Osnutek statuta mesta in občine
V skladu z obljubo dano v zadnji številki našega glasila Javna tribuna vastokrat želtmo podrobnejesezna-niti z bistvenimi spremembami in dopolnitvami oziroma novostmi osnutka statuta mesta Ljubljane in naše ob-čine. Delegatska skupščma je na zadnji seji določila besedilo osnutka našegastatuta in ga dala v javno raz-pravo. Po sklepu skupščine bo javna razprava trajalado konca meseca novembra. Ta prispevek naj omogoči krajanom, da se pobliže seznanijo s predlaganimi rešitvami in to tistimi, ki pomenijo novosti v primerjavi s se-danjimi. V javni razpravinaj bi posvetili pozornost predvsem tem rešitvam, dabi lahko na podlagi pripomb in predlogov oblikovali i takšne končne rešitve, ki bodo v skladu z interesi in hotenji naših Ijudi in občanov. Ce-lotno besedilo občinskega statuta so prejeli vsidelegati občinske skupščine kot tudi po več izvodov krajevne skupnostiterorganizacijezdruženegadela. Dolžnostdelegatovje, dasvojodelegatskobazonazborukraja-nov in zboru delovnih Ijudi podrobneje seznanijo tudi z drugimi rešitvami statutarne ureditve. Če bomo tako ravnali v vseh okoljih, potem bo javna razprava dosegla svoj namen. Zaio pričakujem in-želim, da bo vsak opravil svojo dolžnost.
1.  Pravice in dolžnosti občine In mesta
Bistvena novost je v tem, dadogovomo zdrugimi Ijubljanskimi občmami prenašamo na mesto dolo čene izvime pravice občin, kar omogoča nova zako-nodaja, narekujejo patudi dosedanje izkušnje. Tako na področju urejanja prostora zaradi njegove izredne pv/inembnosti želimo zagotoviti pruko statu-tarnih rešitev oblikovanje enotnejše politike in tudi njeino čimbolj enotno izvajanje. V skupnem interesu vseh Ljubljančanov se teži k enotni ureditvi varstva pred onesnaževanjem ter preprečevanjem preko-mernega hrupa, da bi tako zagotovili varstvo in izboljšanje človekovega okolja. Končno je prevla-dalo spoznanje, da je urejanje iri razvoj gospodar-skih infrastrukturnih dejavnosli tesno povezano s celotno razvojno problematiko mesta, torej skupno za vse občine v mestu. Zato na področju energet-skega in komunalnega gospodarstva mesto prev-zema pomembne pristojnosli. Tudi gospodarjenje s stavbnimi zemljišči naj bi bilo enotno urejeno in v ta namen je predvidena ustanovitev skupnega sklada stavbnih zemljišč za vse občine. Tudi na področju vodnega gospodarstva naj bi mesto prevzeio manjše pristojnosti občin Na področju stanovanj-skega gospodarstva naj bi v mestu sprejemali pred-pise, ki so v pristojnosti občin ter usklajevali program prenove stanovanjskega sklada. Glede cestnega gospodarstva, prometa inzvez bi v mestusprejemali predpise o prometni ureditvi ter opravljali tudi vse upravne zadeve s tega področja. Tudi na področju davčne politike in splošneporabe predvidevamo bolj enotno oblikovanje še zlast i pa izvajanje davčne po-litike in to na podlagidogovora med organiobčin ter postopno oblikovanje skupnih tehnično-administra-tivnih služb, kot tudi možnost opravljanjeskupnega inšpekcijskega nadzorstva. Glede pravosodnih or-ganov naj bi po eni rešitvi v mestu le usklajevali od-ločitve glede zagotavljanja pogojev za delo teh or-ganov, po drugi pa naj bi mesto prevzelo pravice in dolžnosti občin (izvolitev sodnikov in financiranje).
2.  Uresničevanje samoupravljanja v občini ozi-roma mestu
Urejene so vse oblike osebnega izjavljanja. Po-membnejša novost se predlaga pri statutu občine glede referenduma. Obvezen referendum naj bi bil ne le glede uvedbe samoprispevka in javnega poso-jila ter v drugih z zakonom določenih primerih, tem-več tudi v primerih večjih investicijskih posegov v prostor, ki bistveno vplK/ajo na življenje in delo de-lovnih Ijudi in občanov. Javno razpravo (le-to je ločiti od delegatsKe razprave) naj bi uveijavljali ne le za statut ter planske dokumenle (dolgoročne in sred-njeročne). javno posojilo in občinski prispevek, tem-več tudi glede predpisov, ki nalagajo deiavcern, de-iovnim Ijudem in občanom nove materialne obvez-nosti.
Na novo v obeh statirtih na kratko opredeljujemo
bistvo vloge in ciljev delovanja DPO, družbenih or-ganizacij in društev.
3.  Družbeno planiranje
Op^JStili smo dosedanji pristop povzemanjazako-nodajnih rešitev ler opredelili le namen in ciljednjž-benega planiranja ter temeljno vsebino dolgoroč-nega in srednjeročnega plana mesta oziroma obči-ne. Pomembnanovostjev opredelitvidolgoročnega plana kot skupnega dogovora Ijubljanskih občin in mesta. Na ta način uveljavljamo prepričanje, da je treba dolgoročni razvoj Ljubljane planirati celovito, enotno in skupno za območje vseh petih občin.
4.   Proračunska poraba
Bistvena novost je, da se sredstva za splošne družbene potnebeobčin in mestaoblikujejo in razpo-rejajo v okviru skupne bilance in to z dogovorom, ki temelji na enotnih kazalcth družbeno-ekonomskega položaja občin.
5.  Družbene dejavnosti in SIS
Ta materija je bistveno ožje opredeljena kot do-slej, saj je v celoti opuščeno naštevanje posameznih SIS ter njihovih pristojnosti. Z novim pristopom že-limo omogočiti prožnejše prilagajanje delovanja in organiziranosti potrebarn v občini in mestu. Posebej sc v mestnem statutu jasneje opredeljene dejavno-sti posebnega daižbenega pomena in uresničeva-nje posebnegadružbenega interesadelovnih Ijudi in občanov. V obeh statutih pa jetudi natančneje opre-deljen odnos skupščine in drug ih onganov občine oz. mesta do SIS in OZD.
6.  Krajevne skupnosti
V  statutu občine jim je dan poseben poudarek, podrobneje je opredeljen postopek ustanavljanja in prostorskega preoblikovanja, na novodoločena me-rila in kriteriji za oblikovanje ter jasneje poudarjena obveznost združenegadela in SIS za krepitev mate-rialne osnove delovanja krajevnih skupnosti.
7.  Skupščina mesta oziroma občine
V obeh statutih so jasneje opredeljene pristojnosti vseh tieh zborov, enakopravne pristojnosti zbora zdaiženega dela in zbora občirToziroma krajevnih skupnosti ter samostojne pristojnosti zborov kot tudi enakopravno odločanje skupščin SIS s pristojnimi zbori skupščine. Bistvena novost predlaganih reši-tev je v krepitvi samostojnega odločanjazbora zdru-ženega deta oz. zbora občin oz. KS. V obeh statutih so dopolnjene in bolj precizne določbe glede dela predsednika, podpredsednika in predsednikov zbo-rov pri uresnčevanju in usklajevanju programadela. Spremembe so tudi glede organov in delovnih teies tako skupščine mesta kot občinske skupščine. Tako kot v statutu rnesta tudi v statutu občine ponovno uveljavljamo položaj sekretarja skupščine. Novosti sb tudi glede volitev skupščinskih funkcionarjev. Pri več kandidatih ni možno več vztrajati na doseda-njem principu dvotretjinske večine vsakega zbora, V občinskem statutu zato predvidevamo v primeru enegakandidata, dajele-ta izvoljen.čedobivečino glasov vseh delegatov v vsakem zboru, če pa je več
kandidatov, pa tisti, ki dobi največ, vendar ne manj kot 1/3 glasov v vsakem zboru. V obeh statutih so tudipredvidenespremembegledesestaveobčinske skupščine oz. zbora združenega dela. V statutu ob-čine predlagamo sedanjo rešitev — 61 delegatskih mest. variantno pa 45. izhajajoč iz izražene želje po reorganizaciji konferenc delegacij.
8.  Izvršni sveti in upravni organi
Še zlasti v statutu občine so jasneje opredeljeni položaj in pristojnosti ter medsebojna razmerja tudi do OZD, SIS in KS v težnji, da bi bolje obvladovali stanje na posameznih področjih ter pravočasno ukrepali. Precizneje smo tudi v statutu občine dolo-čili razmerje IS do občinske skupščine ter njenih or-ganov in teles in do SIS-ov z namenom, da zagoto-vimo večjo učmkovitost celotnega delegatskega si-stema. Novost so tajne volitve predsednika IS, se-stava IS mora odražati družbene in ekonomske ra-zmere v občini in ponovno predvidevamo možnost dveh ali več podpredsednikov IS.
Kar zadeva upravne ongane je novost v tem, da opuščamo naštevanje področij, na katerih jih je po-trebno ustanoviti, da bi tako imeli možnost fleksibil-nejšega prilagajanja organizacije upravnih organov dejanskim potrebam in možnostim. Opredeljeni so le lemelji organizacije upravnih onganov, njihove pravice, dolžnosti in odgovomosti. V odnosu do ob-činske skupščine je poudarjena krepitev njihovega samostojnega nastopanja ter opredeljena dolžnost nudenja pomoči oz. sodelovanja z delegacijami in delegati za skupščino mesta in skupščino SRS.
9.  SLO in družbena samozaSčita
V obeh statutih je to področje bistveno ožje ureje-no, izhajajoč iz tega, da tako zvezni kot repubtiški zakon \z leta 1982 to področje dokaj podrobno ureja-ta. V statutu občine obstajatadve rešitvi, po variantni bi se omejili le na najnujnejša statutama določHa in opredelili temeljne naloge občine na tem področju.
10.  Družbeni sveti
Tako v statutu mesta kot občine smo se omejili na obseg potrebnih norm, saj so zakonodajne rešifve dovolj prožne za oblikovanjeteh teles tudi v občinah inmestu.Vstatutumestapajeizrecqodoločenatudi možnost ustanovitve skupnega družbenega sveta občin in mesta Ljubljane.
11.  Akti skupftčine mesta oziroma občine
Bistvo predlaganih sprememb in dopolnrtev je v jasnejši opredelitvi vrste teh aktov, opredelitvi po-stopkov sprejemanja (enofazni oz. dvofazni) in nji-hovi objavi. V statutu občine predvidevamo enof azni postopek tudi tedaj, če je potrebno v skladu z zakoni sprejetilemanjše vsebinskespremembe indopolni-tveodlokov. Pravtakosmo jasnodoločili, daaktiob-činske skupščine ne morejo imeti retroaktivnega učinka. V statutu mesta pa je glede objave aktov poleg sedanje rešitve (objave v uradnem listu SRS) predvidena še možnost njihove objave v posebnem uradnem glasilu občin in mesta.
12.  Varstvo  samoupravnih  pravic,  družbene lastnine in zakonitosti
V obeh statut ih je to pod ročje usklajeno z novo za-konodajo V statutu občine je posebej poudarjena vloga občinske skupščine pri nadzorstvu nad zako-nitostjo; nosilci varstva (le-teh je več) so le našteti, opuščeno pa je opredeljevanje njihovih pristojnosti, ker to ureja že zakon. Posebej pa je določena dolž-nost občine, da zagotavlja kadrovske, materialne in druge pogoje za njihovo uspešno in učinkovito delo-vanje. Kot že omenjeno pa bo treba v razpravi obli-kovati stališče do vprašanja. ali pravice in dolžnosti občin  do  pravosodnih  organov  prenesemo  na Tiesto                                          Ama Tominšek