. okt. [Izv. dop.] Na vsej Evropi Nemci v tej vojni, kakor zdaj divja prav po Atilovo proti francoskemu narodu, nimajo prijateljev, razen Angležev. Sam6 teh novinarstvo jih je podpiralo. Nemci jim tega ne vračajo s hvaležnostjo. Ker so svobodni Angliji nekteri fabrikanti s trgovino pušk in streliva na Francosko kupčijo naredili, kakor jim svo bodna postava dopušča, grozi Be jim Bismark. Eden največih tukajšnih Časopisov ve povedati, zakaj Angleži ne žele miru in aakaj ue prepovedajo pušk voziti ~ Francosko, daai simpatizira njih časopisje z Nemci Bismark ima z Rusijo skriven dogovor po končani vojni (s severno Ameriko vred ?) še Angleže ponižati Verjetno se to ne glasi prav, nemogoče pa ni že nič. Zdaj ko se je ministeratvo z neposrednimi volitvami poboljšalo k starim ničevim načelom, začenjajo se zopet stari pripomočki, sosebno zatiranje časopisov Denašnji »Vaterland* je konfisciran zarad uvodnega članka proti državnemu zboru, kakoršen je. Policija pa ni bila posebno marljiva, list je po mnozih kavarnah ostal in brali smo omenjeni pregrešni članek, ki je pa vseskozi pohleven. Po pravici šiba novoustanovljeni precej dobri federalistični list .Patriot" naše vladalce, kterim pri vladanji ni pred očmi, da je treba večino prebivalstva zadovoliti, ne pa ono dunajsko časopisje, ki je v rokah čisto trgovinskih tujih daš, ktere denes ono molijo, kar so včeraj klele. Ker ie o časopis)i govorim še eno. Stara' .Presse" je zadnji čas vsa divja na Slovane in še bolj pruska Ranth Mat., Dreo Aleks., Jenač Oto, Treun Matija, Stroj Miha, Češko Valent, Gvajc Aut. — in sledeči namestniki: Kotnik Aut., Kaiser Heinr., Šantl Fr. sen., Fischer Gust., Leskovec Kari, Vovk Franc, Galle Kari, Dr. Pfefferer, Ludwig Ferd. — Posebnega posla po stanji ljubljanskega časopisja menda ne bodo imeli, k večemu če bi »Brencelj" ktero rekel, ki bi g. drž. pravniku ali kacemu nemškutarju ne bila po volji. (Nekaj za g. Schonv/etterja.) Vvranjski davkarnioi se zdaj že več nego 14 dui razvozlava nek vozal, ki se je pletel dolgo let. G. davkarski kontrolor ValentinčiČ je imenovan nekam za davkarja in bi bil moral že davno oditi na svoje mesto. V Vranjsko je tudi že pred 14 dnevi prišel njegov naslednik, a noče prevzeti posla, baje ker so knjige v groznem neredu in ker neki tudi denarjev pomanjkuje. Iz Vranjskega nego drugi listi. Vzrok temu je, da je iz Ljubljane |se nam pišejo o g. davkarji Schauru in kontrolorju znani »Laibacher-čni" Isengrimm dr. I s s 1 e i b s Koroškega culo pritreael in se pri tem listu do ohef-redak-l terja popel. m. začela, vina bo še pozneje bral, in ker je že zdaj iti z vinjekom kapljico, ki bo lanskej Politični razgled. Značajno za sedanjo avstrijsko vlado je vsakako, da so dandenes konfiskacije časnikov na dnevnem redu. Zdaj je konfisciran federalističen, zdaj centralističen list — dokaz, da sedanje ministeratvo sploh ne more slišati svobodne besede. Samo pri naa v Ma riboru smo varni, ker nali čuvaji liste še le bero, ko ih je železnioa že odpeljala proti jugu in severu. Je nam tudi prav 1 Od ministerijalne strani se naznanja, da se d e-e g a c i j e snidejo 21. novembra v Pešti. Državni zbor bi torej za zdaj zboroval le kacih 14 dni (od 7. do 21. nov.), pa bi se imel sniti zopet januarja meseca, ker bodo delegacije komaj 4 tedne zborovale. V češkem taboru je po telegramih dunajskih novin nekaj needinosti, ki pa se bode dala poravnati. Fevdalci se za zdaj ne hote udeleževati neposrednih volitev v državni zbor. Narodnjaki hote voliti in okli cati listo kandidatov. čudne stvari, kterih samo zato ne moremo tiskati, ker nimamo dokazov v rokah. Sledečemu klicaju pa vendar moramo odpreti prostore našega lista. Več posestnikov je podpisalo in nam poslalo dolgo pritožbo, v kteri med drugimi beremo: „ V imenu davkeplačujočega ljudstva, ki ima vsakako pravico oster račun tirjati in od p 1 a-č a n i h uradnikov zahtevati, da darujejo vestno vse svoje moči le svoji službi: želimo, da se v pomirjenje ljudstva poviši gosposki p reis kuj e naš davkarski urad. Naj se nam izpriča ali je res, in kako se je zgodilo, da pri uradnih pismih hodi račun navskriž, neki celo na tisoče t Kako pride to, da se je dogodilo n. p. čvan Tereziji, posestnici na Ločici, da nima v dačnih knjigah zapisano toliko, kolikor je plačala; kako da je g. Waida na Vranskem pred 6. leti dal dačne knjižice z denarji in še do sedaj ni bilo plačano ; kako da so Fr. Dolinšeku vzete knjige s pristavkora, da je neka pomota; kako je to, da je občina Grajska vas plačala eno leto večje priklade, nego jih je odbor sklenil? itd. itd. Mi zahtevamo, ka se davkarski urad očisti, in če bi bil le krivi sum, ki je preplovi! ves okraj, razjasni! — Kajti ni mala reč, za ljudstvo najčutljivejša stran je denar, davek! — Nas sicer ne brigajo ogromni osebni dolgovi g. V., vprašamo pa: ali je varno takim ljudem denarje, blagajne v varstvo izročati, kteri še Najinteresantneji narod v Avstriji so zdaj vsakako|8voje lastne blagajne vračno vladati ne znajo ? t — Ali Poljaki. Slovani jim prigovarjajo, naj ostanejo Slo- ni to zapeljivo in nevarno? — ker je po vseh okolžči-vani, Nemci jih prosijo, naj se i njimi zvežejo proti Dan gotovo nekaj zmedenega pri davkarnici, ker se pri Slovanom. — Poljaki pa hodijo pot neznačajnakov, kil polaganji računa tako plete — — —, prašamo, računijo, kje bi jim več vrglo. Nenaravna zveza z Nemci|ali se je reč naznanila višej gosposki? _ Vest telja. Brez obotavljanja je izdal okrožnico na vse ■jemu podložne oblastni jo , v kteri se oficijelno poziva na nabiranje dobrovoljnih prineskov za zidanje narod nega gledišča v Zagrebu. Denes pod banom baronom Rauchom, bi se preje vse drugo iz njega iztisniti dalo nego taka okrožnica. Matica ilirska je slavila in odlikovala s svojim priznavanjem može tudi izven Hrvaške in Slavonije, ki so se glede »javne obrane naroda našega slavjanakogau obče, a ilirskoga napose proti krivičnim naartanjem neprijatelj ah naših14 zaslužne storili. In tako priznanje od strane Matice ilirske je bilo tačas zelo častno. Matica ilirska se je Čestila kakor nekdaj Geruzija v starih Atenah. Med odlikovanimi možmi se imenujeta v Matičinih zapisnikih najbolj pogoBto dr. Dragutin Rumy profesor v Ostrogonu in dr. Ivau Čaplovič. Posebno zaslugo ima Matica ilirska glede izdavanja starih DubrovniŠkih pesnikov, ali kakor se je tačas reklo »ilirskih klasikov*. Matica ilirska je zadobila v slovstvenih zadevah tolik vpljiv, da so tadanji pisatelji prostovoljno jej svoja rokopisna dela v razsojo pošiljali, ter na razpolaganje stavili. Vsak matičar je bil moralično obvezan vsaj en istis vsake v ilirskem jeziku izdane knjige kupiti, sicer so se pa, če je treba bilo, prineski za raznovrstne do morodne namene kakor davek na poedine matičare razdeljevali. (Konec prih.) jim gotovo ne bode več koristila, kakor dozdanje zveze porjske; v slovenstvu je rešenje za Poljake, ali pa nikjer. Videti je, kakor da bi hotelo francosko vojno brodovje zopet dati nek znak življenja od sebe V nemških vodah so videli francoske Indije. Bil bi tudi že čas, da bi francoska marina pokazala, da je še na svetu. Z bojišča so poročila Francozom vedno ne ugodnejša. Prusi bo dobili po hudem boji Orleans v pest in s tem novo okraje, kjer si bodo iskali živeža, kterega so zadnje dni tako zelo pogrešali. Tako je tudi loarska armada vsaj moralično uničena in Prusom je pot odprta v Tours, kjer je kos francoske vlade. V kratkem bode vlada morala zapustiti Tours in bežati drugam — ped za pedjo francoske zemlje prihaja v tuje roke in vsak dan je manj upanja, da bi se mogla Francoska rešiti. Angležke novine poročajo, da je G a r i b a 1 d i prevzel zapoveljništvo vseh neregularnih čet francoskih Kazno stvari. * (Ljubljanski porotniki.) 13. t. m. so ue pred porotno sodnijo v Ljubljani izžrebali sledeči glavni porotniki: Golč Franc, Šemerl Nikolaj, Konšek Valent., Auer Jurij, Šlehter Kari, Terpinc Fidelis, Riedl Flor., Dr. Poklukar Jos., Wurner Mih., Gnezda Ant, Schrever Andr., Zagorec Jos., Dr. Costa, Reich Jos., Lasnik Po ter, Strzelba Jos., Božič Kari, Schaffer Jos. Zittrer Ja nez, Matevže Jožef, Pesjak Val., Pirker Raimund, Pau šin Alojz, Bernard Jožef, Dr. Pongratz, Žužek Štefan, ne sme poznati potuhe! Kaj poreko k temu drugi uradniki, ki bi po priseženi zvestobi morali nad pravico čuvati VI — Se spominjamo, ka je nekdaj fron-kar g. R. nekaj zapravil in vrnil, pa je po ovadbi g. Valentiniča čez leto le ob službo prišel 11 — Ali zamore g. Schaur biti še dalje chef, če bo pod njegovim vodstvom take reči godijo?! Ali ne bi bilo za moralni učinek od koristi, ka bi se urad b celo novimi čiuov-niki namestil; če se to ne zgodi, ali ni ugled višje gospodske kompromitiran ?! — Zahtevamo, ka se uradne ure strogo in vestno spoloujejo; zahtevamo na pravni podlagi, ka se uradnikom vsa postranska opravila strogo prepovedo, ktero jim moči za njih plačani poklic kratijo ! — ali biti uradnik — ali celo odpustiti. Ali ne bi bilo prav, ako bi uradniki ne bili preblizo svojih privatnih posestev, ki jih neizogibljivo v vestnem izvrševanji njih poklica motijo in pačijo, ker gotovo vsakega uradnika njegova služba dovolj redi, kar smo na Vranskem dositega prepričani; skorej bi djali, da preveč, ker le v obilosti se človek prevzame 1 — Pričakujemo v kratkem zadovoljenja in ako bo od potrebe, priskočili bodemo t daljnimi razjasnili l Prosimo, d a b e slavna višja gospodska na ta glas, na našo interpelacijo b 1 a g o vo lj i ozreti!" — G. Sohbnvvetter, ki se sicer tako rad briga za stvari, ki so proti temu brez vse vrednosti, našel bode v teh vrstah tvarine dovolj za uradno postopanje — Čo bode pač delati hotel. Vsakako je treba, da se stvar vsaj omenja pred javnostjo. Ako više gosposke potem nočejo storiti svoje dolžnoBti — smo vsaj mi storili svojo. (Vranska narodna čitalnica) ima lasten odsek, kteremu je naloga, da po svojih članih obvezano skrbi za poduči ji vo prednašanje, posebno za kmečko ljudstvo o gospodarskih ia drugih lepoznanskih predmetih. — Kmečko ljudstvo pa tudi z veliko ukoželj-nostjo se udeležuje teh prednašanj. Da so pa vsak či-talničar lahko ravna po zanimivosti tega ali onega predmeta, sem sklenil, vsakokratni predmet javiti po »SI. Nar.", ako mi slavno vredništvo blagovoljno vrste odpre, *) kterega si je govornik odločil, ki ga meni in cenzuri ima dovolj časa pred predložiti. — Lahko pa potom tudi ovi, kterih predmet ne bi zanimiva), in da poslušalce ne motijo z nemirom, se ravnajo. Govor ali prednašanje se bo vselej začelo na tanko ob 1 ..6. uri in bo do 8. ali '/„9. ure. Stavljam očitno na znanje, da bodem pri prihodnji besedi, dne 23. o k t. prednašal jaz jako zanimivo »razpravljanje prirodoslovno o notranjem bitji ali stanu zemlje opiraje se na naturne spremembe v dobi veka;" — ker tako na-merjavam sukcesivno polaziti na kemični sostavek zemlje, kolikor ga je kmetovalcu potrebno vedeti in na to oslanjati racijonelni nauk o napredovalnem gospodarstvu. — Vabim vse čitalničarje, posebno kmečkega stanu, da se v prav obilnem številu udeležujejo teh prednašanj v svoj prid in korist narodnega napredka. Opozorujem, da je vstop v čitalnico k tem razpravam vsem zunanjim, tedaj kmetovalcem dopuščen, koje vpeljuje kak čitalnični ud; sme jih po takem upeljati kolikor jih hoče.— Vse za omiko, napredek in svobodo naroda! J. D. Budna, odbornik in knjižn. narodne čitalnice in načelnik odseka za podučljivo prednašanje. * (Gospod kanonik Ig. Orožen) v Mariboru nam je poslal sledeče pismo : (lMož, ki je poročil one reči, ki so pisane v št. 118 »Slov. Naroda" o poslednji pastoralni konferenciji mariborski, je slavno vredništvo grdo mistificirah Resnica tirja, da o tej reči to-le razglasim: Moje besede, koje sem govoril pri konferenciji zastran konservativno-političnih društev, so tele : Res je treba kmeta podučevati in vzbujati, kajti je mnogo kmetov, ki še zdaj mislijo, da nimajo nobenih drugih pravic, kakor moliti, delati in davke plačevati, ki ravno zato tudi k volitvam ne hodijo." Naznanjujcm dalje, da nisim škofov »leibžurnalist", kajti nimam no benih žurnalističnih poslov za p. n. knjezoškofa opravljati. — In da še eno laž odpravim, poročam, da nikdo ni slišal p. n. knjezoškofa pri konferenciji izgovoriti besede: »Pustite politiko, ostanite pri stvari." — S tem je menda odpravljena stvar, ki je nam najbolj neljuba. * (L atinsko-slo venski slovar.) Mariborski gimnazijski profesorji gg. Majciger, Pajk in •ji Samo izvolite. Vredn. Šuman aojse zediniti, da bodo skupno spisali latinsko-slovensk slovar. Sestavljeno tvarino bode potem g, prof. Pajk vredil. Kako se bode potem slovar izdal, o tem se omenjeni gospodje niso dogovarjali: oni hote delo le dovršiti, kako bode potem dovršeno delo prišlo na svitlo, to mora vaakako biti skrb drugih. Mi smo to tukaj le zato omenili, da ne bi se morebiti kter drug učen Slovenec loteval istega dela in pa v dokaz, da bomo šolske knjige hitro imeli pri rokah, samo da nam vlada enkrat dovoli, da se knjige smejo rabiti v šoli. Za antikvarja in za knjižničarske miši seveda nobeden ne bode botel pisati šolskih knjig. " {lr. zakonskega življenja.) V št. Petru pod sv. gorami je te dni gostilničar F. K ... ob dveh po noči svojo zakonsko ženo izven domače hiše ustrelil. Vzrok je bil ljubosumje. * (Ogenj.) V Ročici v savinski dolini je pretekli teden pogorelo dvoje hiš, 8 gospodarskih poslopij in nekoliko cerkvene strehe. Le hitri pripomoči Rečanov in Mozirjanov se je zahvaliti, da ni vsa vas s cerkvijo in farovžom vred pogorela. '(Naš rojak g. Dominik Čolni k), posestnik v Drvanji v Slovenskih goricah, je na graški razstavi za razstavljeno sadje in grozdje dobil sreberno medalijo — zasluženo priznanilo za mnogovrstno njegovo prizadevanje vpeljati med svojimi rojaki umno sadjo- in vinorejo. Dunajska bona 14. oktobra. Enotni dri. dolg v bankovcih . . . 66 (1 60 kr. Srebro...........122 » — „ Napol........... 9 „ 89 » Deske za deželne toplice v Slatini. Za imenovane toplice se potrebuje za leto 1871 tružnih desek (Kistenladen, colarce) in sicer: 4500 po 12" širokih 2° dolgih 3000 »10" » 2U 2000 » 8" „ 2« 1000 pa navadnih desek (Gemeinladen). Kdor želi to prevzeti, naj svojo dotično ponudbo naj dalje do 20. oktobra t. 1. pri tamošnjem voditeljstvu predloži , kjer so tudi natančneje pogodbe v pregled. (3) Nadzorništvo deželnih poslopij. V Gradcu, dne 7. oktobra 1870. St. 121 Razpis službe. Pri dvorazredni ljudski doli na Vranskem se ima novoustavljena podučitelj-ska služba do 3. dne novembra 1.1. začasno namestiti. — Do vredjenja plače po novih postavah dobi poduči tel j na leto 120 gld. v mesečnih obrokih , brezplačno stanovaliSČe in dnige zaslužke. Prosilci se naj do okrajnega šolskega svetovalstva na Vranakem obrnejo, in sicer, ker se mudi, najkesneje do 25. t. m. — Okrajno šolsko svetovalstva na Vranskem, dne 12. okt. 1870. Predsednikov namestnik: MuMur. 4 I Zaloga cerkvenih tkanin. Jemljem si čast naznanjati čestiti duhovščini, da sem prevzel zalogo prve avstrijske fabrike za cerkveno tkanino in da mi je tako mogoče sprejeti vsa naročila, ki spadajo v to kupčijo, masne obleke, ornate, tudi baldahine, zastave itd. in ob enem zagotovljam, da bom vsako naročilo opravil najzvesteje in najzanes-ljiveje. Tudi pri tej priliki obračam pozornost p. n. občinstva na mnogo fabriško zalogo rumburškega platna, kakor tudi na mojo bogato zalogo blaga za talurjo, suknje, hlače, odeje, koce itd. J. Kokoilnek „prl tkavou", v Heiseijevi hiši v graške m predmestji v Mariboru. (2) UjUB>rt M|U9A>1J93 OflO|«Z (4) Papirji, obiskalnice, pečati in druge pisne priprave, najbolje blago po sledeči preniski ceni. UobIo kupčije : Tudi za malo denarja se lahko kupi dobro blago. Francoski papir za pisma v ktero te zastonj vtisne vsako ime, črke in krone. 100 listov osmike, fini, beli . gld. — kr. 45 100 _ angl. rebrastoga ali liniranega......„ — „ 65 100 listov rebrastoga v vso h barvah.......„ — „ 76 100 listov četvorke, fini, beli „ — - „ 85 100 „ » angl. re- brast in liniran . . „ I „ — 100 listov, zavitkov, osmerke, beli........„ — » 50 100 listov, zavitkov, osmerke, rebr. močan papir ... „ — „ 60 100 listov, zavitkov, pisanih rebrastih......„ — »56 100 listov, zavitkov, znotraj ostekljenih......„ — „ 60 100 listov, zavitkov, za četvorko, rebr. močan papir „ — „ 65 l^vST* Đve lepi črki s krono v običnom har- votisku veljati na 100 listih 30 kr., za 100 zavitkov 30 kr. 2*^' 100 obiskalnic na dvojno lakiranem papirji, najfineji kam-notisk, najnovejše pismenke, 1 gl., ravno take, fineje, s črnim tiskom 50 kr. Jeklena peresa Kegulalor-peresa za vsako roko in papir, 12 peres....... . kr. 24 12 angležkih, najboljših 12 vrst ... s 10 12 ducentov (1 karton) omenjenih vrst ., 80 12 „ Aluminium-peres, proti rji zavarovani.........„80 1 ducent kavčukastik peres, po svoje izvrstnih..........„10 1 ducent svinčnikov, dobrih, kr. 10, 15, 25, 36, 46. 1 ducent peresnih ročajev, kr. 10, 15, 26 80. Jako spretni so novi mašinski svinčniki : ni jih treba ostriti, tudi se ne lomijo, 1 svinčnik v les vdelan 10 kr., v koBt 15 kr., 1 svinč. h peresnim ročajem in nožem DO kr., 1 kapsula s tekočino za 8 mesece 10 kr., 1 kos union-radir-gumi za svinec in tinto 5 kr. USF*~ Najlepše izrezani pečati h k r n s n u pisavo. 1. pečat z 2 črkama u finim držalom 50 kr., krona velja 30 kr., cela imena po ceni. HtF~ Prcše za visoko iztisno ni tisk z imenom lopo delane f. 2.80, 8.50. Stampilije s kositarjevo Akatljo, mastjo in Ačetorn 4 1*. 50. IJBF"" Najnovejšo stampilije samooma-kalnice napravijo 1000 iztisov, ako se mašina a&rao enkrat namoči , najprikladneje za pisarn« in urade, 1 šk. z najfinijem izrezom 6 f. 50. IpSV^ Nepokončljive elastične tablice za računanje po 5, 10, 16, '.'o kr. flS^~ Najlepše karte za god in gratu-Tacije, krasno izdelane po 5, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po 20, 80, 40, 50 kr. S^LT" Pisne mape ~^ajg majhne , osmerne brez opravo a zaporico 1. 1.20, 1.60, 1.80. Take z vso opravo po f. 2., 2.50. Zunaj in znotraj umetno izdelane po f. 8.50, 4, 4.50. V vidiki četvorki brez oprave po f. 1.80, 2.50, z vso pisno opravo po f. 8, 8.60, 4, Umetno izdelane po t 4.60, 6, 5.60. 0BS~" Pečatne marke za pisma, ktere so zarad svoje prirodnosti, cene in varnega zapiranja bolje, nego oblati in vosek, najlepše delo /. vsakojako firmo, grbom, imenom, mo-nogramom, 500 mark po gld. 1.20, 1000 mark gld. 1.80. Pnpeterije. Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji po 25, 35, 50, 60, 80 k., gld. 1. 0SF*~ Praktično dober kup darilo je nova piana garnitura iz vlitega bronsa, sestav Ijena iz 10 kosov: 1 tintnik, 1 perosni roč nik, 1 peza, 2 pisna svečnika, 1 termometer, 10, 15, 25 kr. Dobiva se tako dobro blago edino na Dunaj pri A. Fr i