O prehojeni poti od ideje do uresničitve, o po - slanstvu, sedanjosti in viziji smo se pogovarjali z vršil- ko dolžnosti direktorice Gornjesavskega muzeja Jese- nice Ireno Lačen Benedičič. Najprej vam in vsem vašim sodelavcem iskreno čestitam za uspešno zgodbo, ki jo s planinskim muzejem pišete že deset let. Kakšna je sploh zgo- dovina muzeja – kako je prišlo do zamisli in nato do njene uresničitve? Pobuda ali želja, da bi Slovenci imeli planinski muzej, je stara skoraj sto let. Že zelo zgodaj so v Planinskem vestniku pisali o tem, da bi si Slovenci vendarle zaslu- žili muzej, kjer bi se zapisovala in hranila dediščina s področja gorništva. Kmalu po drugi svetovni vojni se je začelo sistematično zbirati gradivo in pri tem so bili najaktivnejši člani alpinističnega odseka PD Jese- nice, ki so zbrane predmete podarili sosednjemu PD Dovje-Mojstrana. Ti so predmete uredili in razstavili leta 1984, ko je Triglavski naravni park (TNP) ustano- vil Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani, pri čemer so sodelovali tudi sodelavci Gorenjskega muzeja in drugi. Na območju takratne občine Jesenice je delo- val tehniški muzej Železarne Jesenice. Ker je bila zgo - dovina povezana z železarstvom, so tam veliko pred- metov restavrirali, konzervirali, popravili ali naredili, med drugim tudi makete, ki so danes razstavljene v SPM. Ko je prišlo do razpustitve tehniškega muzeja, je takratna občina leta 1991 ustanovila samostojni javni zavod, muzej Jesenice, ki je deloval na skorajda enakem območju kot danes. Ko je nastala samostojna občina Kranjska Gora, so se odločili, seveda z veliko podporo in željami planincev in s PZS, da Triglavsko zbirko, ki je bila pred tem v sosednji stavbi, zaupa in prenese na javni zavod Jesenice. Leta 1997 smo dobili v muzeju strokovno sodelavko, kustosinjo za zgodo- vino planinstva, ki je nadaljevala z zbiranjem gradi- va in materiala, ki ga je pred tem vzorno zbiral pred- sednik PD Dovje-Mojstrana, Avgust Delavec. Pri tem so aktivno vlogo odigrali domači planinci, med drugimi Miro Eržen, poznejši sodelavec muzeja, ki ga je občina imenovala za vodjo izgradnje projekta Slovenski planinski muzej. Tako je prihajalo do več poskusov sofinanciranja izgradnje, pridobitve do- kumentacije in izvedbe projekta. Po več neuspešnih poskusih je poleti 2007 takratni predsednik vlade Ja - nez Janša položil temeljni kamen in leto zatem je ob- čina oddala vlogo na razpis Evropskega sklada za re- gionalni razvoj s partnerji, med katerimi je bila PZS, Triglavski narodni park, PD Dovje-Mojstrana, Gor- njesavski muzej Jesenice). Med gradnjo je prišlo do pomanjkanja finančnih sredstev, zato je bila ustano - vljena Ustanova Avgusta Delavca, ki so jo ustanovi- li PZS, Slovenski gorniški klub Skala, PD Dovje-Moj- strana. To je bilo ključno, da se je investicija lahko uspešno zaključila, sredstva pa so prispevali tudi šte- vilni posamezniki in planinska društva. DESET LET SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA Zdenka Mihelič Bogata zgodovina in idej polna prihodnost Pogovor z Ireno Lačen Benedičič Slovenski planinski muzej (SPM) v Mojstrani je spomenik dosežkov slovenskega alpinizma, planinske poti slovenskega naroda. Sedmega avgusta letos, ko je praznoval tudi Aljažev stolp vrh Triglava 125 let, je muzej slovesno praznoval deseto obletnico uspešne poti, ki je več kot upravičila dolgoletna prizadevanja slovenskih planincev za njegovo postavitev. Slovesnosti ob 10-letnici praznovanja se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je muzeju zaradi vseh zaslug izročil posebno priznanje. Dejal je, da je muzej simbol naše ljubezni do gora, ki je vrojena v slovensko srce, Triglav pa eden redkih simbolov, ki ne razdvaja, in to veliko pove o naših vrednotah. Foto: Kati Žvan, arhiv GMJ – SPM Z odprtjem muzeja 7. avgusta leta 2010 so se slo- venskim planincem uresničile stoletne sanje. Ker je muzej povezan s prebujanjem naroda in domo- ljubjem, je to eden najpomembnejših slovenskih muzejev. V čem se domoljubje izraža v muzeju? Domoljubje in identiteta Slovencev sta povezana z gorami in se izražata skozi celotno pot slovenskega gorništva in alpinizma. Tako je tudi stalna razstava v SPM zasnovana kot pot na goro in kot je pomembna pot na vrh, tako je pomembna pot v dolino. Mi smo si zastavili, da bomo najprej opisali, kakšni so bili vzgi- bi, da so ljudje začeli obiskovati gore. Nato prikazu- jemo organiziranost slovenskih planincev in gradnjo planinskih koč, ki je bila prav tako pomembna. Vede - ti moramo, da so takrat tujci, ki so bili člani nemške- ga planinskega društva, začeli v naših gorah postavlja - ti koče. In nemalokrat se je zgodilo, da za slovenske planince ni bilo prostora, ker so v kočah dali pred - nost nemško govorečim planincem. Slovencem se je to zdelo zamalo, zato so se odločili, da bodo posta- vili svoje koče. Če pomislimo, da je leta 1895 dovški župnik Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil Aljažev stolp, nam to pove, kako pomembna je bila identiteta, da so gore izražale slovensko lice, kot je zapisal Pla- ninski vestnik. Muzej, ki ga odlikuje postavitev gradiva od začet- kov slovenskega planinstva do sodobnega obisko- vanja gora in preživljanja časa v njih, do kotičkov, namenjenih otrokom, ter izjemnih vzponov in do- sežkov alpinistov v naših in tujih gorah, je obiskalo že več kot 100.000 obiskovalcev. Kdo je vaš tipič- ni obiskovalec in kdo so najpogostejši obiskovalci? V mesecu avgustu leta 2010, ko smo muzej odprli, je SPM obiskalo več tisoč obiskovalcev, do konca leta si ga je ogledalo že več kot 15.000, kar je bilo zelo veliko. Res je, da smo planinci ob članarini prispevali delež sredstev za ogled muzeja, in tako je bila vstopnica za ogled že vključena. Tisto, kar je pomembnejše in kar smo si želeli, pa je, da se obiskovalci vračajo. K temu si prizadevamo tudi danes. Muzej je zanimiv tako za odrasle kot za mlade. Predvsem jih privlači aktivna vloga, saj se pri nas predmeti ne ogledujejo od daleč, ampak imamo veliko takih, pri katerih so lahko aktiv - ni prek računalniških igric ali se preizkušajo v različ - nih spretnostih. Seveda k temu pripomore vsakole - tna posodobitev dela stalne razstave, zaradi česar je SPM še privlačnejši. Med septembrom in majem so najštevilčnejši domači obiskovalci, poleti pa tujci – v preteklih letih smo zabeležili Nemce, Nizozemce, Čehe, Francoze, Madžare in Avstrijce. Letos muzej tudi v poletnem času zelo obiskujejo Slovenci. Loci- rani smo v turistični občini Kranjska Gora, ki je tre- nutno na slovenski ravni na drugem mestu po izrabi turističnih bonov. Trenutno beležimo osemdeset od - stotkov domačih gostov. Lani je stalno razstavo obi - skalo več kot 18.700 obiskovalcev, občasne razstave in dogodke pa več kot 57.000, skupaj več kot rekor- dnih 65.000 obiskovalcev. V sodelovanju s TNP in Zavodom kulturne dediščine Slovenije in z lokalni- mi ponudniki pripravljamo zanimive programe tudi v okolici, kot so vodenje po poti Triglavske Bistrice ali po poteh Mojstranške pripovedke. Muzej je zastavljen didaktično vzgojno in v njem lahko obiskovalci preverijo svoje gorske veščine. T o je tudi prvi igrificirani muzej na svetu – kaj to pomeni? T o pomeni, da se obiskovalci ne seznanjajo z branjem in proučevanjem posameznih predmetov, ampak predmete preizkušajo, zato jih uvrščamo v interpre - tacijska vodenja. Predmete si lahko ogledate skupaj s Požgancem, pomočnikom Jakoba Aljaža, ki je izva- jal dela za postavitev stolpa; naši igralci pripovedujejo zgodbo, kako je Jakob Aljaž videl vse to. Sicer pa smo si naziv prvega igrificiranega muzeja na svetu prislužili, ko smo leta 2016 prevzeli Bivak II, t. i. dvojko, odsluže- ni bivak, ki nam ga je podaril AO PD Jesenice. Posta- vili smo ga pred muzej in mu želeli dati vsebino. T o je bil tudi čas, ko so se pri nas začele pojavljati sobe po- bega. Znali smo bivak povezati z nevarnostmi, ki pre- tijo v gorah, kako se pred temo umaknemo na varno, izognemo prepadom, kako si zapomnimo pravo pot in kako se zatečemo v varno pribežališče – bivak, če- mur ta tudi služi. Podobno je z aktivnostjo, ki smo jo Slovenski planinski muzej je obiskalo že več kot 100.000 domačih in tujih obiskovalcev. Foto: Zdenka Mihelič Slovenski planinski muzej je namenjen vsem. Vršilka dolžnosti direktorice Irena Lačen Benedičič lepo oriše: "Namenjen je vsem Slovencem, da se zavemo korenin, mladim, da jim pokažemo še eno pot, otrokom, da vzljubijo gore, planincem, da nadgradi- jo svoja doživetja, turistom, da jih zamika edinstveni svet naših gora, in seveda tudi ljudem z omejenimi sposobnostmi, da doži- vijo tisto, za kar jih je življenje prikrajšalo." Za konec se zahvali za podporo in obisk vsem nam planincem, ljubiteljem gora, ki muzej radi obiščemo in ga podpiramo: "Smo živo stičišče planinske zgo- dovine, kjer s partnerji, sodelavci in prostovoljci ustvarjamo sku- pen prostor spomina in tkemo nitke prihodnosti, ki je ne bi bilo, če nas ne bi ob vsem tem podpirali vi." 16 uvedli letos v obliki čarobne škatle, mistery box. Gre za izziv obiskovalcem, ki rešujejo naloge, skrite v čarobni škatli, in se preizkušajo, če imajo usvojene vse vešči- ne, spretnosti in znanje, da se lahko podajo na Triglav. Skozi številne razstave in dogodke, ki jih pripra- vljate, se izražata pripadnost slovenskemu planin- skemu narodu in ljubezen do gora. Kaj je po va- šem osnovno poslanstvo muzeja danes? Poslanstvo muzeja smo oblikovali s sodelavci, kot tudi z ustanovitelji in sofinancerji. Cilj smo videli v tem, da želi biti muzej prepoznaven kot osrednji dr- žavni planinski muzej, kar sicer še ni. Tako bo mu- zej stičišče ter nosilec lokalne in nacionalne identi- tete. Želimo, da bo prostor srečevanj, izobraževanj, spoznavanj, pa tudi razvedrila. Želimo postati pove- zovalec in promotor turistične ponudbe na obmo- čju Julijskih Alp ter muzej, ki bo hkrati odprt prostor družbenega dialoga 21. stoletja. V svojo vizijo smo zapisali, da si želimo trajnostne rasti in učinkovito- sti svojega poslanstva, varovanja kulturne dediščine s področja gorništva, planinstva, alpinizma in poveza- nih dejavnosti. SPM je prejel številna priznanja, med drugim je bil nominiran za evropski muzej leta 2012, pre- jel je nagrado Fundacije kralja Alberta I. za izje- mne in trajne dosežke, ki imajo pomemben vpliv na gorski svet in zaščito Alp, pa častno V alvasorje- vo priznanje Slovenskega muzejskega društva za prostor doživetij "Pobeg v bivak" in nagrado Živa za najboljši slovanski muzej leta 2017. Povejte nam, ali lahko SPM primerjamo s podobnimi sve- tovnimi muzeji? Menim, da se zagotovo lahko štejemo med sodob - ne svetovne muzeje. Vse naštete nagrade in tudi za- dnja – zahvala predsednika države ob 10-letnici mu - zeja naše aktivnosti nam veliko pomenijo. Prav tako nagrada Živa leta 2017 za najboljši slovanski muzej. Med tristo milijoni Slovanov, to je med 23 kandidati iz enajstih držav, kamor spada tudi Rusija, smo pre - jeli najvišjo nagrado in bili prvi muzej v Sloveniji, ki jo je prejel. Ponosni smo in to nas zavezuje, da našo vsebino in dediščino predstavljamo odgovorno in za- nimivo. Muzeji postajajo kraj zbiranja, odkrivanja, tudi stičišče planincev in so že presegli zgolj ogledova- nje razstavljenih predmetov. Kako SPM sledi sve- tovnim trendom? Sledimo svetovnim trendom na področju muzeal- stva, kakor tudi smernicam države za digitalizacijo kulturne dediščine, kar pomeni, da stalnim vsebinam in občasnim razstavam dodajamo projekte, privlačne tudi za turizem, na primer omenjeni Pobeg v bivak, Triglavski izziv, Virtualni spust s Triglava ali v globi- ne jam in prvi helikopter, ki je pri nas začel z gorskim reševanjem. Pri tem ne pozabljamo na zgodbe ljudi, ki pišejo zgodovino našega planinstva, te so zelo po- membne, zato jih predstavljamo v muzeju. Ob številnih razstavah in predavateljskih, film- skih, doživljajskih dogodkih se nam pojavlja vpra- šanje, katera razstava ali dogodek sta bila najbolj obiskana in odmevna? T o je zagotovo razstava o alpinistkah z naslovom Ko - rajža je ženskega spola, pa tudi nova razstava o sloven- skem alpinizmu bo najbrž podobno obiskana. Kako ste proslavili letošnjo okroglo obletnico? Obletnico proslavljamo skozi celo leto. V sak ponede- ljek na spletni strani www.planinskimuzej.si predsta- vljamo delovanje muzeja skozi obdobje desetih let. Prav na deseto obletnico delovanja, 7. avgusta letos, pa smo odprli razstavo 10 sidrišč o desetih prelomni - cah slovenskega alpinizma. Izpostavili smo Valenti - na Staniča, prvega alpinista Vzhodnih Alp, svetov - no slavo v domačih stenah, boj za primat v zimskih vzponih, osvajanje osemtisočakov, duh velikih Na novi razstavi z mejniki slovenskega alpinizma pomemben del zasedajo naše velike odprave. Foto: Zdenka Mihelič jugoslovanskih odprav, plezanje v najzahtevnejših stenah, solo vzpone v velikih stenah, smučanje z Eve - resta in štiri od devetih zlatih cepinov, ki so jih prejeli naši alpinisti, prav tako pa se zazremo v prihodnost. Vse to je strnjeno v novem koledarju za leto 2021, ko bomo obeležili 100-letnico Slovenskega gorniškega kluba Skala. Kdaj vas lahko obiščemo in kaj vse zanimivega nas čaka pri vas? SPM lahko obiščete vsak dan (razen 1. januarja in 1. novembra) od 9. do 17. ure. Ob obisku muzeja se lahko sprehodite tudi do slapa Peričnik, po poti Tri - glavske Bistrice ali pa muzej obiščete ob vrnitvi z gora.  m 17