Vilharjeve igre. VI. Poštena deklica. Šaloigra v enem dela. Spisal in založil Miroslav Vilhar. — 4 — O S O B E. Boter Fr lug a. Tiniea, šivarica. Gospod Kikelj. Gospd Kiklja. Gospod Kokelj. Gospd K o k lj a. Igr& se v Lipavi, v sobi s tremi vrati. () 1. Govor. Tinica (Siva pri mizi). Trideset po¬ mladi hodevam že po svojih petah, šivam, zdihavam in oziram se na desno in na levo, pa do zdaj se mi ni še smeh¬ ljala tista sreča, po kterej hrepeni vsako žensko srce. Zalibog, da nas je več nego listja in trave! Zalibog, da nas je samo pod našim cesarjem do miljona več, nego dedcev; da tedaj nikakor ni mogoče, da bi dobila vsaka svojega! Naj posekajo vse smreke in hoje na Snežniku in Nanosu, vendar ne bi dale dovolj plohov za pust; pa da sem jaz cesarica, napravim si vojsko iz samih deklin, in znam, da bi ne bile tolikrat tepene, kakor naši fantje. Nam de¬ klicam se ves svet uklanja, tedaj je naša zmaga gotova! — G — Pesniki pojo, da smo me dekline rajske cvetice v božjem vrtu, pa to je gola laž! Vidim cvetice po planinah in dolinah, metuljčki krog njih frle in jim ves med izsrka vajo. Ali one cvetd in ljubeznjivo vonjajo do pozne jeseni, dokler jih beli sneg ne zagrne. Nas pa, še predno docvetemo, umori časi ena sama besedica, če tudi izvirajoča iz najčistejših, najnedolžniših ust! Sko¬ raj bi bilo bolje, da se rodimo brez jezika, kar bi bilo gotovo marsikteremu dedcu všeč. Tedaj trdim, kar sem sto¬ krat in stokrat že dejala, da smo me ženske najnesrečnejše stvari pod zvez¬ dami! Posebno žalostno pa je, da de¬ klina, bodi še tako pridna, delavna in poštena, nikakor ne dobi moža, če nima nič pod palcem! Tudi jaz nimam ne srebra, ne zlata, še bankovcev ne, da bi si prikupila mladeniča. Samo tale uborna hišica je moja, in tele dve roči, ki me živita; pa bodi kar hoče, — 7 — svoje česti vendar ne prodam za ves svet ne, ako imam tudi ostati večna devica! Da bi bila cvetica, do ktere letajo metuljčki, tega še menj; rajša ne vidim več belega solnca! Najbolj pa sovražim stare metulje, ki komaj in komaj že frfole, ker ravno ti so najpredrznejši med vsemi in brez vsega sramovanja. — Kaj, da ni še strijca? Vso uro ga že čakam, pa ga le ni! Radovedna sem, kakošen vihar ga semkaj pri- pihava, od kar so mu gospodinjo za¬ grebli? Kaderkoli ga o tem vprašam, le molči, in sladkč se mi nasmehlj^. Možje od temena do pete! Da pošteno misli, znam, čemu pa skriva? Denes bo gotovo jasno govoril, ker jutri od¬ rine! Cujem, da gre! (Frluga nastopi.) — 8 — 2. Govor. Tinica, Frluga. Tinica. Nu stri j c, kod ste hode- vali ? Frluga. Horpo, eno majoljičico sem ga zvrnil! Tinica. Samo eno? Frluga. Nič več! Letos seje lipav- ska trta dobro ponesla! Buškarona, vaša letošnja kapljica je skoraj boljša, kakor naša Brežanka! Tinica. Škoda, da naši domači gostilničarji po stari slabi navadi naj¬ slabša vina točevajo. Najboljša gredo čez Rebernice in Črni vrh. Da bi Vi enkrat poskusili pravega Verzeljca ali celo Gromovca! Frluga. Pur je bilo dobro anka to! Segrelo me je, da se potim. Ma, ne samo vince, anka druga reč je po¬ magala, da se potim. Maledeta go¬ spoda! 9 — Tinica. Kaj se Vam je pripetilo? Frluga. Eko, Tinica! Pridem v oštarijo unkraj mosta, sedem za mizo, pokličem majoljčico najboljšega, in ko¬ maj pijem prvi pot, prikorakata dva gosposka bradača, pokličeta polič vina, parlirata tedeško, smejeta se, šalita, na zadnje zabavljata, liorpo dela struna! zastran moje kosmate kučme, srebrnih botonov, kratkih, širokih bregeš in dolgih kalcet. Kader mi je preveč, po¬ skočim in okregam oba kakor dva fantalina; tudi nimata menj križev na hrbtu od mene. Poko je manjkalo, da ne zgrabim kontrege, da ja natepem. Božja o bere a, kaj se to spodobi? Kaj je to krjanica? Tinica. Pa vendar ste se pomi¬ rili? Frluga. In še kako! Umolknila sta, kakor bi vanja treščilo; obema je padlo srce v pantalone! Vrgonja! Še naši Trijestini, ki miljone štejejo, spo- — 10 — štujejo me, pa ne taka dva škrica na deželi, kterima ne bi škodilo, da bi prvi dan meseca imevala po trikrat, po štirikrat na teden! Tinica. Ne jezite se, strijček, saj znate, da ni hujšega od majhne gospode in preoblečenega kmeta! Frluga. Znam, da ne; pa zato se tudi vpiram, košpeto di Bako! takim muham, da ne bodo dejale, da smo večni Sčijavi! Kar se mene tiče, jaz sem mož, ki se ne poda taki neotesani gospodi! Per altro hočem, da me vsak cesti, dokler sem česti vreden! Tinica. Prav! V takih zadevah bi z Vami do smrti potegnila! Frluga. Bravo Tinička! Naj ti povem, kaj se je potem zgodilo! Tinica. Ne mara ste se za res zgrabili ? Frluga. Magari, — pa je druga pela! Tinica. Kaj ? — 11 — Frluga. Ko sta bradača dober kvart ure molčala, diboto se pomenko- vata, pa kaj ? Od svojih žen; da sta ju sita; od neke lepe Lipavke, ktera jima je ukradla srce; da je poltena, pa da jo vendar hočeta prevariti, — in več takih praznarij. Skoraj sem mislil, da o tebi parlirata! Tinica. Strijc, motite se! Frluga. Al fin sta take nesramne besede blodila, kakorlne ne gredo no¬ benemu možaku, ki ima polteno skr¬ beti zase in za svojo familijo! Tinica. In kaj ste Vi storili? Frluga. Plačal sem, kopita pobral in jima na zobe rekel: Vajine besede so se bolj kosmate, kakor tale moja kučma! Tinica. Moška je ta! Nikdar Vam te ne zabim! Drugikrat mislim da se bosta bala! Frluga. Oštja, če ne, jima hrbte namažem z leskovo zabelo, da bosta komaj nesla. — 12 — Tinica. Zaslužila bi! — Zdaj pa strijc, kaj bi večerjali? Frluga. Ljubka! ne skrbi ne zase, ne zame! Povabljena sva k botru Luki na postrvi. O sedmi pridem pote, pa poj deva skupaj! Tinica. Pripravljena bom. Zdaj pričakujem gospij, ki sta se mi denes napovedali. Z Bogom, strijček! Frluga. Adijo, ljubka! Punto o sedmi, da vel! (Odstopi.) Tinica. Dobro! 3. Govor. Tinica. Od hipa do hipa mi ta strijc bolj sega v srce, in če tudi bi skoraj bila lahko njegova hči, le ven¬ dar je še tak možina, da prekosi mar - sikacega mladeniča! To vse velja, da je moder, pravičen, izkušen možak! Oe vzamem kacega mladeniča, gotovo bi — 13 mi hribe in doline obetal, in še zlate, posebno prve dni; čez nekaj časa bi se pa prilizoval drugim, in jaz bi bila do groba nesrečna! Mlada še, obranila sem se takih, in dobro semonegala; zdaj pa z veselo dušo pričakujem, kaj bo, in nadejem se, da nikdar slabo ne kaže, dokler me tak možak izkuša, predno me popelje na svoj dom! (Trka.) Notri! 4. Govor. Tinica, Kiklja , Koklja. Tinica. Dober dan, gospe! Kiklja in Koklja. Bog ga daj ! Tinicd (donese stola). Prosim, sedita! Kiklja in Koklja. Hvala lepa! Tinica. Jako me veseli, da sta me počastili! Deli, kteri sta meni iz¬ ročili, dognani sta! Nate, gospa Kiklja, — 14 — svojo svileno mošnjo! (Da ji mošnjo.) Ako se Vam prikupi, drago mi bode! Kiklja. Gospodična, Vaše delo je izvrstno; v našej dolini ne najdem lepšega! Tinica. Nate, gospa Koklja, svojo čepico! Nadejem se (da čepico), da Vam bo všeč, ako tudi je tamnih barv. Ru¬ mena pomenja ljubosumnost, r u d e č a, krvavi boj a črna grenko smrt! Koklja. Znam, da bi lepše bile bela, modra in rudeča,pa moj mož služi, in bati se je dandenašnji, da se izgubi z barvami hleb in zabela! Tinica. Gorje nam vsem, da je tako! Kiklja. Jaz bi za svojega moža zadnji vinar potrošila, da se mu le prikupim! Koklja. Jaz tudi, pa temveč, ker že nekaj časa zapazevam, da ne gori več tako za me ! Kiklja. Tudi moj se mi že dalje — 15 — časa zdi nekam mlačen, če ne mrzel! Bog zna, zakaj se moškim srce tako hitro ohladi? Komaj sva 20 let poro¬ čena, že je tam žrjavica, kjer je prva leta gorelo! Koklja. Kaj pa Vi pravite, da je moj Robert preteklo noč v sanjah kli¬ cal: Tinica, ljuba Tinica! Tinica. Gospa, menda vendar ne merite name! Koklja. Ne, ne! Le vendar se mi take sanje zde težke, pretežke. Tinica. Zdaj pa res hvalim Boga, da sem še samica! Kiklja. Blagor Vam, ker nimate enakih skrbi nad seboj! Povejte mi, draga, je li moj Karleto že kdaj z Vami govoril, ali Vas pozdravljal, ali za Vami postopal? Tinica. Za Boga, ne da bi vedela ! Le to mi je znano, da me je na uli¬ cah prijazno pogledal, in da me je hotel na veliki Smarin v Logi nagovo- — 16 — riti. Jaz pa sem se zasukala ko blisk, in izgubila med ljudi. Koklja. Tudi moj mož je že več¬ krat dejal, da do Lavrice ne pozna lepše dekline od Vas! Moja duša od jeze trepeta, moje srce od tuge kipi, ker se mi vendar pozdeva, da za Vami ho- deva! Tinica. Tudi Vam, gospa, na Boga prisezam, da še nikdar se nisem po¬ menkovala ne ene besedice z Vašim možem! To pa je istina, da me milo pogleda, kaderkoli ga srečam; da več¬ krat okrog moje hišice šeta; da celo na moje okence gleda. Ali jaz se držim slepa in gluha, in verujte mi gospa, da se mu v kratkem tako zahvalim, da me nikdar več ne bo iskal. Akomu ni do zdaj še n o b e n a, j a z mu hočem doka¬ zati, kaj velja pridna, poštena deklica! Kiklja. Ako Vi, ljubeznjiva gos¬ podična, to storite, Vam bom na veke hvaležna. — 17 — Koklja. Jaz tudi, gospodična! Prejmite (d4) dva goldinarja za krasno delo! Tinica. Hvala lepa! Bog daj srečo; da se kmalu pomiri Vaše tužno srce! Kiklja. Tudi jaz Vam radostna plačam, kar ste zaslužila (34 goldinar); veče plačilo pa dobite, kader pomorete, da mi mož ostane zvest, in da več ne bo gledal za drugimi. Tinica. Hvala lepa! Gospe, bodita si v svesti; da se prej sivi Nanos zvrne v našo dolino, p redno se izneveri m oj a poštena duša. Naj Vama sežem v roči (34 desnico Kiklji, levico Koklji), da pripomorem o vsaki priliki in po svoji največi moči, da se vajina moža zopet vrneta na pravi pošteni pot, — kakor mi Bog po¬ magaj ! Kiklja. Bolj se zanašam na Vaš e besede, nego na vse moške, in Vam 2 18 — želim vse sreče in še veče nego sama sebi! Da ste mi vedno prijazna! Koklja. Tudi meni, gospodična! Bog z Vami! (Druga drugo pozdravlja.) Tinica. Priporočam se za druga dela! (Gospeodideta.) Hvala lepa! Z Bo¬ gom! 5. Govor. Tinica. Ubogi gospe! Kmalu bosta oba na limanicah! Kakor sova bi oči izkljuvala tacemu možu, ki bi me zanemarjal, ali mi celo rožičke delal. Naj mi le prideta pod roke, maščevala se bom v imenu vsega svojega spola, da se ne bosta nikdar več predrznila, ponujati se drugim! Takim metuljem se odstrižejo peruti, da ne sfrfole nikdar več po cvetočih logih, in da ne srknejo več medu tamkaj, koder ga skrivajo nedolžne cvetice v čistih prsih! Osra- — 19 — motiti hočem ostudna rogovileža, da se nikdar več ne bosta upala pred po¬ štene oči! Kaj nimata doma svojih cvetic, kateri sta vredni vsega spošto¬ vanja, vse česti? Cernu iščeta drugod tiste sreče, katero domd zaničavata? Zakaj nastavljata poštenim deklinam nevarne mreže? Sramota še mene ob¬ liva, ker še mene lovita, mene, ki po vsi dolini slovem, da se nikomur ne podam, ako mi tudi ponudi ves svet, in kar je blazega na njem! Ča¬ kajta, nezveshiča, o meni sta se zmo¬ tila. Pokazati Vama želim, da poštena deklica ima divno moč. Srce velja in pogumnost, in jaz se ne bojim nobe¬ nega moškega načina, ker nedolžnost je edina zlata danica, ki mi sveti v vseh posvetnih teminah! (Nekaj ropotit po stopnicah.) Kdo gre? — Pa ne že moj strijček? Saj je komaj šesta odbila! (Trka.) Notri! (Kikelj pristopi.) 2 * — 20 — 6. Govor. Tinica. Kikelj. Tinica (proti gledišču). Prvi metulj¬ ček! Kikelj. Prosim pardon, sinjorina! Tinica. Kaj mi je naklonilo čast, da ste prišli k meni? Kikelj. Spaciral sem po kontradi, in videl, da moja sinjora . . . Tinica. In gospa Koklja sta bili tu, kaj ne? Kikelj. Sinjorina, si! Tinica. Pa Vi bi radi obe domu spremili ? Kikelj. Sinjorina, si! Tinica. Zal inije, da sta že odšli! Denes prvi dan, ko se z Vami menim, čislam Vas srečnega, ker imate tako ljubeznjivo in skrbno gospo! Kikelj. Gracije, sinjorina! Ma ga je še preskrbna. Tinica. Kako da? — 21 — Kikelj. Mladi amor zdigne do ne¬ besa, stari amor pahne iz nebesa! Tinica. Vi bi menda rad povedal, da ste srečen, kader Vas mlada, in nesrečen, kader Vas stara ljubi, kaj ne? Kikelj. Si, si, bravo! Vi ste ga meni iz srca govorila, dunkve, ker vi¬ dim r da uganete moje pensijere, naj Vam tudi povem, da me moja sinjora s prevelikim svojim amorjem maltre¬ tira! Dunkve . . . Tinica. Se Vi rajši ozirate po mlajših? Kikelj. Si si, karisima! Vi pa ste ga tisti andželo, ki mi apre nebesa! Tinica. Hvala lepa! Zalibog, da nisem zmožna, da Vam vrnem z enako mero! Kikelj. Vsaka Vaša parola, per Dijo! mi seže globoko nel moja duša! Gvardate ljubeznjivo nel moje oči, ki Vas piju rade vidijo, kakor vse zvezde — 22 — in dijamante del tuto il mondo! Dajte mi belo roko, ki je piju bela del marmo diKardra! Pritisnite se al mijo kvore! (Hoče jo objeti; ona se brani.) Tinica. Počasi, gospod! Saj znate, da se ne zmaga nobena trdnjava s prvim naskokom, trdnjava se pa še menj stare. Kikelj. O kara, ne parli mi od starosti, Ti, ki si komaj sfijorita kome belisima kamelija! Tinica. Gospod, jaz ne zaslužim tolike hvale, tolike ljubezni! Kikelj. Vam niso že rakontale moje oči, kako Vas ljubijo? Se nisem že Vam aviciniral, da bi se vsaj enkrat z Vami menil? Tinica. Res je! Ali kaj bi dejala Vaša gospa, če zve, da mene obiska- vate? •— Pa je li res, da me ljubite? Kikelj (doklekne pred njo). Kakor je ilDijo v nebesa! Le Vas, karisima Ti¬ nica, onji momento vidim pred očmi! — 23 — Le za Vas bate kvesto moje srce! Favoritemi, in jaz . . . Tinica. Vas še denes povabim, kaj ne? Kikelj. Andželomijo, pensatemeljo di mene! PerDijo sakrato, le samo per Vas gorim! Tinica. Mogoče; ta hip! Vstanite moj ljubček! (Vzdigne ga, kar nekaj ropotž, po stopnicah.) Za Boga, moj strijc gredo! Vbijejo Vas, če Vas tukaj najdejo! Kikelj. Osantisimo, miserikordija! Skrijte me! Povero mi! Povera mija farni lij a! Tinica. Urno v tole sobo! (Pelje ga v sobo na desno in ga vanjo zapre.) Tu¬ kaj mirno potrpite, dokler odprem! (Proti Gledišču.) Prvi metuljček je dobro naletel! (Trka.) Notri! (Kokelj nastopi.) — 24 — 7. Govor. Tinica. Kokelj. Tinica (proti gledišču). Drugi me¬ tuljček! Kokelj. Ljubeznjiva frajlka! Tinica. Vas pozdravljam, gospod ! Kokelj. Prosim za fercajengo, da sem tako fraj, Vas obiskati! Tinica. Gospod Kokelj, to me srčno veseli. Kaj zahtevate od mene ? Kokelj. Pridem od doma. Moja gospa mi je šenkala avserordentlih lepo kapo, ktero ste Vi napravila. Jaz sem tukaj, da se Vam zahvalujem in da kušnem tiste bele ročice, ki so tako bunderšen stikale! (Hoče ji poljubiti roko, ona pa se brani.) Tinica. Ne gospod, moji roči sta že plačani in ne zaslužita niti večega plačila, niti veče hvale in česti. S čim Vam ustrežem? Kokelj. Ljubeznjivi engeljček! — 25 — Moje natirlih besede nimajo take krafti, da bi Vam folkomen razjasnile moje gorko srce! Ki je na celem firmamentu ene zvezde, da bi zanfter gloncala, kakor Vaše oči! Ni je na celem svetu, po vseh gorah in dolinah ne ene ro¬ žice, da bi zame angenemer rihala, kakor Vaš rudeči gsihteljček! Tinica. Niste ne mara zabili svoje predrage gospe? Kokelj. Ne draži, ne rajcaj me v tem momentu, ko gorim od čiste lju¬ bezni do Tebe! Zdaj le Tebe vidim; le Tebe želim; le po Tebi avštrekam svoje roke! (Hoče jo objeti; ona se brani.) Tinica. Gospod, za prvikrat, ko z mano govorite, gotovo je to preveč! Kokelj. Še premalo! Ta avgen- blik mi vaga cel leben, da bi Tebi pevajzal vročo ljubezen, ki po meni divja in Šturma! Tinica! Zlata nebeška Tinica, bodi frajndlih z mano, ki že več mescev zate unavšprehlih trpim! — 26 Povsod te iščem; povsod za Tabo te¬ kam in nimer ne odmartjkam, dokler nisi moja! Tiiiica. Gospod, vidim, da zame gorite! Pa bi Vi o tem drugod mol¬ čali? Kokelj. Engeljček, molčal bom, bolj ko stena! Tinica. Pa me res ljubite? Kokelj. Šveram Ti, bolj ko sebe! Tinica. Bolj od svoje gospe? Kokelj. Tavženkrat, miljonkrat bolj ! (Nekaj ropota po stopnicah.) Tinica. Za Boga, moj strijc gredo! Vbijejo Vas, če Vas tukaj najdejo! Kokelj. Oh engeljček moj, retaj me, frštekaj me! Tinica. Le urno v tole sobo! (Pelje ga do sobe na levem, in ga zapre vanjo.) Čakajte mirno, dokler odidejo! (Proti gledališču.) Nemškutarček je tudi nale¬ tel! -— Zdaj pa menda res ide nekdo, ki ne bo naletel, in to je — moj strijc. — 27 — V pričo njega se razvije zadnja obravnava, in to me veseli! Čakajta metulja, okrog mene ne bosta nikdar več frfolela in najbrže tudi okrog dru¬ gih ne več! (Frluga nastopi.) 8. Govor. Tinica. Frluga. Tinica. Dobro, strijc; Vi ste mož beseda! Frluga. Džusto bije sedma; eko, tukaj sem! Tinica. Naj Vam, predno greva, še nekaj posebnega povem! Frluga. Dej, dej! Govori! Tinica. V dveh urah, kar Vas ni bilo tukaj, več sem doživela, kakor dozdaj v 30. letih. Frluga. Djamberne, kaj tacega? Tinica. Prideta k meni, kakor znate, tisti dve gospe po dodelano robo. — 28 — Kakor po vsem svetu ženske rade go¬ voričijo, ker drugače ne bi živele, tako smo tudi me kramljale. Tožili sta, da njijna moža za drugimi deklinami tekata, in da ne mara tudi za mano lazita! Frluga. Pasja noga, ne! Kapac sem, da zmeljem z rokami oba! Tinica. Potolažite se, strijček! Obema sem srčno odkrila, da o tem ni- česa ne vem, in jima obljubila, ako kaj tacega zapazim, da njijna moža moški in krepko zavrnem, in jima pravi pot pokažem! Frluga. Bravo Tinica! Tinica. Komaj odideta gospe, pre¬ cej mi oba ptička sedeta na limanice. Ujamem prvega, ujamem druzega, in vsacega zaprem v svojo kletko! Frluga. Bravisimo Tinica! Tinica. Zdaj zdihavata brez ko- nopelj in vode pod mojo streho, in čakata poštene kazni! — 29 — Frluga. Prav kontent sem tega! Ali se jim tresejo dolge brageše! Tinica. Ljubi strijček, predno poj- deva iz hiše, prosim, potrpite 5—6 mi¬ nut. Stopim do prijateljic, pa bodem ko blisk z Vami! (Odteče.) 9. Govor. Frluga. Ta deklina je poštena! Ona in nobena druga ne bo mati mo¬ jima otrokoma, in nimam paiire, da bi se tega branila, ker je z mano jako pri¬ jazna! Se denes ji fino razložim, kako in kaj! Jaz imam 45, ona 30 let; jaz od prve ženke dvoje otrok, lepo pre¬ moženje v Piicmanih; ona je pridna, poštena blagovnica, — in tedaj ni med nama take diferencije! Trikrat sem jo obiskal, trikrat sem jo skrbno izkušal, ali je zame, ali ne, in v tretje najdem, da je prava hči vrle svoje matere, de- — 30 — funte moje strinične! Znam, da bo lju¬ bila moja otroka in mene, in da mi bo prijazna, draga tovarišica do smrti! Horpo di Bako! Bova živela, kakor angela, za hišo skrbela, in veselo do¬ čakala poznih let! Božja oblast, Tinica, Ti boš srečna z mano! (Trka.) Dentro! (Tinica in gospe nastopijo.) 10. Govor. Frluga. Tinica. Kiklja. Koklja. Tinica (kaže). Gospa Kiklja, gospa Koklja, moj strijc boter Frluga z Brega. Kiklja. Koklja. Da ste mi zdravi! Frluga. Servo mulisimo! Tinica. Strijc, pred vrati smo čule zadnje Vaše besede! Vi meni obetate vso srečo! Je li to res? Frluga. Res, kakor živim in pred tabo stojim! Pa kaj več čakulj? Ljuba 31 — Tinica, jaz tebe v pričo obeh teh le gospij vprašam: hočeš biti moja gospo¬ dinja in mati mojima otrokoma? Tinica. Hočem biti, in iz pravega nagiba, ker ste vrl možak! (d& mu roko.) Frluga (udari v roko). Velja! Kiklja. Sprejmita srčna moja vo¬ lila ! Koklja. Katerim tudi jaz svoja družim! Tinica. Frluga. Hvala lepa! Tinica. Blagorodni gospe! Vesta bili tako prijazni, da sta me denes obis¬ kali, da sta meni na srce položili tožbi o nezvestobi svojih soprogov. Jaz sem obljubila, Vama pomagati, da se moža vrneta na pravi pot. Pripetilo se je, česar nisem želela! Komaj sta odšli, pride v tole sobo gospod . . . Kiklja in Koklja. Kteri? Tinica. Gospod Kikelj ! Kiklja. Jaz nesrečna! Koklja (za se). I)a le moj ni bil! — 32 — Tinica. Prilizuja se mi z navad¬ nimi sladkimi besedami. Ne zamerite, gospa Kiklja, da sem se ž njim šalila, kolikor se je dalo, in ko sva cula, da nekdo po stopnicah gre, vrh vsega sem ga še zaprla. Kiklja. Kam ? Tinica. Ne daleč! Ptiček zdaj mirno počiva, in čaka, da ga izpustim, Kiklja. Kje je? 1 inica. Tukaj. (Gre do vrat na des¬ nem, in odpre.) Gospod Kikelj, stopite k nam, in objemite svojo gospo, ki Vas bolj ljubi, nego zaslužujete! (Kikelj pri¬ stopi in se topi v sramoti. 11. Govor. Prejšnji. Kikelj. Kiklja. Ali si enkrat naletel, sivi grešnik! Prav ti je! Zate imam domA - 33 — poseben caj! (Prime ga za roko.) Le poj¬ diva ! Tinica. Dovolite gospa, — le en trenotek! — Komaj zaprem prvega ptička, kdo pride? Koklja. Nu? Tinica. Gospod Kokelj! Koklja. Mrtva sem! (p a de na stol.) Tinica (priskoči Koklji). Tudi on se mi sladkuje, tudi ž njim se šalim in tudi ž njim se prigodi, da sva cula ropotanje po stopnicah. On me prosi, da ga skrijem, in tudi njega zaprem, pa V tole sobo. (Gre do vrat na levem, in odpre.) Gospod Kokelj, pridružite se nam, ako se Vam je že ohladilo mlado, vroče srce! (Kokelj pristopi.) 12. Govor. Prejšnji. Kokelj. Tinica. Tukaj Vas čaka Vaša 3 — 34 — skrbna gospa; bodite ji zvest, in ne želite nikdar več, kar ni Vašega. Mene pa in tudi vse druge pustite v nemar, in imejte me vedno za pridno in po¬ šteno deklino! Frluga (gospodoma). Fi Vama bodi! Že v oštarii sem Vama na zobe rekel, kar Vama gre. Oštja, še enkrat naj Vaju na tacem dobim, pa bo ves drug Kikeljkokelj! Koklja. Sram te bodi, rogovilež! Tudi tebi ne odide tvoj čaj. Le poj¬ diva. (Gospe primeti možA za roke.) Gospo¬ dična, hvala, da ste tako modro in po¬ šteno ravnala. Kiklja. Vso čast in hvalo Vam tudi jaz izrekam! Bodite srečna s strij- cem. Kikelj (za zobmi). Malinjazo. Kokelj (za zobmi). Frfluht. Tinica. Frluga. Bog z Vami! (Kik¬ lja s Kikljem, Koklja s Kokljem.) - 35 — 13. Govor. Tinica. Frluga. Frluga. Zdaj pa, Tinica, naj te v prvič poljubim kakor nevesto, ki si denes prav moški onegala! Denes tri tedne bo poroka, zdaj pa pojdiva na postrvi. Tinica. Pojdiva! Zvedela sem, hvala Bogu, da še v 50tem letu ni od¬ zvonilo pošteni deklini! Tisk Egerjev v Ljubljani. Založil Miroslav Vilhar. Tisk Egerjev v Ljubljani. 1866 . ■ . ■ '• ' ' %4 ' r - Z ( ••■■•»■ t '.. -s »V ; ' . . ; --v. ■ . .1 * ■ 5 .J.- S '»■■- ■.stil—-' ,«->‘9 •:. v •. . . 5 -i '/'-'fi vA- \ •' f KS " ■■ .."■ V .y-- - c »,'y j";& v?? :'-s' s ;X. ■'v— • •' V ' , >> *>*- .y-:v •.; ' v' - ‘ . ‘ ‘ - * *- ■; ' ^ • ’ T “'.v -.j. 5 ’ , ; ' ■ - . <\ ,Uv-b i'i C ' v ‘ F ■> ■ ; .ti -i V-;--- -• • • r ; .•*< '-S? . M' ■ ’ V ' - -V-\ ■■--- ■ - ■■ ’v i;. ' f >'■■.;v v*'--- ^ : - "■- ” ! i - ' ' V. :iwr' f -' i . ' : ■ ’ , . ■■' .. . 'v’ v- - ■■ ,•#t V'f -/ ■ . •**' ' '4 ' , ' ..«' ■':■.■.■:■■ v ", ■-,;<■■■■ . ;-- ;> T*,- f s ,.»^ ■ ‘l. : ':n ; • Ij'*’ ; / Y' # f . ' ■ >' : * :f- v 4S8w»&i>»3A>• ,i’ i ^ n- u u \ . ... . V* ’ ' ' NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000236290