cena 60 dinarjev številka 6 (810)
glasilo socialist ■ e zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 13. februarja 1986
Občinski svet ZSS Velenje
Volijo
nove organe
Jutri, 14. februarja, ob 16. uri bo v Domu kulture v Titovem Velenju skupščina občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje, na kateri bodo obravnavali in sprejeli poročilo o delu občinske organizacije za obdobje med 10. in 11. kongresom ZSS.
Obravnavali in sprejeli bodo tudi programske usmeritve delovanja Občinskega sveta za naslednje štiriletno obdobje, razrešili člane občinskega sveta in nadzornega odbora ter izvedli volitve.
Na skupščini bodo izvolili tudi delegate za 11. kongres ZSS in 10. kongres ZSJ.
ZKS Velenje
V soboto programsko volilna konferenca
V soboto zjutraj, ob 8. uri, bo v Titovem Velenju volilno programska konferenca občinske organizacije ZKS Velenje.
Na njej bodo ptodali poročilo o delovanju občinsske organizacije Zveze komunistiov v preteklem mandatnem obdolbju in ocenili gospodarske, družbenoekonomske in družbenopolitične razmere v občini. Razprava o poročilih in oceni bo potekala v dveh komisijah — komisiji za družbenoekonomske odnose in komisiji za politični sistem, organiziranost in razvoj ZK ter SLO in DSZ.
Na programsko-volilni seji občinske organizacije bodo podali tudi poročilo o poteku kadrovanja za člane občinskega komiteja, Statutarne in Nadzorne komisije ter za delegate X. kongresa Zveze komunistov Slovenije in XIII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Po volitvah bodo delegati slišali še poročilo komisij o svojem delu in zaključkih in sprejeli programske usmeritve delovanja občinske organizacije.
*' '	T
Kot pred dvainštiridesetimi leti
Čeprav je bilo »junakov« nekaj manj kot so predvideli, pa je vendarle v ponedeljek dopoldan po poti slavne Štirinajste iz naše in Žalske občine odšlo v snežni metež okoli sto mladincev. Z njimi je bilo tudi nekaj starejših pohodnikov in vojakov.
Po zboru na Titovem trgu v Titovem Velenju so se odpeljali do Dobrne, kjer so prejeli pohodni prapor od celjskih mladincev, nato pa so morali pošteno »zagristi« v strmino Paškega Kozja ka, kamor je snega naneslo kot pred dvainštiridesetimi leti, ko se je po teh odmaknjenih
poteh prebijala Štirinajsta divizija. Seveda je bilo takrat borcem mnogo, mnogo teže.
Ponedeljkovo pot so pohodniki končali v Paki, kjer so prespali. V torek so odšli skozi Škalske Cirkovce in Plešivec na Graško goro, od tu pa so se po manjši slovesnosti napotili v Ravne.
Čeprav utrujeni so v tem kraju pripravili miting. Včeraj so pohodniki opravili še zadnji, pravzaprav najlažji del poti do Zavodenj si predali pohodni prapor mladim iz občine Mozirje. Ti bodo pohod sklenili jutri na Ljubnem ob Savinji.
Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja
Opozorimo na pomanjkljivosti in jih odpravimo
Predsedstvo Zvezne konference SZDL Jugoslavije je dalo sredi decembra lani v javno razpravo Kritično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja s katero opozarja na slabosti, ki jih je treba odpraviti, da bomo dosegli večjo usposobljenost in učinkovitost političnega sistema. Zagotoviti mo-
Številne prireditve
Ob letošnjem kulturnem prazniku se je v Šaleški dolini zvrstilo več prireditev. 2e v soboto so v galeriji knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika odprli razstavo slik in plastik Vojka Štuhca in Vlada Jeriča. Včeraj pa je bila v domu kulture v Titovem Velenju svečana akademija, na kateri so podelili letošnja Napotnikova priznanja. V kulturnem programu so se predstavili učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Titovega Velenja.
ramo stalno, hitrejšo krepitev odločilne, dominantne vloge delavskega razreda, delavcev in delovnih ljudi v družbeni reprodukciji in družbi sploh.
Vzporedno s pripravami na pomladanske volitve in s pripravami na kongrese družbeno političnih organizacij razpravljamo o Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja tudi v občini Velenje. V naših temeljnih okoljih pa smo intenzivno ocenjevali delovanje političnega sistema že zadnji dve leti. Ocene in številne pobude za izboljšanje stanja so bile podane tudi na zadnji programsko volilni seji občinske konference SZDL Velenje.
Temeljito bomo v občini v tem času spregovorili še posebej o tistih področjih, ki so za nas najbolj zanimiva. Tako so bile imenovane strokovne komisije, ki so morale obdelati posamezno področje, pripraviti in voditi javno tribuno ter nato pripraviti zaključke z nje. Na ta način smo obdelali oziroma v tem času še obdelujemo naslednja vprašanja: Razvijanje samoupravnega odločanja v samoupravnih organizacijah in skupnostih, Izpolnjevanje delovanja in nadaljevanje razvijanja delegatskega skupščinskega sistema, Nadaljnja demokratizacija kadrovske politike in krepitev odgovornosti pri opravljanju družbe-
nih funkcij, Dosledno uri čevanje ustavne zasnov sameznih družbeno p čnih skupnosti ter Uresničevanje ustavne vloge subjektivnih sil v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja.
Povzetke zaključkov s teh razprav bomo objavili v naslednjih številkah Našega časa.	(mz)
MODERNO JE
IZ ELKROJA JFj/
Sami niso našli poti iz krize
Komite ZKS Velenje
Seminar za
sekretarje
Občinski komite ZKS Velenje je v ponedeljek v prostorih Mer-xove restavracije na Gorici pripravil enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK. Dopoldanski del so najprej namenili kritični analizi političnega sistema samoupravljanja, v nadaljevanju pa so spregovorili o aktualnih gospodarskih in družbeno-ekonomskih razmerah in pri tem posebej poudarili razmere v naši občini. Prvi del so sklenili s pogovorom o organizacijskih in drugih napotkih za delo sekretarjev osnovnih organizacij.
Popoldne so udeleženci najprej poslušali predavanje o zunanjih in notranjih razmerah v Sovjetski zvezi, na koncu pa so spregovorili še o vlogi, oblikah in metodah dela osnovnih organizacij ZK v temeljnih samoupravnih okoljih.
Letos so se izkazali
Počitnice so minile. Prepričani smo, da so jih naši šolarji lepo preživeli, da so si nabrali novih moči za uspešno delo v drugem polletju.
Če smo prejšnja leta očitali osnovnim šolam, klubom in društvom, da šolarjem v počitniškem času obrnejo hrbet in jim zapro vrata, za letošnje počitnice tega nikakor ne moremo trditi. Nasprotno, letos so jim vrata kar povsod na široko odprli.
V telovadnicah so imeli organizirano splošno vadbo ter usmerjene telesne aktivnosti in športne igre. Organizirana je bila rokometna šola in še bi lahko naštevali. Veselo, prijetno pa tudi poučno je bilo na smučiščih, podobno pa tudi v plavalnem bazenu v Topolšici, kamor so vsak dan vozili na rekreacijo naše otroke. To je bila sploh najbolj priljubljena oblika počitniškega dela, udeležilo se je je kar okoli 6000 učencev. To tudi dokazuje, kako v Titovem Velenju potrebujemo plavalni bazen.
Pri organizaciji počitniških aktivnosti je bilo sicer tudi nekaj spodrsljajev, pa vendar lahko vse, ki so jih pripravili pohvalimo in izrazimo upanje, da bo tako ali še bolje tudi prihodnje leto.
M. Zakošek
Ena najbolj »vročih« tem so v občini Velenje v tem času prav gotovo razmere v Veplasu, kjer so se s težavami srečevali že dalj
časa, sodu pa je izbila dno izguba, s katero so se soočili ob zaključku preteklega leta. Nezadovoljstvo delavcev se je stopnjevalo, prve dni januarja so na izsiljenem sestanku zahtevali višje osebne dohodke, zahtevali pa so tudi takšno vodenje delovne or-
ganizacije, ki jim bo zagotovilo uspešen nadaljnji razvoj.
O razmerah v tej delovni organizaciji so pred nedavnim govorili člani izvršnega sveta skupaj s predstavniki te delovne organizacije, družbeno političnih organizacij občine, Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice in družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Na tem sestanku so postavili pred vodstvo Veplasa odločne zahteve, da to izdela program ukrepov za odpravo motenj, program, ki bi zagotovil uspešno poslovanje te delovne organizacije. Prav gotovo so na tem sestanku vsi po tihem upali,
da bo vodstvu in zaposlenim uspelo, da nastale težave premagajo sami, da se izognejo neljubemu ukrepu družbenega varstva. Upanja je bilo sicer le še malo. Pa vendar, bilo je!
Danes ga žal ni več. Zdaj že vemo, da je pravzaprav edina pot iz krize v tej delovni organizaciji ukrep družbenega varstva. Potrebne bodo zares zelo korenite spremembe, ki jih dosedanji številni sanacijski programi niso prinesli in te spremembe se začenjajo že kar pri delovni disciplini, pri pravočasnem prihodu na delo in seveda pri številnih drugih za poslovno politiko te delo-
vne organizacije pomembnih zadevah.
Za takšno razreševanje težav so se delavci odločili na zadnjem zboru delavcev prejšnji teden, ko predloženega programa niso sprejeli. O razmerah v Veplasu so na včerajšnji seji govorili tudi člani izvršnega sveta (to je bilo po zaključku redakcije.) Lahko pa sklepamo, da so se odločili, da predlagajo zborom občinske skupščine za to delovno organizacijo ukrep družbenega varstva.
Mira Zakošek
2. stran ★ fiaS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
13. februarja 1986
Postaja milice Mozirje
Lani zadovoljive varnostne razmere
Postaja milice v Mozirju je tudi lani, kot strokovni dejavnik v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, največ pozornosti namenila nalogam s področja varstva ustavne ureditve, varovanju življenja in zagotavljanju osebne varnosti ljudi, varovanju družbenega in zasebnega premoženja, odkrivanju predvsem hujših oblik kaznivih dejanj, javnemu redu in miru in med ostalim seveda tudi nadzorovanju cestnega prometa. Sem sodi še varovanje državne meje in nudenje strokovne pomoči družbeno-političnim organizacijam, krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela. Vse te naloge so delavci milice dokaj uspešno uresničili, posledica tega pa je dokaj visoka stopnja varnosti, v preteklem letu, na območju občine Mozirje.
Lani so tako zabeležili manj kršitev s področja javnega reda in miru, še vedno pa ugotavljajo, da je največ kršitev v gostinskih lokalih, zatem pa so kršitve na cesti, trgih in drugod. Od 138 primerov, jih je bilo kar 95 storjenih zaradi alkohola. Ker je bilo tudi lani največ primerov prepiranja, vpitja ter točenja alkoholnih pijač, bodo delavci milice v bodoče še okrepili preventivno in represivno dejavnost, da bi stanje izboljšali. Posebno pozornost so s stalnim nadzorovanjem namenili varovanju družbenega in zasebnega premoženja, kjer so ugotovili vrsto pomanjkljivosti, kljub temu pa večje materialne škode na srečo ni bilo. Neodgovornega in nesamozaščitenega vedenja delovnih ljudi in občanov je še vedno preveč, kar seveda narekuje nove naloge in doslednejše ukrepanje.
Delavci milice so obravnavali tudi 33 dogodkov, med temi je šest delovnih nezgod, leto poprej sta bili samo dve, obravnavali pa so med drugim kar 247 kršitev predpisov iz pristojnosti drugih organov. To pomeni 115 kršitev več, kot leto poprej. Število teh kršitev se je zlasti povečalo na
področju prometa z lesom in lesnimi izdelki, zato so se delavci milice tega problema lotili znatno bolj načrtno in organizirano. Teh prekrškov je bilo namreč lani kr 147, kar je za 71 več, kot leta 1984. Pri odpravljanju teh kaznivih dejanj bodo seveda rabili več sodelovanje ostalih organov.
Bolj ugodno je stanje na področju kriminalitete, kjer število dejanj upada že od leta 1982, žal pa ob tem ugotavljajo, da se iz leta v leto veča materialna škoda, povzročena s temi kaznivimi dejanji. Dejanj s področja politične kriminalitete lani niso zabeležili, število ostalih dejanj pa se bistveno ni spremenilo. Padec teh dejanj na nekaterih področjih je sicer razveseljiv, vendar delavci milice smatrajo, da je bilo teh dejanj več, a so ostala neodkrita. Žal še vedno ostaja dejstvo, da so večino kaznivih dejanj odkrili delavci organov za notranje zadeve, to pa seveda potrjuje slabo notranjo kontrolo v združenem delu in slabo aktivnost drugih strokovnih služb s področja družbene samozaščite.
Za lansko leto je tudi značilno, da se je zmanjšalo število tatvin, goljufij, poškodovanja tujih stva-
SAVINJSKI DROBIR % SAVINJSKI
Končno tudi turistično društvo
Rečica ob Savinji — Krajevna skupnost Rečica ob Savinji je prostorsko med največjimi v Gornji Savinjski dolini in ji naravnih lepot ne manjka. S tem so seveda na voljo tudi številne možnosti za razvoj turistične dejavnosti, ki pa je doslej krepko zaostajala za vsemi ostalimi dosežki na najrazličnejših področjih dela in življenja v tej krajevni skupnosti. Nekaj je sicer turističnih kmetij, pred leti je na področju te skupnosti zrasel zelo uspešen kamp, neizkoriščene pa so vse ostale možnosti, tudi tiste, ki se Rečici ponujajo z neposredno bližino centra na Golteh. Zato je bližnja ustanovitev turističnega društva toliko bolj pomembna.
O ustanovitvi društva so na Rečici razmišljali že dalj časa. Glede na možnosti na tem področju in glede na razvoj turizma v dolini je ustanovitev društva nujna, saj lahko bistveno pripomore k popestritvi gostinske in turistične ponudbe. Osnovne na-
V torek občinska kandidacijska konferenca
Mozirje — Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela so v mozirski občini opravili v skladu z rokovnikom. Vse pripombe in napotke s teh konferenc so v sredo obravnavali člani predsedstva občinske konference SZDL Mozirje, ki so izoblikovali tudi oceno poteka temeljnih kandidacijskih konferenc in pripravili gradivo za občinsko kandidacijsko konferenco, ki bo v sredo, 12. februarja.
loge bodo v bodočem društvu namenili turistični vzgoji prebivalstva in organizaciji večjega števila zanimivih turističnih prireditev. Zamisel o ustanovitvi društva so pozdravili in podprli vsi krajevni in drugi dejavniki.
Priprave na ustanovitev turističnega društva so na Rečici že sklenili in tudi že pripravili predlog tistih krajanov, ki bodo dru-štvo uspešno vodili. V bodoče bodo predvsem povezali dejavnost turističnega in hortikultur-nega društva, saj se precej krajanov pojavlja v obeh društvih. Ob tem je seveda želja vseh na Rečici, da poskrbijo za lepši videz kraja, da turistom nudijo prijetno bivanje, poskrbijo za turistične prireditve in turiste seznanijo z možnostmi ogleda kulturnih, naravnih in drugih znamenitosti v tej krajevni skupnosti. Seveda pobudniki za ustanovitev društva upravičeno pričakujejo sodelovanje in pomoč čimvečjega števila prebivalcev, organizacij in društev v tej krajevni skupnosti.
Največ o turizmu
Mozirje — Zadnjo sejo so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje pretežno namenili turizmu. Ocenili šo namreč lansko turistično sezono, spregovorili o predvidevanjih za letošnjo in dopolnili ter potrdili program letošnjih najpomembnejših turističnih prireditev v Gornji Savinjski dolini.
Veliko pozornosti so namenili tudi Savinjskemu gaju, katerega nadaljnji obstoj terja nujne rešitve, sicer se tej enkratni razstavi cvetja in narodopisnega izročila v naravi ne obetajo prav »rožnati« časi.
ri in nasilniškega obnašanja, več pa je bilo vlomov, velikih tatvin, odvzemov motornih vozil in povzročitev hujših telesnih poškodb. Veliko povečanje tatvin, velikih tatvin in vlomov seveda nalaga delavcem milice in ostalim organom nove zahtevne naloge in terja večjo pozornost.
Tudi stanje na področju prometne varnosti se lani ni bistveno spremenilo. Promet je bil dokaj varen in brez zastojev, še vedno pa je zaskrbljujoče stanje prometnic in prometne signalizacije. Lani se je v mozirski občini pripetilo 37 prometnih nezgod v katerih se je poškodovalo 47 udeležencev v prometu. Premoženjska škoda ob prometnih nesrečah je bila dokaj velika, žal pa je bilo tudi pet prometnih nezgod s smrtnim izidom, 29 udeležencev pa je bilo huje telesno poškodovanih. Tudi lani je bilo največ nezgod zaradi neprimerne hitrosti, naslednji vzrok pa je vož-
nja pod vplivom alkohola in vož nja po nepravilni strani ceste. Največ nesreč se je zgodilo na cesti Mozirje—Ljubno, sledita pa odseka Soteska—Mozirje in Nazarje —Gornji grad. Več kot polovico nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov. Zaradi cestno-prometnih prekrškov so delavci Postaje milice Mozirje lani podali kar 667 predlogov sodniku za prekrške, kršiteljev je bilo 672, prekrškov pa 888. Zaradi vinjenosti so odvzeli 126 vozniških dovoljenj. Seveda so delavci milice zelo dobro sodelovali z vsemi dejavniki, ki skrbijo za varnost v cestnem prometu.
Precejšen prispevek so k varnostnim razmeram v mozirski občini dali tudi delovni ljudje in občani, seveda pa si delavci Postaje milice Mozirje želijo, da bi se vsestransko sodelovanje letos še okrepilo, saj dokaj zadovoljive varnostne razmere ne smejo nikogar uspavati.
Pa ne samo to. V društvu lahko dobijo tudi pravne nasvete, zvedo vse podrobnosti, ki se tičejo njihovih pokojnin, uspešno rešujejo stanovanjska in materialna vprašanja upokojencev, pa tudi svojim bolnim članom posvečajo veliko pozornosti, obiščejo jih doma, pa tudi v bolnišnici. Družabnih srečanj, izletov in piknikov, pa sploh ni treba posebej omenjati.
Več kot polovica članov je letos že poravnala društvu članarino, ki znaša 100 dinarjev. Istočasno pa uspešno teče tudi akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za modernizacijo celjske bolnišnice. Do 30. januarja so zbrali že preko 470 tisoč dinarjev. Največ članov je vplačalo
500 dinarjev. Tisti upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek ali imajo nizke pokojnine so prav tako prispevali svoj delež, različno, od 100 do 300 dinarjev.
Društvo upokojencev je tudi sicer zelo aktivno, še posebno v skrbi za svoje člane. Prav ta trenutek poteka vpisovanje upokojencev, ki potrebujejo premog. Doslej se je prijavilo že 97 upokojencev, ki živijo izven mestnega središča in nimajo stanovanj ogrevanih z mestnim toplovodom. Vpisovanje bodo zaključili 1. marca.
V polnem teku pa so tudi priprave na programsko-vo-lilno konferenco društva, ki bo predvidoma meseca marca.	B. M.
Vlečnica v Saleku obratuje
Prizadevni člani smučarskega kluba Velenje so ob pomoči združenega dela naše občine uspešno obnovili vlečnico v Šale-ku in jo predali v uporabo. Zaradi velike količine novozapadlega snega vlečnica prve dni tega tedna ni obratovala (morda je sedaj že drugače), v veliko veselje mladih smučarjev pa je bila odprta zadnje dni počitnic.
Vlečnica sicer obratuje od 8. do 19. ure, nočna smuka pa se začne ob 17. uri. Cena poldne-
vne karte je za otroke 200 din, za odrasle pa 400 din, cena nočne karte je za otroke 300 din, za odrasle pa 500 din.
Smučarski klub Velenje vse smučarje in druge občane opozarja, da je smučišče na privatnem zemljišču in je obratovanje vlečnice možno samo zaradi velikega razumevanja lastnika. To zemljišče torej poleti ni namenjeno sprehodom, ampak kmetijski proizvodnji. Prav tega pa doslej nekateri niso upoštevali.
Društvo upokojencev Velenje
Velika skrb za člane
Društvo upokojencev iz Titovega Velenja trenutno šteje i 2190 članov, samo letos se je vanj na novo včlanilo 91 upokojen- j cev. Vzroke za takšno naraščanje članstva lahko iščemo v dru- j žabnosti in veliki pozornosti do slehernega njihovega člana.
ŠALEŠKI DROBIR • ŠALEŠKI
Posvet predsednikov volilnih komisij
Titovo Velenje — Danes ob 12. uri se bodo v dvorani skupščine občine v Titovem Velenju zbrali na posvetu predsedniki volilnih komisij iz organizacij združenega dela in skupnosti. Na njem se bodo dogovorili o vlogi in nalogah volilnih komisij za izvedbo volitev 86.
Nova krajevna skupnost
Šalek—Gorica — Ko so se v novo nastajajoče stanovanjsko naselje Šalek III začeli seliti prvi stanovalci so se družbeno politično in samoupravno vključili v delo krajevne skupnosti Šalek—Gorica. Skupaj s pripravami na pomladanske volitve pa v tej krajevni skupnosti potekajo tudi aktivnosti za ustanovitev nove krajevne -skupnosti Šalek, ki bo zajemala staro naselje Šalek in novo stanovanjsko sosesko Šalek III, dosedanja krajevna skupnost Šalek—Gorica pa bo odslej krajevna skupnost Gorica.
V bodoči krajevni skupnosti Šalek so poleg evidentiranja delegatov za samoupravne interesne skupnosti in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje, evidentirali tudi kandidate za nosilce nalog v krajevni skupnosti. Razrešiti pa morajo še vrsto drugih nalog, med drugim morajo izoblikovati program, ki ga bodo uresničili s sredstvi samoprispevka.
Referendum o ustanovitvi nove krajevne skupnosti bodo imeli skupaj z volitvami, 16. marca.
Kri darovalo 115 krajanov
Šmartno ob Paki — Člani krajevne organizacije Rdečega križa iz iŠmartnega ob Paki so preteklo soboto v prostorih tamkajšnjega zdravstvenega doma pripravili enodnevno krvodajalsko akcijo.
Svojo človekoljubnost in pripravljenost pomagati sočloveku je ! pokazalo 115 krajanov. Kri pa so darovali za potrebe celjske bolnišni-
Podatki o kadrovskih delavcih
Titovo Velenje — Društvo kadrovskih delavcev občine Velenje želi podatke o delavcih, ki so zaposleni v kadrovskih službah organizacij združenega dela. Zato so v teh dneh poslali v vse organizacije obrazec, za katerega želijo, da ga izpolnijo in jim ga vrnejo. Izvršni odbor društva bo izdelal preglednico organiziranosti kadrovskih služb v občini in predlagal najustreznejši model za ustvarjalno izvajanje kadrovske funkcije v delovni organizaciji.
Skupaj s tem obrazcem so vse kadrovske službe oziroma delovne organizacije prejele tudi program tega društva. Vse zaposlene v kadrovskih službah pa vabijo, da se včlanijo v društvo.
(mkp)
Čebelarji so zborovali
Šmartno ob Paki — Člani čebelarske družine iz Šmartnega ob ! Paki so na nedeljskem rednem občnem zboru pregledali ter ocenili [ opravljeno delo v preteklem letu, si zadali nove naloge, izvolili pa so j tudi nov upravni odbor.
Za delo v preteklem letu so dejali, da ni bilo preveč dobro, pa tudi ne slabo. Zagodla pa jim jo je slaba letina, saj take kot tokrat, ne pomnijo niti starejši čebelarji. Tisti, ki so imeli panje na stalnih me-i stih, so bili daleč pod polovico načrtovane letine. Tisti, ki pa so se s svojimi čebelami »selili« iz kraja v kraj, pa so jo dosegli 60 odstotno.
V delovnem programu za to leto je v ospredju skrb za izobraževanje predvsem mlajših članov, lotili pa se bodo še nekaterih vzdrževalnih del pri domu.
Ob koncu rednega letnega občnega zbora so izvolili tudi nov odbor. Tokrat ga bo vodil Ignac Ježovnik.
Več nočitev domačih
gostov
Titovo Velenje — Zmogljivosti hotela Paka v Titovem Velenju so bile v lanskem letu zasedene 90 do 95. odstotno, kar je, po besedah direktorice Slavice Zabukovnik, za tak nočitveni objekt veliko.
Povečalo se je število gostov, prav tako število bivalnih dni. Lani so v hotelu Paka zabeležili 21.616, v letu prej pa 16.204 nočitev.
Ni pa razveseljiv podatek, da je v hotelu nočilo manj tujih gostov kot leto 1984 (2032, leta 1984 pa 2127).
Seja turistične zveze
Titovo Velenje — Danes popoldne ob 17. uri bo razširjena seja izvršnega in nadzornega odbora Turistične zveze občine Velenje. Predsedniki turističnih društev bodo podali poročilo o opravljenem delu v preteklem letu ter programe dela za letos. Spregovorili bodo še o sodelovanju občine Velenje s partnerskimi mesti, razgrnili pa bodo tudi nerešena vprašanja, o katerih bodo spregovorili tudi na skupščini turistične zveze, ki bi morala biti do 15. marca, (mz)
»NAŠ CAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
13. februarja 1986 * Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
•k stran 3
S kakovostjo storitev do dobrih rezultatov
Delovna organizacija Paka je s svojimi 14 lokali in dvema lokaloma sezonskega značaja nosilka gostinske dejavnosti v Šaleški dolini.
Pogled na obsežen plan naložb, ki so ga zaposleni skoraj v celoti uresničili, to nekako tu: di potrjuje. V lanskem letu so spremenili namembnost nekaterih delov hotela Paka. Kegljišče zaradi dotrajanosti opreme ni ustrezalo svojemu namenu. Z njegovo preureditvijo je dobila prostore plesna dejavnost, ob koncu tedna pa se v večnamenski dvorani zabavajo mladi. Tudi nekateri pisarniški prostori v hotelu so spremenili svoj namen, in sicer v dva apartmaja. Ena od finančno zahtevnejših stvari iz tega programa je bila tudi prva faza toplifikacije gostilne v Starem Velenju. Po besedah direktorice tega kolektiva Slavice Zabu-kovnik so jih posodobitve finančno precej »izčrpale«, saj so zanje namenili predvsem lastna sredstva. Okrog dva milijona dinarjev pa so iz tega »kupa« namenili še za nakup opreme in za tekoče vzdrževanje posameznih objektov.
Rezultati poslovanja jih prav tako ne uvrščajo med slabe gospodarje. Celotni prihodek so v primerjavi z letom 1984 dosegli z indeksom 166, dohodek z indeksom 190, osebni dohodki pa so narastli z indeksom 202. Tako je lani poprečni osebni
dogodek na zaposlenega v mesecu decembru znašal 5 tisoč 500 dinarjev, kar je še vedno na dnu lestvice poprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji. V primerjavi s panogo pa se uvrščajo na sredino.
Skrb za dosego čimboljših rezultatov gospodarjenja, dvig kakovosti storitev, obnova posameznih lokalov so bili glavni cilji, ki so jih poskušali zaposleni uresničiti lani. Precej naporov so poleg tega namenili izobraževanju delavcev, z dobro kadrovsko politiko pa se trudijo zapolniti številne vrzeli, ki jih imajo na tem področju zelo veliko.
Vprašanj, na katera so morali zaposleni odgovarjati v preteklem letu tako ali drugače, je bilo mnogo. Nekaj mesecev pred iztekom leta so se znašli pred dvema zanje skoraj nerešljivima ovirama. V bifeju kopališča in v lokalu Krčma na avtobusni postaji so jim lastniki namreč odrekli »gostoljubnost« in sprožili sodni postopek za izpraznitev. Zaposleni ta dva lokala kar tako iz rok nočejo dati, saj jim prinašata toliko čistega dohodka, da ga lahko namenjajo za obnovo ostalih nedobičkonosnih lokalov. »Za nas sta ta dva objekta velikega pomena. Prepričana sem, da bomo ti dve vprašanji uspešno rešili ob pomoči naše širše družbenopolitične skupnosti v obojestransko zadovolj-
stvo,« poudarja direktorica delovne organizacije Paka Slavica Zabukovnik.
Do sem, če bi lahko tako rekli, vse lepo in prav. Tisti, ki pa zahajajo v njihove lokale, ne bi bili takšnega mnenja. Vse prej našteta prizadevanja se namreč pri nudenju storitev zelo slabo odražajo. Ob obisku so nam zatrdili, da je vsaka upravičena kritika padla na ugodna tla. Celo več. Da bi bilo teh, zaradi slabega dela delavcev manj, so vsak lokal posebej »obdelali«.
Načrti tega kolektiva za to leto? Prav velikih odstopanj od lanskega ni opaziti. V ospredju so znova prizadevanja za dvig kakovosti storitev v vseh njihovih lokalih, načrtujejo pa tudi nekatere novosti v ponudbi. Večjih naložb v tem letu ne predvidevajo, saj morajo marsikje zastarelo opremo zamenjati z novo. Posodobitve naj bi bili v največji meri deležni lokali v Šoštanju. V letu 1986 bodo dokončno toplificirali gostilno v Starem Velenju, temeljito pa se nameravajo pripraviti na letno sezono. »Naše naložbe so skromne, venda toliko zmoremo. V zaostrenih pogojih gospodarjenja moramo najprej izkoristiti obstoječe zmogljivosti, šele nato graditi nove.«
Vse za dvig kakovosti storitev je njihov moto. Kako bodo te zapisane besede spravili v prakso, bodo uporabniki njihovih storitec ocenili sami. Upamo, da še bolje kot smo bili tega navajeni doslej.
Emona KK Ptuj — Tržnica Titovo Velenje
Lepši videz tržnice in mesta
Vsi, ki smo obiskovali odprto velenjsko tržnico, smo se lahko prepričali, da dosedanje prodajne mize niso več ustrezale sodobni prodaji sadja, zelenjave in drugega. Še več, prav kazile so prodajni prostor središča Titovega Velenja, ki ga vsak dan obišče veliko gospodinj in drugih kupcev. Prav zato so si pri temeljni organizaciji Tržnica v Titovem Velenju že dalj časa prizadevali, da bi prodajo na prostem posodobili.
Do uresničitve teh prizadevanj je prišlo konec lanskega leta, ko so delavci Vegradovega tozda Mehanizacija pričeli postavljati šestnajst novih zaprtih stojnic.
Denar zanje sta prispevala tozd Tržnica in skis občine Velenje, v prihodnje pa bodo s posodobitvijo majhnih specializiranih prodajaln na prostem nadaljevali in s tem močno povečali kakovost in obseg ponudbe.
O tej pomembni pridobitvi je vodja tozda velenjske Tržnice Franc Vovk povedal: »Odprta tržnica je problem mesta Titovo Velenje že vrsto let. Ker se skladno z razvojem mesta ni razmišljalo o potrebi javne tržnice, ta deluje na prostoru naše temeljne organizacije. Delovala pa je improvizirano in na način, ki nam ni bil v ugled, prav tako pa ne mestu Titovo Velenje. Pri načrtovanju za srednjeročno obdobje smo se opredelili, da poskušamo najprej napraviti red na tem prostoru, čeprav nam tudi druge potrebe in želje nenehno lebdijo. Smatramo, da bomo s postavitvijo teh stojnic omogočili kultur-nejšo ponudbo.
Želimo tudi, da se uredi trženje na Cankarjevi ulici in sicer
Era, tozd Vino Šmartno ob Paki
Smelo začrtani delovni program
Osnovne značilnosti poslovanja Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki v preteklem letu so bile v veliki meri vezane na vse tegobe današnjega časa. Vendar so bili zaposleni z velikimi napori kos inflaciji, padanju kupne moči, nesorazmerju cen, saj ocenjujejo, da so poslovali v letu ? '985 pozitivno.
Na področju lastne polnitve, ta je bila v primerjavi z letom prej večja za 5 endstotkov, so izbor dosedanjih namiznih vin obogatili s kakovostnim Laškim rizlingom. Pri prometu na debelo z vsemi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, so prav tako naredili korak dalje in sicer so uspeli zapolniti vrzeli s to vrsto blaga na doslej še neobdelanem področju v Prekmurju in delu Hrvatske.
Poslovanje so poleg prej naštetih težav spremijale še druge: skokovito naraščanje cen repro-materialov za avtomobile, vzroke za preostale težave pa je treba iskati tudi v zapiranju velikih trgovskih sistemov, ki zaradi težkih pogojev gospodarjenja iščejo
dohodkovne rezerve prav znotraj tega.
Letošnji delovni načrt so zaposleni v Erini temeljni organizaciji Vino iz Šmartnega ob Paki zastavili dokaj smelo. Povečanje ponudbe vin iz programa lastne polnitve z višje kakovostnimi kategorijami vin na že obstoječem trgu in razširitev na še neobdelanem je prednostna naloga tega programa. Po mnenju zaposlenih imajo prav na tem področju še veliko rezerv. Hkrati s tem pa bi radi pridobili lastno proizvodno zaledje vina. Razmere so se pri nakupu surovin v zadnjem času zelo spremenile. Zaradi zimske pozebe vinske trte in drugih naravnih nesreč, je letina v Jugoslaviji dosegla komaj 55 odstotkov
normalne letine, v Sloveniji pa je bila še manjša. Vse to se še kako odraža pri ponudbi in seveda tudi kakovosti blaga. Po besedah vodje te Erine temeljne organizacije Gvida Omladiča, bo letos vino lažje prodati kot pa kupiti surovine.
Tudi na področju grosistične dejavnosti zaposlenim nalog ne manjka. Ker praktično nimajo več trga, ki ga ne bi zalagali z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, se bodo trudili da s prilagajanjem potrebam kupcev, širitvijo asortimana, iskanjem novih dohodkovno in cenovno zanimivih proizvodov, prodajo okrepijo-.
Ze lani so se lotili izvajanja ukrepov za boljšfe gospodarjenje. Ti dajejo prve rezultate. Prav vestno uresničevanje že začetih ukrepov so osnova našega varčnega obnašanja v tem letu, ter seveda za dosego najboljših rezultatov poslovanja, imajo med
drugim zapisano v smernicah za to leto. Najpomembnejši naj bi bili: povečanje konkurenčnosti na področju grosistične prodaje in lastne polnitve, izboljšanje 'rentabilnosti, ekonomičnosti in produktivnosti dela. Vse to bodo dosegli z boljšo organizacijo dela, povečano osebno in disciplinsko odgovornostjo vseh delavcev, polnim izkoriščanjem transportnih, skladiščnih in drugih zmogljivosti,. .. Eden pomembnejših ciljev je tudi poglabljanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami znotraj delovne organizacije. Prav v tem času pa namenjajo delavci Vina vso pozornost planskim dokumentom, v katerih so precej prostora namenili naložbam. Program naj bi začeli uresničevati letos.
Z zadostno mero doslednosti in zavzetosti lahko z optimizmom vsem težavam navkljub pričakujejo uspešen razvoj.
na takšen način, da se združijo sredstva interesentov in drugih za postavitev stojnic na tej ulici. Tako bi rešili problem, ki se pojavlja vsak mesec ob plačilnih
dnevih, ko je ta ulica zasedena z mogočimi in nemogočimi stojnicami, promet pa zelo moten. Poleg tega nam takšno organizacijo narekuje tudi naš srednjeročni program razvoja, v katerem smo zapisali, da bomo v tem obdobju aktivirali vse pokrite prostore in jih uredili v sodobne majhne in specializirane prodajalne.«
B. Mugerle
S postavitvijo 16 novih sodobnih stojnic na velenjski tržnici, se bo ponudba povečala skoraj za polovico
Gorenje
Občutno več inovacijskih predlogov kot lani
Delavci Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Notranja oprema, Gorenja Procesna oprema in Gorenja Elektronika Široka potrošnja Titovo Velenje so prijavili leta 1985 skupno 311 inovacijskih predlogov oziroma nad 36 odstotkov več kot leta 1984. Občutno se je povečalo tudi število realiziranih inovacijskih predlogòv.
Največ inovacijskih predlogov, in sicer 253, so prejšnje leto posredovali zaposleni v Gorenju Gospodinjski aparati, dohodek delovne organizacije pa se je na račun inovacijskih predlogov lani povečal za blizu 190 milijonov dinarjev. Največjo gospodarsko korist z inovacijskimi predlogi, to je s tehničnimi izboljšavami in koristnimi predlogi, so dosegli v tozdih Zamrzovalno hladilna tehnika. Pralno pomivalna tehnika.
Kondenzatorji Rogatec, Galva-na itd.
Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati je lani podobno kot druge Gorenje-ve delovne organizacije, sodelovala na več manifestacijah za popularizacijo inovacijske dejavnosti, in sicer na razstavi RAST YU 85 na Reki, na republiški razstavi inovacij slovenskih kovinarjev in na velenjski občinski razstavi inovacij.
Tozd Zamrzovalno hladilna tehnika pa je bil razglašen za najboljši tozd na področju množične inventivne dejavnosti v Šaleški dolini.
V Gorenjevih delovnih organizacijah pa znova razmišljajo o sistematičnih akcijah za spodbujanje množične ustvarjalnosti z inovacijskimi predlogi-
(an)
Gorenje
Raziskovalni projekt DOM
V program Posebne raziskovalne skupnosti za elektro in kovinsko industrijo (PoRS 03) za novo srednjeročno obdobje 1986 — 1990 naj bi na pobudo Gorenja uvrstili tudi raziskovalni projekt DOM.
Delegati skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za elektro in kovinsko industrijo so na eni zadnjih sej poudarili, da morajo postati v novem srednjeročnem obdobju 1986—1990 raziskovalni programi te posebne raziskovalne skupnosti sestavni del razvojnih programov delovnih oziroma temeljnih organizacij združenega dela. Razvojne projekte temeljnih oziroma delovnih organizacij pa bo treba prilagoditi raziskovalnim programom PoRS03, upoštevaje ustreznost razvojnih projektov, višino sofinanciranja raziskovalnih programov s strani združenega dela in vzgojo kadrov, ki so potrebni za uresničevanje razvojnih projektov združenega dela. Določena pa je bila tudi metodologija načrtovanja razvojno raziskovalnih programov kot sestavine skupnih razvojnih projektov.
Gorenje predlaga upoštevaje omenjeno izhodišče skupščini PoRS 03, da v program za novo
srednjeročno	obdobje
1986—1990 uvrsti tudi raziskovalni projekt DOM. Prva, finančna faza sanacije Gorenja prehaja namreč v drugo, intenzivno razvojno fazo sanacije. Pripravljen je projekt za inovacijo programa in tehnološko prestrukturiranje proizvodnje gospodinjskih aparatov. Cilji druge, razvojne faze sanacije Gorenja so usklajeni s temeljnimi družbenimi usmeritvami.
Novo razvita generacija Gorenjevih gospodinjskih aparatov mora zagotoviti najmanj 65% delež izvoza v skupni proizvodnji, zlasti na račun večje zanesljivosti ter novih funkcij gospodinjskih aparatov. Manjša mora biti poraba električne energije, zmanjšane pa tudi obremenitve okolja (odpadne vode, hrup). Novo razvito generacijo Gorenjevih gospodinjskih aparatov želijo izdelati z učinkovitimi in varčnimi tehnologijami. Zadostiti pa želijo tudi vsem zahtevam domačega in tujih tržišč. Nasploh pa bi radi v Gorenju dvighili raven znanja zaposlenih za najmanj eno stopnjo.
Raziskovalni projekt DOM je, kot v Gorenju posebej poudarja-
jo, usmerjen v izvajanje raziskav in poglabljanje znanja s področij, ki so potrebna za nadaljnji razvoj proizvodnje in prodaje proizvodov, ki zadovoljujejo vse potrebe človeka v njegovem bivalnem okolju. V Gorenju želijo združiti ob raziskovalnem projektu DOM vsa potrebna znanja v ciljno usmerjenem programu raziskav; znanja, ki bodo pridobljena z izvajanjem raziskovalnega projekta DOM, pa morajo biti prisotna v vsej reprodukcijski verigi. Ena od usmeritev je tudi, da v izvajanje raziskovalnih nalog na fakultetah in institutih vključijo kadre, ki bodo z novimi znanji nosilci nadaljnjega razvoja v delovnih organizacijah.
Predstavniki izvajalcev in uporabnikov predlaganega raziskovalnega projekta DOM so na sestanku v Titovem Velenju podprli pobudo Gorenja. Poudarili so tudi, da bi morali v okviru programa raziskav v PoRS 03 v prihodnje v večji meri kot doslej oblikovati projekte, ki bodo izhajali iz potreb združenega dela in ki bodo usmerjeni v razvoj tržno sposobnih proizvodov. Neposredna svobodna menjava dela pa naj bi temeljila na dolgoro-
čnih sporazumih med uporabniki in izvajalci. S tem bo zagotovljena osnova za širjenje raziskovalnih zmogljivosti raziskovalnih organizacij, izvajanje raziskovalnih nalog in za vzgojo novih raziskovalnih kadrov. Na sestanku v Titovem Velenju pa je bilo tudi povedano, da bodo Gorenje in drugi uporabniki izvajali del raziskav v okviru raziskovalnega projekta DOM z lastnimi raziskovalci v okviru raziskovalnih enot delovnih organizacij.
Raziskovalni projekt DOM bo, kot je predlagano, izvajalo 14 raziskovalnih organizacij oziroma raziskovalnih enot, koordinator projekta pa bi bila delovna organizacija Gorenje Raziskave in razvoj. Raziskovalni projekt DOM odraža, kot poudarjajo njegovi sestavljalci, raziskovalno razvojne potrebe delovnih organizacij s področij proizvodnje aparatov, elektrotehničnih in elektronskih naprav za uporabo v gospodinjstvih ter njihovih najpomembnejših sestavnih delov ter informacijskih in kibernet-skih sistemov v domu.
Z usmerjenim in koordiniranim raziskovalnim delom v okviru Raziskovalnega projekta DOM želijo ustvariti pogoje za proizvodnjo novih generacij tržno sposobnih proizvodoi', ki bodo omogočali dolgoročno rast izvoza in zanesljiv razvoj delovnih organizacij na osnovi večjega vključevanja znanja in ustvarjanja pogojev za širjenje višjih
oblik trženja. Znanja, ki jih bodo pridobili v okviru temeljnih raziskav, pa naj bi z izvajanjem usmerjenih aplikativnih raziskav spremenili v proizvode novih vrednosti.
Z Raziskovalnim projektom DOM in drugimi usmeritvami v okviru PoRS 03 naj bi, med drugim, presegli tehnološko zaostajanje v svetu. S tehnikami in tehnologijami, ki jih mislijo razvijati, želijo doseči svetovno konkurenčnost proizvodov, s tem pa tudi enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela. Znanstveni potencial, združen ob Raziskovalnem projektu DOM, pa je jamstvo za vzgojo novih raziskovalcev, ki bodo povezovali osnovne raziskave z aplikativnimi in razvojnimi ter prenašali znanje, pridobljeno pri osnovnih raziskavah, v gospodarsko prakso. Predvideno je, da bi vsako leto v okviru Raziskovalnega projekta DOM vzgojili 8 novih raziskovalcev.
Zapisali smo že, daje Raziskovalni projekt DOM usmerjen predvsem v aplikativne raziskave, ki naj bi omogočile oziroma pogojile doseganje programskih, tehnoloških in izvoznih ciljev zainteresiranih delovnih organizacij. Tematski sklopi: elektronski in drugi vitalni sklopi gospodinjskih aparatov; procesi, postopki in sistemi za gospodinjske aparate; gospodinjski aparati; informacijski in kibernetski sistemi v domu in tehnologija serijske pro-
izvodnje so tako specifični, da jih ni mogoče izvajati v okviru drugih že obstoječih projektov v PoRS 03 oziroma vsebinsko ne sodijo v te projekte. Razvojni projekt DOM s predvidenimi tematskimi sklopi in nalogami pa je sestavni del srednjeročnih programov razvoja delovnih organizacij.
Poudariti velja, da je uporabnost rezultatov raziskav Raziskovalnega projekta DOM zagotovljena, saj izhaja pobuda za tovrstne aplikativne raziskave iz proizvodnih delovnih organizacij, ki so pripravljene raziskave sofinancirati oziroma ki so zainteresirane za prenos raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo. Rezultati raziskav pa se morajo, med drugim, odražati tudi v cenejših in kvalitetnejših novih generacijah gospodinjskih aparatov in informacijsko kibernetskih sistemov v domu.
Cilji so torej jasni — razviti proizvode in sisteme, ki bodo prilagojeni tržišču oziroma ki jih terjata domače in inozemska tržišča. To pa so predvsem izdelki z novim načinom delovanja, z daljšo življenjsko dobo, ki bodo višje kakovosti in ki bodo manj obremenjevali okolje. Razviti in proizvajati pa želijo tudi novo generacijo kakovostnih komponent, ki bodo zamenjale uvožene komponente oziroma tiste komponente domačih proizvajalcev, ki glede funkcijskih značilnosti in kakovosti ne ustrezajo zahtevam svetovnega tržišča. (an)
-4. stran ★ naS C9S
AKTUALNO
Titovo Velenje * 13. februarja 1986
Stopili smo v prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Obdobja, ki za nas ne bo lahko, saj ga gradimo na dokaj skromnih gospodarskih dosežkih preteklih let in na številnih nerazrešenih vprašanjih na področju družbenih in gospodarskih dejavnosti. Že zdaj vemo, da vseh težav ne bomo razrešili kar čez noč, niti v letu dni. Marsičesa ne bomo zmogli niti v celem srednjeročnem obdobju. Prav zato pa je nadvse pomembno, da v planskih dokumentih jasno opredelimo, kaj želimo imeti, kaj bomo uresničili letos, kaj prihodnje leto in kaj lahko preložimo na kasnejši čas.
To pa so bile tudi temeljne usmeritve pripravljalcev občinskih planskih dokumentov: resolucije za letos, srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana za obdobje tja do leta 2000. Pripravljalci dokumentov in seveda izvršni svet kot usklajevalec in nosilec akcije, so si ves čas, že v času priprave prizadevali, da bi pritegnili k sodelovanju nosilce načrtovanja v temeljnih okoljih, še posebej tistih, ki najbolj vplivajo na bodoči razvoj občine, saj se zavedajo, da bodo planski dokumenti dobri le, če bodo pripravljanj z njihovim sodelovanjem. To pa je še toliko bolj nujno, ker moramo v teh aktih opredeliti prioriteto skupnih nalog.
Planski dokumenti so v tem času v javni razpravi, mi pa smo pripravili razgovor o dolgoročnem družbenem planu občine Velenje. Pogovarjali smo se z Miranom Arzenškom, predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Štefko Kordež, predsednico komiteja za družbene dejavnosti, Jožetom Mrazom, predsednikom komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter Milico Tičič, vodjo odseka za družbeno planiranje pri komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja skupščine občine Velenje.
OSNOVE ZA NAČRTOVANJE SO SLABE
Predno so pristopili načrtovalci k izdelavi načrtov za naslednja obdobja, so najprej celovito in temeljito analizirali in ovrednotili dosedanji razvoj in na osnovi tega izdelali razvojne možnosti.
Za dosedanji razvoj velenjskega gospodarstva je značilna gospodarska rast, ki je bila v pretežni meri ekstenzivna in prav to je povzročilo največ problemov. Naš razvoj je temeljil predvsem na visoki stopnji zaposlovanja. Razvijali smo industrijo, zaostal pa je razvoj primarnega in terci-alnega sektorja, kmetijstva, turizma, drobnega gospodarstva in seveda družbenega standarda.
Analiza dosedanjega razvoja še posebej opozarja na nedosledno uveljavljanje kvalitetne kadrovske politike. Dosedanja politika zaposlovanja je bila namreč takšna, da smo zaposlovali predvsem nekvalificirane delavce in sodimo med tiste občine v Sloveniji, ki imajo v strukturi zaposlenih največ takšnih delavcev.
Naše organizacije združenega dela so med sabo veliko premalo povezane, pa čeprav je jasno, da bi s sodelovanjem lahko dosegale mnogo boljše poslovne rezultate, še posebej tiste, ki se ukvarjajo s sorodnimi dejavnostmi. Za naše gospodarstvo je ob vstopu v novo srednjeročno obdobje značilna tudi zelo nizka akumulativna in reprodukcijska sposobnost, ki pa je seveda osnova za nadaljnji razvoj. Ob dejstvu, da je naša oprema že močno iztroše-na, tehnologija pa zastarela, ni težko ugotoviti, da smo v zares težkem položaju. K vsemu temu je treba dodati še velike izgube, s katerimi se v občini otepamo že od leta 1981 dalje.
Kljub težnji, da bi proizvodnjo prestrukturirali, imajo v občini Velenje največji delež še vedno delovno intenzivne proizvodnje in zelo malo proizvodnje na višjem tehnološkem nivoju. Precej, prav gotovo preveč, smo odvisni od uvoženega materiala in opreme. Veliko težav pa imamo tudi zaradi še vedno nerazrešenega statusa energetike in premogovništva. Čeprav smo na področju proizvodnje hrane dosegli pomembne premike, s preskrblje-nostjo še vedno ne moremo biti
zadovoljni, vse več težav pa imamo tudi zaradi prostorske omejenosti.
V PLANSKIH DOKUMENTIH POTREBE ŠE NISO USKLAJENE Z MOŽNOSTMI
V občini Velenje je veliko nerazrešenih problemov tudi na področju družbenega standarda. Pripravljalci planov za posamezna področja dejavnosti, so sicer tiste najbolj pereče vnesli v te dokumente. Povedati pa je treba, da vsega, pa čeprav je še tako utemeljeno, v občini ne bomo mogli uresničiti. Družbeni proizvod bi morali namreč že v tem srednjeročnem obdobju, če bi želeli narediti vse, kar predvidevajo programi samoupravnih interesnih skupnosti, povečati kar za 11 odstotkov. To pa seveda ni mogoče. V času javne razprave se bomo morali zato jasno dogovoriti, kaj bomo zares uresničili in kaj bomo preložili na kasnejši čas. Seveda pa se bomo morali tudi sprijazniti, da vseh problemov, pa če so še tako hudi in pereči, še nismo sposobni odpraviti.
VKLJUČIMO SE V PLANSKE AKTIVNOSTI!
Čeprav je priprava in sprejem planskih dokumentov zares odgovorna in pomembna naloga s sodelovanjem nosilcev načrtovanja v temeljnih okoljih ne morejo biti zadovoljni.
In kaj smo na tem področju v občini doslej že opravili? Izdelana je analiza razvojnih možnosti, sprejete pa so tudi smernice za pripravo planskih dokumentov. Pripravljeni so že samoupravni sporazumi o temeljih planov interesnih skupnosti, organizirana pa je bila tudi dokaj široka javna razprava o osnutku temeljev planov občine. Trenutno je v javni razpravi dolgoročni družbeni plan občine Velenje za obdobje do leta 2000. V času javne razprave moramo planske dokumente uskladiti. To naj bi naredili do konca tega meseca. Marca bi morali javno razpravo zaključiti, do konca marca ali najkasneje v začetku aprila pa naj bi, tako občinski srednjeročni kot dolgoročni plan sprejeli na skupščini. V času javne razprave so organizirane številne obravnave, tako v organizacijah združenega dela po krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. O planih bodo govorili tudi na številnih strokovnih sestankih.
GOSPODARSTVO MORAMO PRESTRUKTURIRATI
Pred pripravljalce načrtov za naslednja obdobja je bila postavljena težka zahteva. Začrtati je treba takšen gospodarski razvoj, da bomo odločno prekinili z dosedanjo prakso in dosegli ugodnejšo gospodarsko rast. Če pa bomo to zares želeli, bomo morali v vseh okoljih spoznati, da je potrebno prestrukturirati naše gospodarstvo Zavedati se moramo, da naš razvoj zahteva odločne spremembe. Ob tem pa mo-
Krajevna skupnost Dolič
Krajani ene najmanjših krajevnih skupnosti v slovenj-graški občini, to je seveda Dolič, so z dosežki preteklih let lahko povsem zadovoljni. Kljub pomanjkanju denarja, so rezultati napredka vidni na vsakem koraku, pa čeprav v tem kraju ni nikakršne industrije, ki bi sicer prispevala k razvoju te krajevne skupnosti. Prav zato so prizadevanja krajanov odvisna od zbranega denarja iz samoprispevka ter
prostovoljnega krajanov.
Naši planski dokumenti
Skrbno načrtujemo
■ . ■ v ■■ ■ ■
jutrišnji jutri
ramo upoštevati, da imamo za dosego tega mnogo negativnih kazalcev, ki jih je potrebno preusmeriti, saj ne moremo več upati, da bo prišlo do sprememb samoumevno, te je potrebno predvideti in jih načrtovati.
NAČRTUJEMO 3 DO 4 ODSTOTNO GOSPODARSKO RAST
Za prva leta novega srednjeročnega obdobja načrtujemo, da se bo naše gospodarstvo utrdilo, torej v tem času ne moremo pričakovati velike gospodarske rasti. Zato načrtujemo, da se bo družbeni proizvod v tem srednjeročnem obdobju povečal z 3,2 odstotka, v naslednjem petletnem obdobju pa naj bi dosegli 3,5 odstotno rast. Za zadnjih pet let tega stoletja računamo, da bo dosegalo gospodarstvo občine Velenje spet večje uspehe. Družbeni proizvod naj bi se v tem času povečeval poprečno za štiri odstotke letno. Pretežni del, kar 67 odstotkov družbenega proizvoda bo tudi v prihodnje ustvarila industrija. Več kot doslej pa naj bi dobili od turizma, gostinstva, obrti, trgovine in kmetijstva. Manjši delež v občinskem proiz-( vodu pa načrtovalci predvidevajo na področju gradbeništva.
V tem srednjeročnem obdobju lahko torej pričakujemo v občini Velenje umirjen gospodarski razvoj, ki bo temeljil predvsem na-boljšem izkoriščanju zmogljivosti, posodobitvi in uvajanju novih tržno zanimivih programov. Vse oblike porabe naj bi v tem obdobju ohranile svoj delež v družbenem proizvodu, vso pozornost pa je treba nameniti okrepitvi akumulativne sposobnosti organizacij združenega dela.
DO LETA 1990 ZA INVESTICIJE 112 MILIJARD DINARJEV
Po cenah iz preteklega leta naj bi v občini Velenje namenili za investicije v tem srednjeročnem obdobju kar 112 milijard dinarjev. V planih je jasno poudarjeno, da je treba povečati investicijska vlaganja v tehniko in tehnologijo ter osvajanje novih proizvodnih programov, preseči pa je potrebno tudi dosedanjo prakso — razdrobljenost investicijskih sredstev.
Pospešiti moramo gospodarske naložbe, na področju infrastrukture pa dati prednost strateško pomembnim objektom s področja komunale, energetike in ekologije.
Investicije organizacij združenega dela morajo biti še bolj odvisne od lastne akumulacije. Na to pa najbrž v marsikaterem okolju niso računali in tako marsikatera predvidena investicija najbrž ni realna.
LETA 2000 BOMO 20 ODSTOTKOV IZDELKOV IZVOZILI
Gospodarstvo občine Velenje načrtuje še uspešnejši prodor na tiija tržišča, kamor naj bi leta 2000 izvozili kar za 20 odstotkov celotnega prihodka izdelkov. To je seveda zelo zahteven cilj, uresničili pa naj bi ga postopno. V tem srednjeročnem obdobju bomo na tuje prodali 13 odstotkov
proizvodov, nato pa vsako leto več, tako da bi leta 2000 dosegli 20-odstotni delež. Izvažali naj ne bi le blago in storitve, temveč tudi znanje, seveda pa ostajajo poglavitni programi izvoza še naprej industrijski programi, nekoliko večji delež pa naj bi dosegla tudi kmetijstvo in turizem (v strukturi izvoza bi še vedno pomenila le malo).
V OBČINI VELENJE BO OB KONCU STOLETJA 46 TISOČ PREBIVALCEV
S plani si moramo v občini Velenje začrtati tudi usklajen demografski, socialni in prostorski razvoj. Že Projekt Velenje 2000, ki ga je izdelala občinska raziskovalna skupnost je opozoril, da bi nas bilo v občini, če bomo nadaljevali tako kot doslej, odločno več, kot prenese naš prostor, zato moramo trende iz preteklosti z ustrezno demografsko in populacijsko politiko zaustaviti. Kljub vsemu načrtujemo, da bo v občini leta 2000 okoli 46 tisoč prebivalcev, kar 8 tisoč več kot danes. Že v tem srednjeročnem obdobju se bo število prebivalcev povečalo za okoli 2900.
Na področju zaposlovanja ne bo smelo biti več dilem. Zaposlovati moramo produktivno ter bolje izkoristiti delovni čas. V planih smo zapisali, da bomo pretežni del potreb po delavcih krili iz naravnega prirastka po poprečni 1-odstotni letni stopnji. Leta 2000 bomo tako že bistveno izboljšali kadrovsko sestavo zaposlenih, med njimi bo namreč, kot predvidevajo načrti, le še 16 odstotkov nekvalificiranih delavcev.
S TEŽAVAMI NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SE BOMO ŠE SREČEVALI
Na področju družbenih dejavnosti v občini Velenje že nekaj časa ne dohajamo gospodarske-
ga razvoja in nakopičili so se nam številni problemi, ki jih bomo tudi v prihodnje težko razreševali. Število prebivalcev še naprej recej narašča. V Sloveniji imamo najvišjo nataliteto 11,5 rojstev na tisoč prebivalcev (republiško poprečje 3,6). Za prisotno prebivalstvo pa je treba ustrezno poskrbeti. Programi posameznih družbenih dejavnosti se zaradi večjega števila prebivalcev vsako leto povečujejo, v republiki pa smo se dogovorili še za dodatne programe (podaljšan porodniški dopust).
Vseh teh nalog pa na področju družbenih dejavnosti ne zmoremo več uresničevati in kar na vseh področjih smo začeli capljati za republiko. Tako imamo na primer v vzgojno varstvenih zavodih le 38 odstotkov predšolskih otrok (republika 43), do leta 1990 pa naj bi jih imeli 43 odstotkov (republika predvideva 50) 43-odstotni delež pa bomo dosegli le, če nam bo uspelo zgraditi nov vrtec v Šaleku III. Zaradi naraščanja števila prebivalstva imamo težave tudi v osnovnih šolah. Danes imamo 5800 osnovnošolcev, leta 1990 pa jih bo osnovne šole obiskovalo že 6400. Za gradnjo nove šole zbiramo sredstva s samoprispevkom, vendar pa bomo tako zagotovili le polovico denarja, ostala sredstva zaenkrat še niso zagotovljena. S prostorskim problemom se srečujejo tudi na Centru srednjih šol, težave pa bodo vsako leto večje, saj ga bo vsako leto želelo obiskovati več učencev.
Tudi na področju kulture ne moremo uresničiti vsega kar bi morali. Premalo pozornosti namenjamo knjižnici v Titovem Velenju, muzeju premogovništva, ki naj bi postal osrednji republiški tovrstni muzej, morali bi nadaljevati s sanacijo velenjskega gradu, cerkve Sv. Andreja, Kavčni-kove domačije in vrste drugih pomembnih zgodovinskih in kulturnih objektov. V tem srednjeročnem obdobju naj bi začeli v naši občini z bienalom industrijskega oblikovanja, ki bi postal vsakoletna prireditev.
Vrsta problemov je tudi na področju telesne kulture, predvsem pa je treba nemudoma razrešiti problem lastništva in vzdrževanja telesno kulturnih objektov. Telesno kulturo pa je treba
vključiti v turistično ponudbo naše občine.
Premajhen postaja spet dom za varstvo odraslih, na prostorske težave zdravstva pa tako že dolgo opozarjamo. Tu bo prav tako treba nemudoma ukrepati, saj nam sicer grozi ukinitev nekaterih specialističnih ambulant, ki ne ustrezajo pogojem za nadaljnje delo.
VELIK RAZKORAK MED STANOVANJSKO GRADNJO IN KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
Podobno kot na področju družbenih dejavnésti, je tudi stanje na področju gospodarskih dejavnosti. Posebej problematično je, da s komunalno infrastrukturo v občini Velenje nismo dohajali hitrega gospodarskega razvoja in uspešne stanovanjske in druge gradnje. Tudi uskladitev nalog posameznih interesnih skupnosti s tega področja bo zahtevna naloga, saj je želja več kot bo možnosti.
Vsékakor pa bo nujno najprej razrešiti komunalna vprašanja. Trenutno nam namreč primanjkuje 50 litrov pitne vode na sekundo, okoli 30 megavatov toplotne energije, nimamo ustreznega odlagališča, nemudoma potrebujemo čistilno napravo, lokalne in krajevne ceste so slabe in še bi lahko naštevali. Razkorak, ki je nastal na tem področju bo treba odpraviti oziroma zmanjšati, saj bi sicer razvoj na tem pomembnem področju povsem zaostal.
Nanizali smo le nekaj problemov, s katerimi se srečujemo v občini Velenje. Za kar vse pa bi lahko rekli, da so tako pereči, da jih je treba takoj odpraviti, da je treba takoj predvideti njihovo razrešitev. To bi bilo seveda najbolje, žal pa to ni mogoče. Denarja za uresničitev vsega tega bo odločno premalo in iz naših programov bomo morali marsikaj črtati. Kaj je tisto, kar najbolj potrebujemo in kaj je tisto kar bomo preložili na kasnejši čas pa je vprašanje, ki ga moramo doreči v času javne razprave o planskih dokumentih. Od nas vseh je odvisno, kako se bomo odločili, kaj bomo opredelili kot prioriteto. Zato je prav, da se vključimo v razpravo in prispevamo, da bodo naši planski dokumenti kvalitetni oblikovalec naše prihodnosti, (mz)
Kakšno prihodnost si kujemo?


Počasi, toda uspešno
dela samih
Seveda pa bi razvoj bil še vidnejši, če se okoli 80 odstotkov delavcev ne bi vsak dan vozilo na delo v sosednjo velenjsko občino. Delovne organizacije, v katerih so zaposleni, pa ponavadi preslišijo želje krajevne skupnosti Dolič, čeprav ob tem v Doliču s ponosom povedo, da uspešno sodelujejo z Rekom. La-
■ -M'
Krajane Doliča čaka letos prav toliko, ali pa še več nalog kot lani
ni je krajevna skupnost uredila do oddaljenih hiš cesto, po kateri Rekov minibus danes vozi delavce. Takega in podobnega sodelovanja bi si Doličani želeli tudi z drugimi velenjskimi delovnimi organizacijami, v katerih delajo delavci iz' te krajevne skupnosti.
Sicer pa so krajani Doliča v preteklem srednjeročnem obdobju postali bogatejši za precej pridobitev, ki so jih uresničili z denarjem iz samoprispevka ter s pomočjo nekaterih dejavnikov občine Slovenj Gradec. Predvsem so to komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja, samoupravna komunalna skupnost, Elektro Slovenj Gradec in drugi.
Danes se lahko v kraju pohvalijo s prizidkom k osnovni šoli, ki je večnamenski prostor: v njem je telovadnica, prostor za sestanke in druge dejavnosti. Uredili so avtobusna postajališča, v kratkem pa bodo postavili še ute na teh postajališčih. Uredili so javno razsvetljavo na postajališčih, uredili in posodobili so nekaj cest, med drugim tudi cesto do Plešejeve loke, kar je precejšnja pridobitev za ta del Kozjaka. Za letos načrtujejo vse tiste naloge, za katere so se v tej krajevni skupnosti odločili z referendumskim programom v letu 1982, je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Dolič Franc Vovk.
B. Mugerle

13. februarja 1986 * Titovo Velenje___________________OD TU IN TAM	___H3S CSS * stran 5
PRIREDITVE 0 PRIREDITVE
KINO• KINO • KINO •KINO • KINO
OBVESTILO OBISKOVALCEM CENKARJEVEGA DOMA
Obisk gledališke predstave KRST POD TRIGLAVOM —
retrogradistični dogodek v izvedbi Gledališča sester Scipion Na-sice, ki bi moral biti v soboto, 22. februarja, ob 19.30, je prestavljen na soboto, 15. februarja, ob 19.30, ker je Cankarjev dom prestavil uro začetka predstave dne 22. 2. na pozno večerno uro ob 21.30.
Odhod avtobusa bo v soboto, 15. februarja, ob 17.00, izpred parkirišča pred Redečo dvorano. Cena aranžmaja je 1.500 din. Prijave sprejema Martina De Costa v Kulturnem centru Ivan Napotnik do zasedbe avtobusa, tel. 853-265.
Mimo
škarf)
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 13. 2. ob 18. in 20. uri
JEZDEC SKOZI ČAS — ameriški, avanturistični.
Petek, 14. 2. ob 10., 18. in 20. uri
POBESNELI MAX - angleški, akcijski. V gl. vi.: Mei Gibson Sobota in nedelja, 15., 16. 2. ob 18. in 20. uri BREAKDANCE II - ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Lucinda Dic-
key
Ponedeljek, 17. 2. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 18. 2. ob 18. in 20. uri CONNAN — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Arnold Schwarze-neger
Sreda, 19. 2. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 20. 2. ob 18. in 20. uri SKANDAL V DRUŽINI - italijanski, komedija.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 13. 2. ob 20. uri
BREAKDANCE II — ameriški, glasbeni. Vgl. vi.: Lucinda Dic-
key
Ponedeljek, 17. 2. ob 20. uri
POBESNELI MAX — angleški, akcijski. V gl. vi.: Mei Gibson
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 15. 2. ob 18. uri
ZA SINOVO LJUBEZEN - ameriški, komedija. V gl. vi.: Burt Reynolds
Nedelja, 16. 2. ob 17.30 in 19,30 uri
JEZDEC SKOZI ČAS — ameriški, avanturistični.
Ponedeljek, 17. 2. ob 19.30 uri
POBESNELI MAX - angleški, akcijski.
Sreda, 19. 2. ob 19.30 uri
CONNAN — ameriški, avanturistični.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 16. 2. ob 18. uri
ZA SINOVO LJUBEZEN - ameriški, komedija. V gl. vi.: Burt Reynolds
' Sreda, 19. 2. ob 19. uri ŽENSKA V RDEČEM - ameriški, komedija.
Neusklajenost ali
Je že tako, da je bila tako ena kot druga stvar neodložljiva. V mislih imamo proslavo ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku in temeljno kandidacijsko konferenco oziroma skupno sejo delegatov sveta, skupščine in krajevne konference SZDL v Šmartnem ob Paki.
V mali dvorani tamkajšnjega kulturnega doma bi morali ob 18. uri začeti sejati delegati. V dvorani pa so vrli šmarški kulturniki pripravili proslavo. Vse to naj bi se dogajalo ob 18. uri. Vendar, ni bilo na proslavo ne krajanov, na skupno sejo pa ne vsaj polovice vabljenih delegatov.
Zimski cik-cak po cestah
Naši komunalci so mislili, da bodo tudi tokrat sneg s cest odpravili kar s soljo (ob sicer vsesplošnem negodovanju lastnikov železnih konjičkov, pa tudi pešcev, saj sol kmalu izniči še tako dober podplat), pa so pluži-ti pričeli šele, ko je postalo nevarno, da niti »plugov« ne bodo več spravili na ceste.
Dokaj neresno pa so zimo jemali tudi pri cestnem podjetju, saj povsod niti niso postavili količkov, ki označujejo robove vaških cest.
Predrzneži, ki so (posebno v nedeljo) vseeno »lazili« po cestah, so se kaj zlahka znašli v grozljivki.
(bz)
Z dolgim in rdečim
nosom
»Kdo tam poje« je naslov znanega jugoslovanskega filma, »Kdo tam vozi« pa bi lahko bil naslov tegale članka, če ne bi vedeli, da Izletnik.
Morda je bila smola. Če pa je velikokrat tako, potem ne vem. Samo do Pesja in nazaj sem se hotela peljati, pa sem ugotovila, da tistim, ki so vezani na lokalni avtobusni promet, ni lahko.
Avtobusna postaja pri Kolodvorski restavraciji. 4. februarja. Ura je IS in 14 minut. Pripelje »mozirčan«. Da nie bi delala gneče in povzročala zaimude, vprašam šoferja in sprevodmika v eni osebi, preden pridem nai vrsto: »Koliko stane do Pesja ?« IVeste kakšen odgovor dobim? »Nič, ker boste šli dol. Zadaj pripelje lokale.« Tega. da pripelje 13 minut za njim je pozabil povedati. Z avtobusa nisem stopila sama, še dva sta bila.
Pot nazaj. Ta je bila šele mrzla!
V Pesje bi moral pripeljati lokale iz Šoštanja ob 16.20. Pa ga ni bilo. Saj pripelje tudi ob 16.40. — Celjan, smo se tolažili tisti, ki smo potrpežljivo čakali. Malo pred to uro je peljal nazaj že šofer iz Mozirja. Avtobus je bil skoraj prazen. Pa mislite, da je ustavil? Je, ampak samo pred semaforjem, nam, ki smo zmrzovali, še pogleda ni privoščil. Nekaj minutk za njim zagledamo pravi avtobus. Končno, pomislimo, a spet. . . Bil je tako poln, da na postajo ni niti zapeljal. Tudi moški, ki je bil namenjen v Celje je za njim gledal nemočen Naslednji avtobus je pripeljal točno po voznem redu. 17.05. Če seveda odštejemo 2 minutki zamu de, ki pa pri vsem čakanju res nt pomenita nič.
Domov smo prišli vsi. Res je, da z dolgim in rdečim nosom. Prišli smo pa le. Pomagal nam je Izle tnik. (mkp)
Ce se ne bi tisti, ki so se hoteli udeležiti le konference, pridružili maloštevilnim obiskovalcem proslave, bi domači gledališčniki in člani pevskega zbora peli oziroma igrali le samemu sebi.
Ali je mogoče tako krajane kot delegate zmedlo vreme ali se niso mogli odločiti, česa se bodo udeležili. Kako bi temu rekli: neusklajenost ali...
(tap)
Pločnikov
pa ne
V Mozirju, Nazarjah in drugih večjih krajih Gornje Savinjske doline tarnajo zaradi pomanjkanja pločnikov, ki ne zagotavljajo dobre prometne varnosti. Toda še tisto malo, kar jih imajo pozimi lepo zatrpajo s snegom, otroci in drugi pa po spolzki in ozki cesti. Pločnikov torej nikar, bo vsaj cesta širša.
Anekdota
Lady Astor, prvakin/a Spodnjega doma in huda Churchillova nasprotnica, je Churchilla v samem parlamentu nekoč napadla:
»Če bi imela moža, kakršen ste vi, bi mu prilila strupa v čaj.«
Wimmie pa bliskovito in precizno, kot je bila njegova navada:
»In jaz, če bi zares imel vas za ženo, bi ta čaj popil.«
Zapelo je 163 pevcev
Konovo
Srečanje odraslih pevskih zborov
Mraz in močno sneženje preteklo nedeljo nista odvrnila od svojih namenov ljubiteljev lepega zborovskega petja na Konovem. Tu je bilo namreč srečanje odraslih pevskih zborov velenjske občine.
Na letošnjem, že tretjem srečanju po vrsti se je poslušalcem v skoraj povsem polni dvorani tamkajšnjega doma krajanov predstavilo šest zborov, in sicer moška pevska zbora iz Raven in Vinske gore, ženski pevski zbor društva upokojencev iz Titovega Velenja, mešani pevski zbor društva upokojencev prav tako iz Titovega Velenja, člani mešanega pevskega zbora iz Škal ter pevci domačega mešanega zbora.
Organizatorji tretjega srečanja odraslih pevskih zborov velenjske občine so bili tudi tokrat marljivi člani kulturno umetniškega društva Lipa Konovo, pripravili pa so ga v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika.
TI ŽUPAN, JAZ ŽUPAN, KDO BO PA KONJA SED-LAL?
Fran LEVSTIK
Pop-rock skupina Chateou
Ljubitelji rockovskih skupin bodo veseli naslednje vesti. V Titovem Velenju imamo novo pop-rock skupino Chateou (dvorec). Vsi, ki so se udeležili disco noči desetletja v Rdeči dvorani v
Titovem Velenju, so člane tega ansambla že spoznali.
Trenutno pa fantje in dekle pripravljajo glasbene posnetke za radio, marljivo pa se pripravljajo tudi za nastop v »pop delavnici« v velenjskem studiu Dynamic.
Metastaza
V domu kulture v Titovem Velenju bo jutri, 14. februarja, ob 19.30 gostovalo Plesno gledališče iz Ljubljane, ki je v sodelovanju z gledališčem GLEJ in Centrom interesnih dejavnosti mladih pripravilo koreodramo Damira Zlatara Freya : METASTAZA.
Uprizoritev glasbeno-baletne predstave METASTAZA je v tesni zvezi z dogajanji, ki jih je zadnje čase pri mladih slovenskih umetnikih na področju glas-
koreografirano dogajanje, ki prerase v ritualni dogodek. Po razmeroma dolgi zasnovi vpeljuje gibe dela, množice elementarnih vzgibov človeškega telesa, vse bolj rase dinamika koreografije, ujetosti družbene in individualne človeške energije. Dramatičnost koreodrame začenja rasti v ritu-alnost, ko si plesalci z moko po-mažejo lica v strašljivo bele maske in potem kamenjajo v risu nemaskirano žrtev.
benih, likovnih in gledaliških dejavnostih, spodbudilo delovanje skupine LAIBACH. Zdaj se je z njihovo glasbo povezal tudi ples, kakršnega začenja predstavljati Plesni teater Ljubljana.
Podnaslov METASTAZE je koreodrama. Na sceni Janje Ko-run — na grobem pesku — se dejansko odigra pred gledalci
Gledalcem se obeta zanimivo in izvirno telesno gledališko doživetje, ki širi dimenzije izraznosti in prevzame z estetskim učinkom predstave.
Vstopnice za to prireditev veljajo 300 din in jih že prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju ter eno uro pred predstavo. Popusti so običajni!
PIKAMO V RIT, KER V GLAVO NlC NE POMAGA!
Ansambel Chateou sestavljajo: Nataša Raspotnik, bas kitara, Slavko Rizmal — klaviature, Dani Dolinar — kitara, Matjaž Ograjenšek — vokal in Mario Medvešček — bobni
Iščemo
najstarejšo
fotografijo
Tokrat objavljamo panoramski posnetek Šaleške doline in vasi Šalek še iz časov, ko proti Mislinji še niso začeli graditi železnice. Z dopisnice, izvirna je v barvi in zelo dobro ohranjena, je razvidno, da je bila posneta leta 1914.
Original hrani Blaž Dolin-šek iz Ceste na Selo 2 v Titovem Velenju.
(L. Ojsteršek)
6. stran -k O	as cas		——1■	SREČANJA —'"	Titovo Velenje * 13. februarja 1986
					
Mesec kulture v občini Mozirje
Osrednja proslava v Bočni
Najrazličnejše prireditve v mesecu kulture se vsak dan vrstijo po vseh krajih Gornje Savinjske doline. Omenimo le nekatere.
Gornjegrajski dramski igralci so se doslej že nekajkrat predstavili z dramo Karla Destovnika-
Kajuha in Bojana Štiha Mati, pa tudi sicer kulturni ustvarjalci predstavljajo svoje dosežke po raznih krajih doline. Polno zasedena je tudi galerija mozirskega kulturnega doma. V njej so v ponedeljek predstavili knjigo Aleksandra Videčnika Podobe iz preteklosti Mozirja, obenem pa odprli razstavo kitajske fotografije 19. stoletja. Na Ljubnem so v soboto pripravili Prešernovo proslavo, na kateri so nastopili domači moški in ženski zbor ter mešani pevski zbor iz Mozirja.
Ko smo že na Ljubnem omenimo še eno najpomembnejših akcij v letošnjem mesecu kulture. To so bili dnevi domačega filma, ki jih je prejšnji teden pripravila kino sekcija pri tamkajšnjem prosvetnem društvu. Dejstvo je, ia domači in predvsem slovenski limi nimajo obiskovalcev, saj v
poplavi ničvrednih filmov ne najdejo svojega mesta. Filmi, ki so jih vsak dan prejšnjega tedna vrteli na Ljubnem, so gotovo dosegli svoj namen, saj je bila dvorana vedno polna. Pomen takšne predstavitve domačega filma v manjših krajih je potrdil tudi razgovor, ki so ga v nedeljo po predstavi zadnjega filma, bil je to Očka na službenem potovanju, pripravili na Ljubnem in v katerem so med drugim sodelovali tudi slovenski igralci in režiserji. Vse priznanje torej kino sekciji in ljubenskemu prosvetnemu društvu.
Osrednja proslava ob mesecu kulture v mozirski občini je bila v petek zvečer v Bočni. Na njej so podelili zlate plakete in priznanja najzaslužnejšim kulturnim delavcem in ustvarjalcem, v slavnostnem programu pa so se predstavili pevci Slovenskega okteta, ki so pred tem nastopili tudi v Mozirju.
Ivo Rakun
Težko je najti in zapisati prave besede za človeka, ki ga mnogi poznajo po njegovi pridnosti, marljivosti. Tak je Ivo Rakun iz Šmartnega ob Paki. Malokdaj se zgodi, da ga ni pri kakšni akciji, športni prireditvi,...
Njegovo življenje je pestro in bogato. V njem pa najde človek največ dela in zopet dela. Navajen ga je od mladih nog. Zrasel je na kmetiji, na kateri s svojo ženo, za katero pravi, da ima izredno voljo in smisel za delo na zemlji, uspešno gospodarita. Tisti, ki ju poznajo, bodo ob teh zapisanih besedah gotovo prikimali.
Trdna volja m ljubezen do zemlje ga pravzaprav spremljata vse življenje. Njima bi lahko »pripisal krivdo«, da je Ivan kmetovalec, doma in na delovnem mestu. Končal je kmetijsko šolo, smer hmeljarstvo. Ze 23 let združuje delo v Erini kooperantski enoti Lastna proizvodnja v Šmartnem ob Paki. Takole opisuje delovno mesto delovodja: »Obsežen spisek nalog imam. Vse so odgovorne.
Povsod najde kanček zadovoljstva
Vodim celotno kmetijsko »politiko« v Lastni proizvodnji, od tehnološkega postopka, uporabe zaščitnih sredstev, gnojil, razporejam delavce . .. Poleg primarne hmeljarske proizvodnje se ukvarjamo še s prirejo pitancev, do nedavnega pa tudi s sadjarstvom. Zaradi močne zimske pozebe smo morali skrčiti sadjarske površine, zato pa bomo imeli sedaj več krmnih površin.«
Da je Ivan priljubljen med sodelavci, pa tudi to, da je »podkovan« z znanjem na kmetijskem področju, zlasti v hmeljarstvu, človeku ni težko uganiti. Kaj je novega pri pridobivanju zelenega zlata mu je pravi konjiček.
Vsak skrben gospodar ima vedno veliko dela. Ivan ga gotovo ima. Kljub temu najde čas za delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v kraju, v organih samoupravlja-

Ivo Rakun
nja . . Celih 16 let je predsednik šmarškega gasilskega društva, dolga leta je bil član republiškega odbora sindikata delavcev kmetijske in predelovalne industrije. Kaj bi vse naštevali. Ce zaradi drugega ne, bi
pri naštevanju gotovo izpustili kakšno funkcijo. Sam pravi, da prave mladosti ni imel prav zaradi takšne družbenopolitične aktivnosti. Le malo časa je že takrat našel za svoja športna konjička, nogomet in namizni tenis.
O Ivu, njegovem delu bi lahko zapisali še toliko in toliko lepih besed. Vendar . .. »Tam, kjer te na vsakem koraku čaka največkrat le delo, je življenje vsak dan pestro in bogato, polno enkrat prijetnih, drugič zopet manj prijetnih presenečenj. Od človeka je odvisno, kako se v tem vrvežu znajde. Zase lahko rečem, da sem se do sedaj kar dobro. V vsakem delu, na domači kmetiji kot tudi na delovnem mestu, v društvih, družbenopolitičnih organizacijah najdem kanček zadovoljstva in veselja, prav tako v dobri knjigi ali v veseli družbi, pa čeprav v vaški gostilni.«
•A
Marija še vedno rada kaj postori na vrtu, Ivan pa jo opozarja, naj počiva in miruje
Društvo invalidov Titovo Velenje
Društvo invalidov Titovo Velenje, ki ima sedež na cesti Bratov Mravljakov 1, obvešča vse invalide in telesno prizadete občane, da se lahko včlanijo v društvo in s tem uspešno pomagajo pri izvajanju zelo bogate in uspešne društvene dejavnosti, katere osnovni cilj je uveljaviti enakost in enakopravnost vseh članov v družbenem in zasebnem življenju. Ob tem društvo tudi sicer skrbi za razvedrilo, rekreacijo in šport vseh invalidov v občini Velenje. V društveni pisarni, ki je odprta vsak ponedeljek od 16. ure dalje, vas bodo radi sprejeli, vam povedali in pokazali kaj vse delajo in organizirajo. Vse dosedanje člane tudi vabimo, da poravnajo članarino, ki za vse leto 1986 znaša le 100 dinarjev, pa tudi, da se preko funkcionarjev in poverjenikov povežejo z društvom in se seznanijo z letošnjim programom.
XXX
Vse člane vabimo tudi na redno letno konferenco, ki bo v
nedeljo 16. februarja, ob 9. uri in 30 minut v domu Svobode v Šoštanju. Za dan žena pripra-
vljamo za naše članice sprejem, ki bo v ponedeljek, 3. marca, ob 15. uri in 30 minut, prav tako v Šoštanju. Za mednarodni dan invalidov pa pripravljamo lep in bogat izlet s posebnim vlakom v znano zdravilišče Li-pik v Slavoniji. Odšli bomo v petek, 21. marca, ob 15. uri z železniške postaje v Titovem Velenju in se vrnili v nedeljo zvečer. Še je čas, da nam se pridružite, zato pohitite v našo pisarno.
Sekcija za rekreacijo in šport
pri društvu invalidov Titovo Velenje bo letos, ko proslavlja petnajst let uspešnega dela, za vse invalide v občini izvedla občinska tekmovanja v raznih športnih panogah. Vse invalide tako vabimo, da se udeležijo odprtega prvenstva invalidov v šahu, ki bo v nedeljo, 9. marca ob 9. uri, v pisarni društva invalidov v Titovem Velenju. Vabimo vas tudi, da se udeležite odprtega občinskega prvenstva v namiznem tenisu, ki bo v petek, 21. februarja ob 17.30 na osnovni šoli Veljka Vlahoviča, drugi del tekmovanja pa bo v petek, 7. marca. Pridite!
RAZGLAS
Po 16. členu zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74) ter odloka o razpisu splošnih volitev članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter splošnega glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti OBVEŠČAMO OBČANE, da lahko preverijo ali so vpisani v splošni volilni imenik, in zahtevajo upravičene popravke v splošnem volilnem imeniku.
Občane, pri katerih je nastopila sprememba v naslovu bivanja (preselitev, priselitev, sprememba ulice ali hišne številke in drugo) POZIVAMO, da takoj sporočijo spremembo na registru prebivalstva (prijavni urad ONZ SO Velenje, soba št. 15).
Prijave za popravke in spremembe v splošnem volilnem imeniku bo sprejemal prijavni urad do marca 1986, to je najkasneje pet dni pred dnem, ki je določen za splošne volitve.
Volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežu občine Velenje za območje krajevnega okoliša Velenje, na sedežu krajevnega urada Šoštanj za območje krajevnega okoliša Šoštanj in na sedežu krajevnega urada Šmartno ob Paki za območje krajevnega okoliša Šmartno ob Paki.
Občane še opozarjamo, da je prijavljanje vseh sprememb stalnega in začasnega prebivališča po zakonu obvezno.
Občinski oddelek za notranje zadeve občine Velenje
Po petdesetih letih ponovno DA
Marija in Ivan Podlesnik iz Pesja sta zlato poroko proslavila v krogu svojih najbližjih že decembra lani, vendar sta to storila tako tiho in skromno, da smo ta dogodek enostavno zamudili. Prepričani pa smo, da zapis o njiju kljub temu ne bo nič manj zanimiv.
Marija je privekala na svet v Ravnah pri Šoštanju leta 1914, Ivan šest let prej, leta 1908 v Nemčiji. Mladost sta preživela različno, oba skromno in v pomanjkanju. Že mlada sta odšla »služit« bližnjim kmetom. Poročila sta se pred petdesetimi leti in Marija je postala gospodinja, Ivan pa je po odsluženi vojaščini
opravljal priložnostna dela, največ v gozdu kot sekač, leta 1939 pa je našel »kruh« v rudniku. Vse do leta 1963, ko se je upokojil, je v njem delal kot kopač. »Delo v rudniku je bilo takrat težko, naporno, povrh vsega pa še zelo nevarno,« nam je pripovedoval, pri tem pa ni pozabil poudariti, da človek ne sme nikoli obupati, naj bo še tako težko, naj bo položaj še tako zapleten, naj bo izhod še tako brezupen.
Vsega tega je bilo pri Mariji in Ivanu precej. Najprej stanovanje. Mlada in polna lepih načrtov sta si poiskala skromno sobo pri tujih ljudeh. Že leta 1942 se
Pni ure med srečo roi ure meo sreco
Kako blizu so bile nekomu sanje
Sreča je opoteča, pravi star zdaj je ni več. Je že tako, da so jo nasmehne le tu in tam, tretjim pa
Igre na srečo. Če drugega ne, dajejo upanje, veliko upanja. Le kdo v mislih kdaj ne računa, brez krčmarja seveda: »Če bi zadel na loteriji, bi ...« Kaj bi? Nekdo bi kupil to, drugi spet ono, tretji bi se odpravil na potovanje, četrti bi denar vložil v banko . . . Veliko pa je tudi takšnih, ki pravijo: »Kakor pridobljeno, tako izgubljeno.« Ves denar bi »pognali«, potem pa spet živeli normalno naprej, iz meseca v mesec.
Da smo se napotili v Loterijo v Titovem Velenju je bila malo kriva tudi srečka, ki so jo pred tremi tedni imeli prav tukaj. Imeli pravimo zato, ker tudi prodajalki, ki delata tam, nista prepričani, ali jo je kdo kupil, ali je ostala neprodana. Vredna pa je bila celo premoženje. Kar 600 starih milijonov. To bi imeli za sanjarit, ali drugače rečeno — kako blizu so bile nekomu sanje!
Najprej smo tudi mi, ko smo stopili v hram, kjer prodajajo srečo, preizkusili svojo. Res je, da nas je to testiranje stalo malo, saj le streljaj stran nekaj več veljata dve kavi, vseeno pa smo po rezultatu rekli, da bi bil tam denar bolje naložen.
Tisto torkovo dopoldne smo pol urice preživeli z igralci »s« srečo. To pravimo zato, ker je ta zelo draga. Le redkokdaj povrne toliko, kot zanjo daš. To so potrdili vsi naši sogovorniki, bili pa so ljudje, ki nanjo čakajo že dolgo, in ki so jo pripravljeni tudi drago plačati. Tu in tam se jim tudi nasmehne, a ko preračunavajo koliko jih je stala, so v najboljšem primeru na istem kot bi bili, če vi vplačane
slovenski pregovor. Zdaj jo vidiš, nekateri deležni veliko, drugim se se sploh ne pokaže.
vsote dajali v nogavico, na koncu leta pa rekli* »Poglejmo, koliko sem letos zadel.« Marsikdo bi bil nad dobitkom presenečen.
Prišel je nekdo, prepričan, da je zadetek njegov. Pa ni bil. »Srečko«, ki tokrat ni imel prave sreče, je samo zagodrnjal: »Ko sem izpolnjeval, sem bil pijan, pa sem mislil...« Stanka Stropnik ga je postavila na realna tla: »Ja, zdaj ste pa trezni, pa lahko pogledate ...«
Več sreče je bil deležen Su-lejman Dorič: »Vsak teden vplačam na lotu 1000 dinarjev in na mesec res enkrat dobim 5000 dinarjev, enkrat sem dobil celo 6000 dinarjev, ampak to je bilo pred desetimi leti.«
Šahbar Islamovič je bil stvar-nejši: »Vsak teden igram, že več
Za Marjana Gegiča so rekli: »Zapišite pod sliko — Marjan na delovnem mestu.« Malo za šalo, malo zares, smo to tudi storili.
jima je nasmehnila sreča. V Pe-sju sta dobila rudniško stanovanje. V tem kraju sta si s skromnimi prihranki in z veliko volje zgradila tudi svojo streho nad glavo. Tu prebivata že celih 26 let. Kdo ve, če pri tem ne bi obupala, saj sta se morala marsičemu odpovedati, skrbno obračati vsak dinar, če želja ne bi bila tako velika.
Danes, ko so štiri hčerke in sin že pri kruhu, je pri Podlesniko-vih velikokrat veselo. Otroci se radi vračajo domov, poklepetajo to in ono. Veselo pa je bilo zlasti na zlati poroki. Po poročnem obredu, ko sta si zopet rekla »da« in si izmenjala prstana, ju
je doma čakalo prijetno presenečenje. Rajanje, ki so ga pripravili otroci, je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Ko sta o tem nepozabnem dohodku pripovedovala, nista mogla mimo pozornosti skupščine občine Velenje, ki jima je ob tej častitljivi obletnici izročila bogato darilo.
Ob odhodu sta nam zaupala »Tudi naprej si želiva predvsem zdravja, srečna bi bila, če bi bilo še naprej tako, kot je danes.«
Še veliko lepih trenutkov, zdravja in sreče jima voščimo tu-
di mi!
B. Mugerle
Bo — ne bo? V teh listkih je pisalo: Brez dobitka.
kot petnajst let. Pa vam povem, da mi nikoli ne bodo vrnili toliko, kot sem dal. Pač nimam sreče. No ja, lani sem res dobil pet starih milijonov na športski. Na teden pa zapravim, takole 200 starih jurjev. Kaj češ, to mi je hobi,« je dejal. Tudi zbiranje znamk ni zastonj, pa bi rekli mi.
»Glejte, glejte, tegale vprašajte, tale ima srečo. 25 starih milijonov je zadel,« so nam pokazali pravega Srečka. Če nam izda, kako je to speljal... Ži-van Ofentavšek je med igralci na srečo začetnik. Šele tri mesece igram, pa že ... »Tri kola nazaj pogledam izžrebane številke, potem pa se odločim med tistim, ki niso bile.« Preprosto, a učinkovito, smo dejali, ko nam je razlagal, koliko je dobil na tak način. »Najprej sem dobil osem starih milijonov, jih vplačal nazaj in dobil petnajst. Zdaj sem vplačal nekaj več kot štiri stare milijone in če izgubim ... Računam, da nekaj bo.« Nismo ga pozabili vprašati, kaj ga vodi v Loterijo in veste kaj nam je odgovoril? Ne? »Za igre na srečo sem se odločil, ker vidim, da je za denar velika stisla. Draginja, pa to.«
Takoj za tem smo dobili lov »impulz«. »Lejga Mirjan? Ge-
riča, to je šele srečkovič, 80 starih milijonov!« Kaj res, smo ga vprašali in povedal nam je: »Res sem dobil toliko. Nekaj od tega bom vplačal nazaj, nekaj pa.porabil za stanovanje. Igram non-stop že deset let. Vsako kolo 2 milijona (stara). Večkrat dobim manjše dobitke, ampak pravega profita ni. Nisem ne na pozitivi, ne na negativi. Za te-hleh 80 milijonov sem vplačal 800 jurjev, ampak kolikokrat pa nisem dobil nazaj nič,« je samega sebe vprašal Marjan.
Stanka Stropnik pa nam je ob odhodu zaupala: »Tudi midve s hčerko igrava. Loto in loterijo, ampak kakega večjega dobitka še ni bilo. Povrnjeno, to pa. Povem pa vam, da tu pri nas naši igralci, dveh starih milijonov sploh nimajo več za kak dobitek. Takole 60, 80 milijonov, to pa je tudi velikokrat.«
»Samo nasmeh je bolj grenak«, si poje znano popevčico marsikdo, ki prisega samo na tisto, kar zasluži. Bolj sigurno je. Čeprav je tudi sanjati prijetno. In čeprav je sanjski tudi nasmeh lepe Suzane (ki jo je sedaj zamenjala druga), ki vsak torek deli srečo.
Pa srečno . . .
M. Krstič-Planinc M. Zakošek
13. februarja 1986 * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 7
koledar
ČETRTEK, 13. februarja -
KATARINA
PETEK, 14. februarja - VALENTIN
SOBOTA, 15. februarja - JO-VITA
NEDELJA, 16. februarja -JULIJANA
PONEDELJEK, 17. februarja — ALEŠ
TOREK, 18. februarja - SIMEON
SREDA, 19. februarja —
KONRAD
M ALi OGLAS!
KUPIM WARTBURG KARAVAN brez motorja ali po delih. Telefon 858-769.
MERCEDES MB 230 letnik 1977 odlično ohranjen z dodatno opremo prodam po ugodnih pogojih za 290 S. M., delno tudi na kredit. Ogled možen vsak dan od 15. do 17. ure pred hotelom Pa-ka. Ostale informacije pa na telefonsko številko 853-351.
PRODAM črnobel Iskrin TV. Telefon: 882-464.
JL
INŽENIRING p. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	Vodja sektorja projektive, razvoja in consultinga
2.	Vodja sektorja plana, financ in računovodstva
3.	Vodja projekta prodaje in izvedbe I. (2 izvajalca)
4.	Vodja področja razvoja perutnine
5.	Samostojni strojni projektant
6.	Samostojni elektro projektant
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1 : — visoka izobrazba ustrezne smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na področju projektive ali razvoja
—	strokovni izpit
Pod 2: — visoka izobrazba ekonomske smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah
Pod 3: — visoka ali višja izobrazba ustrezne tehnične smeri
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja investicijskih del
—	strokovni izpit
Pod 4: — visoka izobrazba agronomsko veterinarske smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na področju razvoja tehnologij perutninarstva
Pod 5: — visoka izobrazba strojne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na področju projektive
—	strokovni izpit
Pod 6: — visoka izobrazba elektro smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na področju projektive
—	strokovni izpit
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom po razvidu del in nalog.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Inženiring, Trg mladosti 6, Titovo Velenje.
O izbiri bodo prrijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem postopku. Kandidatom nudimo osebni dohodek, ki je usklajen z bran;žnimi OZD in stimulativno nagrajevanje po delovni uspešnosti ido 35 % nad osnovo.
Kako bi pozabili to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam je brezmejno vdano bilo, ves .čas do zadnjega je dne.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN 17. februarja mineva dve leti, od kar si nas zapustil dragi mož, oče, ded in praded
Anton Ručman
C. talcev, Šoštanj
Težka je resnica, da te ni več med nami. Za vedno boš ostal v naših srcih kot dober mož in skrben oče. Hvaležni smo ti za vse, kar si storil za nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi.
TV AMETIST z daljinskim, ekran TOSHIBA 66 mm, letnik 80, ugodno prodam; telefon 858-370 zvečer.
VIDEORECORDER GRUNDIG sistem VCR-LVC brezhibèn ugodno prodam. Ogled možen v soboto ali nedeljo. Alojz Noters-berg, Jenkova 9 — nad. 6, Titovo Velenje.
IŠČEM ŽENSKO za občasno (tudi nočno) varstvo na domu za sedemletnega otroka. Informacije po telefonu 857-596 popoldne. PLINSKO NAPRAVO - italijansko 80 R, A-testirano prodam. Informacije po telefonu 855-039 okoli 19. ure.
PRODAM SMUČI CR 805 dolge 180 cm z vezmi Marker ter smučarske čevlje št. 42. Informacije po telefonu 882-775, popoldan.
LOKAL, primeren za trgovino v KS Šmartno v Titovem Velenju v izmeri 86 m2 prodam ali zamenjam za stanovanje v Titovem Velenju. Informacije po telefonu: 063 856-970 vsak dan od 6. do 8. in od 19. do 22. ure. MLAD PAR išče garsonjero v Titovem Velenju ali okolici — telefon 062 845-149. PRODAM HIŠNI RAČUNALNIK Commodore 64 še v garanciji z vso ostalo opremo, telefon
IčKO
elektrokovinarska oprema titovo velenje
ZA NADALJNJI RAZVOJ NAŠIH PROGRAMOV, KI OBSEGAJO:
—	orodjarstvo in strojegradnjo
—	proizvodnjo strešnih oken in podstrešnih stopnic
—	proizvodnjo kovinskega okovja za pohištveno in drugo industrijo
—	proizvodnjo valilniške opreme
—	proizvodnjo elektro naprav — transformatorjev, galvanske elektro opreme, industrijske elektronike, stikal brez dotika in druge elektro opreme.
POTREBUJEMO VEČJE ŠTEVILO STROKOVNJAKOV RAZLIČNIH STOPENJ USPOSOBLJENOSTI IN PROFILOV. ZATO VABIMO K SODELOVANJU DELAVCE NASLEDNJIH IZOBRAZBENIH PROFILOV:
—	dipl. ing. strojništva ali ing. strojništva
—	dipl. ing. elektrotehnike ali ing. elektrotehnike
—	dipl. ing. matematike, fizike
—	dipl. ing. organizacije dela in računalništva
—	dipl. oec., dipl. pravnik, dipl. psiholog
—	KV orodjarje, KV strugarje, KV rezkalce kovin MOŽNOSTI ZAPOSLITVE DELAVCEV NAVEDENIH PROFILOV NUDIMO NA NASLEDNJIH PODROČJIH:
—	razvoj, konstrukcija in tehnologija v orodjarstvu in strojegradnji
—	razvoj, konstrukcija in tehnologija na programu strešnih elementov, okovja in valilniške opreme
—	razvoj, konstrukcija in tehnologija v proizvodnji elektro naprav
—	področje ekonomike in financ v DO
—	področje informatike — splošna organizacija in AOP
—	področje standardizacije in industrijske lastnine
—	področje normativnega urejanja
—	področje stimulacij za delo
Prosta dela in naloge se nanašajo tako na samostojna razvojna, tehnološka in druga dela kakor tudi na vodenje posameznih področij ali organizacijskih enot. Pri vseh navedenih izobrazbenih profilih smo zainteresirani tudi za zaposlitev začetnikov oz. pripravnikov.
NUDIMO VAM:
—	samostojno in ustvarjalno delo
—	stimulativne osebne dohodke
—	perspektivno razreševanje stanovanjskega problema
Vsi, ki ste zainteresirani za delo na katerem koli od navedenih področij, se v roku 15 dni od dneva objave javite na naslov: Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje, Srebotnikova 5, Titovo Velenje — kadrovska služba, pismeno ali telefonsko na številko 855-151 int. 210.
Lahko pustite vaš naslov ali telefonsko številko, pa vas bomo poiskali mi.
ČGP DELO — TOZD Prodaja, Podružnica Celje, Gregorčičeva 6, 63000 Celje JUTRANJE SPANJE ALI DOBER ZASLUŽEK? Raznašalci vsako jutro dostavijo DELO številnim naročnikom. Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je njihov delavnik že mimo, ko se večina drugih šele odpravlja od doma. In če ste iz Titovega Velenja, če ste za dober in hiter za-službek in ste se zanj pripravljeni odreči jutranjemu spancu, se oglasite v podružnici Dela Ce'lje, Gregorčičeva 6 ali pa nas pokličite po telefonu 22-800.
Rad bom počival tam kraj naše hiše, na tisti njivi, ki le smrt jo orje zavit ves v zemlje naše toplo skorjo, bom dihal s srcem, ki z njim ona diše.
A. Gradnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata, strica in svaka
Franca Brdnika
(po domače Ležnikovega)
Zahvaljujemo se prim. dr. Alojzu Fijavžu za zdravljenje in lajšanje bolečin, dobrim sosedom, še posebej Kumrovim, Kovačevim, Rihterjevim ter Maksu Blažiču in Jožetu Miklavu. Zahvaljujemo se govornikom, ki so z lepimi besedami slovesa počastili njegov spomin, pevcem »Lipa« Konovo, KS Konovo, ZB Konovo, sorodnikom, sovaščanom, darovalcem cvetja, g. duhovniku za obred in vsem. ki ste ga pospremili na njegovo poslednjo pot.
Žalujoči: Vsi njegovi
ELEKTROINSTALATER-STVO EDO JAN, Cesta IX/6, Titovo Velenje
Takoj sprejmem v delovno razmerje za nedoločen čas dva KV elektrikarja. Delo je cca 60 % na terenu, od tega polovica v tujini. OD po dogovoru. Edo Jan, telefonska številka 858-260.
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje TitoJfrVelenje
Zbor delavcev strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
—	ANALITIK PLANER
Za navedena dela in naloge se od kandidata zahtevajo naslednji pogoji:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo
—	da ima 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
Rok objave je 8 dni, kandidati bodo o izbiri obveščeni 30 dni po končanem roku za objavo.
Vloge naj kandidati pošljejo na naslov Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje, Šaleška 19.
831-203, Tone Grlica, Mozirje 99.
VIDEO RECORDER VCR 2000 s kasetami prodam ali zamenjam za avto. Informacije po telefonu 854-621 od 18. do 19. urè.
SOBO S SOUPORABO KOPALNICE v Titovem Velenju išče dekle. Naslov v uredništvu.
PRODAM ZASTAVO 750 LE, letnik 1985. Informacije po telefonu 853-124 popoldne.
GOLF JGL DIZEL, letnik 84 z dodatno športno opremo in stereo sprejemnikom ugodno prodam. Telefon 856-903.
PRODAM OSEBNI AVTO GOLF, letnik 1978. Informacije po tel. 853-289.
PRODAM TRANZISTORSKI VŽIG za osebni avto. Informacije po telefonu 858-810 v popoldanskem času.
PRODAM rabljen barvni TV Gorenje. Informacije po telefonu 853-429.
VEČJO NEDOGRAJENO HIŠO prodam v Topolšici. Informacije zvečer po telefonu 891-191
PRODAM STOLP 2 x 25 W SCOTT, EQUALIZER in avto-gume 145 x 10. Telefon 857-693.
GIBANJE P
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU V TITOVEM VELENJU:
15. in 16. februarja 1986 dr. Teodor Gorogranc, Cesta 1/29, Titovo Velenje.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
od 14. do 21. februarja 1986 Franc Blatnik, Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223.
(. REK Elektrostrojna oprema n.
C: Preloge, p. Titovo Velenje
sol. O.

REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Titovo Velenje
Delavski svet TOZD Vodovodno-toplovodni obrati Delavski svet TOZD Krovsko-ključavničarski obrati RAZPISUJEJO
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	VODJE — TOZD Vodovodno-toplovodni obrati
2.	VODJE — TOZD Krovsko-ključavničarski obrati
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje, določene v Statutu TOZD Vodovodno-to-plovodni obrati in TOZD Krovsko-ključavničarski obrati:
1.	— najmanj srednja strokovna izobrazba tehnične smeri (strojna) '
2.	— sposobnost dela za ljudmi z organiziranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa v TOZD
3.	— predložitev razvojne usmeritve TOZD
4.	— moralno politična neoporečnost
5.	— pet let delovnih izkušenj
Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30. dneh po preteku razpisnega roka.
Pismene vloge s priloženimi dokumenti in razvojnim programom naj kandidati pošljejo v zapečateni ovojnici na naslov: REK Elektrostrojna oprema Preloge, b. št., 63320 Titovo Velenje — Kadrovski sektor.
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. — 63001 Celje
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV n. sol. o., Ljubljana
Območna skupnost Celje, n. sol. o., 63001 Celje, ul. XIV. divizije 4
Odbor za delovna razmerja delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Območne skupnosti Celje
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
zavarovalnega zastopnika za zastop Titovo Velenje
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) in 1 leto delovnih izkušenj ali
—	da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in 2 leti delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od dneva izbire.
DO »ERA« Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
»plansko analitska dela« v DSSS, Služba za ekonomiko in
organizacijo dela
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	ekonomist (VI. stopnja)
—	2 leti delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje teh del najkasneje v roku 8 dni od dneva objave na naslov: DO "ERA« Titovo Velenje, Komisija za delovna razmerja DSSS, Kersnikova 1, Titovo Velenje.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
radio velenje
li Halo, 856 151
* v i . i 856-756
inšpektor! 855 4so
Vprašanje:
V delovni organizaciji nam zatrjujejo, da nismo upravičeni do plačanega republiškega oz. državnega praznika, če ta pride na prosto soboto.
Inšpekcija dela :
Ce pride državni oz. republiški praznik na prosto soboto, ko se ob petdnevnem delovnem tednu ne dela, niste upravičeni do nadomestila osebnega dohodka.
Nadomestilo osebnega dohodka nadomesti delavcu osebni dohodek, ki bi ga dobil, če bi v tem času delal.
Do nadomestila bi bili upravičeni v primeru, če na dan državnega oz. republiškega praznika ne bi delali, pa bi glede na plan izrabe letnega sklada delovnega časa imeli planirano delovno soboto na dan državnega oz. republiškega praznika. Praviloma se na dan praznika ne planira delovnega dne-
Vprašanje:
Kdaj bo prevzeta peš pot med stanovanjskim blokom EI in E2 v KS Edvarda Kardelja?
Komunalna inšpekcija:
Med Samoupravno stavbno zemljiško skupnostjo občine Velenje in hišnima svetoma Stantetova 18 — 24 in 26/32 je bila 12/12-1984 sklenjena pogodba, v kateri je zapisano, da se pokrito parkirišče G-5 z zu-
nanjo ureditvijo prenaša v upravljanje omenjenima hišnima svetoma.
Iz tega izhaja, da je peš pot sestavni del zunanje ureditve in je v upravljanju ter vzdrževanju hišnih svetov Stantetova 18-24 in 26/32.
Plavanje
Renata Rednak 7-krat republiška prvakinja
Konec prejšnjega tedna je bilo v Celju republiško prvenstvo za mlajše pionirke A. Med velenjskimi plavalci je bila daleč najuspešnejša Renata Rednak, ki je osvojila kar sedem prvih mest in eno drugo. Zmagala je na 100, 200, 400 in 800 metrov kravi, na 100 in 200 metrov delfin ter na 200 metrov mešano, druga pa je bila na 100 metrov hrbtno.
V teh dneh je bilo v Kranju tudi republiško prvenstvo za starejše pionirke, kjer je bila najboljša Katja Mijoč s štirimi kolajnami. Druga je bila na 400 metrov kravi, tretja mesta pa je osvojila na 200 in 800 metrov kravi ter na 100 metrov delfin.
Velenjski plavalci se v tem mesecu zavzeto pripravljajo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo v začetku marca, predvsem pa si želijo, da bi lahko čimprej zaplavali v domačem bazenu.
Topolščanom je največji problem trgovina oziroma kozarec vode v Našem času. Kar z lučjo jo iščejd in to celo podnevi- Glavno ulico imajo namreč pogosto razsvetljeno do poznih dopoldanskih ur.
Šoštanjčani so se letos karnevala lotili prvič. Bili so v središču dogajanja, pa so »skuhali« volilni golaž. Seveda se niso mogli izogniti tudi onesnaženega okolja.
Kegljanje
Derbi Šoštanju
V Šoštanju že dolgo nismo videli tako kvalitetnega kegljanja kot tokrat, v srečanju 7. kola prve medobčinske kegljaške lige med trenutno vodečim Šoštanjem in drugouvrščenim Kovinarjem iz Štor. Da je res tako, nam pove že sam rezultat 5275:5261. Ta rezultat je bil že na nivoju prve republiške lige.
Zasluge za tako uspešen nastop imajo prav vsi igralci, še posebej pa se je v pravem trenutku razigral Leo-pod Fidej z 921. podrtimi keglji.
Prav tako je treba omeniti rezultat Rajštra, ki se je po dolgem premoru spet uspešno vrnil v ekipo in porušil 889 kegljev. Omembe vreden je tudi rezultat gostujočega igralca Čagalja, ki je podrl kar 952 kegljev.
Za Šoštanj so igrali: L. Fidej 921, Rajšter 889, S. Fidej 888, Komljeno-vič 875, Križovnik 855 in Glavič 847 podrtih kegljev.
XXX
Na kegljišču Golovec v Celju pa so se Šoštanjčani pomerili z domačim
Obrtnikom. Potem, ko so domačini že ovedli z razliko 80—ih kegljev, so se oštanjčani, ki jim je po derbiju 7. kola nekoliko pošla sapa, vendarle našli in v zadnjih dveh metih spremenili poraz v zmago. Rezultat srečanja je bil 4896:4902.
S to zmago so se Šoštanjčani še bolj utrdili na vrhu razpredelnice.
Šoštanjčani se bodo 22. februarja srečali z igralci Dobrne na kegljišču šoštanjskih termoelektrarn. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri.
Ukinjena kazen R. Živku?
Na seji predsedstva atletske zveze Jugoslavije v Beogradu so med drugim razpravljali tudi o kaznovanem Romeu Živku. Člani predsedstva bodo konferenci atletske zveze Jugoslavije predlagali, da Romea Živka oprosti krivde in mu ukine doživljensko diskvalifikacijo zaradi domnevnega uživanja nedovoljenih poživil.
Občinsko in sindikalno prvenstvo v sankanju
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine-Velenje ter komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri občinskem svetu zveze sindikatov pripravljata občinsko in sindikalno prvenstvo v sankanju. Zaposleni v delovnih organizacijah, krajani, osnovnošolci od 6. razreda dalje in učenci usmerjenega izobraževanja bodo tekmovali v pionirskih, mladinskih, članskih in veteranskih kategorijah. Vsak tekmuje na lastno odgovornost in si lahko sam izbere sani. Tekmovanje bo v nedeljo ob 10. uri in 30 minut na sankaški progi v Plešiv-cu, prijave pa bodo sprejemali od 9. do 10. ure.
Smučarski skoki
Boris Pušnik v Lake Placidu
V alpski šoli učilo smučati nad
Za prijetne počitniške dni je tudi letos poskrbela zveza teles-nokulturnih organizacij občine Velenje. V Zavodnjah je namreč pripravila, že šesto po vrsti, alpsko šolo smučanja.
V začetnem in nadaljevalnem tečaju se je učilo smučarskih spretnosti približno 200 otrok. Razdeljeni so bili v dve skupini. Ob koncu so vsi udeleženci alske šole pokazali kaj so se naučili in
kako znajo vijugati med vratci še na tekmovanju. Kot so nam povedali na zvezi telesnokulturnih organizacij, je bilo vreme ves teden lepo, poškodoval se ni nihče, 200 mladih ljubiteljev tega zimskega športa pa je učilo smučarskih veščin 17 vaditeljev.
Vsaka stvar nekaj stane. In koliko so morali odšteti za takšno koristno zapolnitev počitnic starši? Zelo malo. Za prevoz do
Pustni dnevi so za nami. Minili so ponekod bolj, drugje manj veselo in šaljivo.
Na ulicah Titovega Velenja spet nismo mogli videti zanimivega pustnega karnevala, ki je privabil v preteklih letih v naš kraj številne obiskovalce, letos pa bi »praznoval« že svoj 25. jubilej. Upajmo, da mu bomo to praznovanje omogočili vsaj prihodnje leto.
Veselo pa je bilo v številnih drugih krajih Šaleške doline. Društva prijateljev mladine in številni drugi so pripravili otroške maškarade. Zares velik, bogat in zanimiv pustni karneval pa so na pustno soboto pripravili Škalčani. Na osmih vozilih so razgrnili vso krajevno problematiko, probleme pa jim je ta dan hitro in uspešno reševal Škalski Pepi. Tako so končno dobili nov gasilski dom s trgovino in opravili tudi z vsemi drugimi večjimi in manjšimi problemi. Tako so potem brez skrbi, dobre volje, odšli na praznovanje v čast Pusta.
V nedeljo so imeli pustna karnevala še v Topolšici in v Šoštanju.
200 otrok
smučišča od ponedeljka do petka, za »pouk«, ter za kosilo so plačali le 2500 dinarjev, saj je polovico stroškov krila zveza telesnokulturnih organizacij.
Od 17. februarja dalje pripravlja ta še začetni tečaj smučanja J* ' otroke. Ta pa bo v in na hribu pri bazenu v Velenju, seveda ob snežnih razmerah.
Škalske šeme (pa tudi Hrastovške) so si zaželele nov gasilski dom (Bog ne daj, da bi se imenoval drugače), postavile pa so tudi trgovino
V nedeljo je v Združene države Amerike odpotoval Boris Pušnik, ki bo v Lake Placidu nastopil za našo reprezentanco na svetovnem mladinskem prvenstvu v smučarskih skokih. Z zadnjimi dobrimi nastopi se je uve-javil tudi Mihelič, ki je že odpotoval v Zvezno republiko Nemčijo na tekme za evropski pokal.
Sicer pa tekmovanj v smučarskih skokih v tem obdobju ne manjka. V Planici sta bili državni prvenstvi za člane in mladince na 90 in 120-metr-ski skakalnici. Na 120-metrski skakalnici se je v članski konkurenci odlično odrezal mladinec Matjaž Mihelič z 9. mestom, Iztok Golob pa je bil 18. Dan prej so bili velenjski mladinci uspešni tudi na državnem prvenstvu za starejše mladince na 90-metrski skakalnici. Pušnik je bil 5., Golob 11., Tamše in Mihelič pa sta osvojila 13.
in 14. mesto.
Na Ljubnem ob Savinji je bilo v soboto tekmovanje za pokal Cockte za pionirje B. Nastopilo je 91 skakalcev iz vse Slovenije. Zelo lep uspeh je vsekakor dosegel Boštjan Rednjak, ki je osvojil prvo mesto, Kanduti je bil osmi, pa tudi ostalih 13 velenjskih pionirjev se je solidno uvrstilo.
Boštjan Rednjak je bil uspešen tudi v nedeljo, saj je prepričljivo zmagal v konkurenci pionirjev B na tekmovanju za Kurirčkov pokal v Pesju in s tem osvojil pokal. Drugi je bil Kanduti, šesti Špegel, sedmi Kaligaro, deseti Ograjenšek itd. Pri pionirjih C je bil Iršič drugi, Tomaž Lipičnik četrti, pa tudi vsa naslednja najboljša mesta so osvojili velenjski pionirji. Nagrado za najmlajšega skakalca je prejel Luka Ograjenšek.
V soboto je bilo v Logatcu tekmo-
MLADI SKAKALCI VSE BOLJŠI — Pred nedavnim so na skakalnicah v Titovem Velenju pripravili dvodnevno planiško šolo smučarskih skokov za pionirje. Namenili pa so jo predvsem tehniki smučarskih skokov. Vodil jo je vodja planiške šole profesor Andrej Tomin iz Ljubljane.
Občinska rokometna liga
S ciljem vključiti kar največ mladih v aktivno športno dejavnost bosta rokometni klub Šoštanj in ženski rokometni klub Velenje organizirala za učence in učenke 4. razredov osnovnih šol občinsko rokometno ligo za Pokal dneva mladosti. Kot so zapisali v dopisu mentorjem šolskih športnih društev, se dobro zavedajo, da brez dela z mladimi ni možno doseči dobrih rezultatov, niti ne obdržati takšne kakovostne ravni kot je sedaj.
Liga bo potekala od februarja do maja letos v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. V prvem in drugem kolu, ta bo na sporedu 26. februarja ob 14. uri, se bosta najprej pomerili ekipi osnovne šole Antona Aškerca in Veljka Vlahoviča iz Titovega Velepja. Zaključni turnir pa bo na sporedu v četrtek, 22. junija prav tako v Rdeči dvorani.
Ob koncu tega bodo najboljšim ekipam podelili pokale, nagrade in diplome, nagradili pa bodo tudi tri najboljše igralce oziroma igralke, tri najboljše strelce, strelke, prav toliko . vratarjev in najvišjega igralca, igralko. 20 najboljših pa se bo nato lahko udeležilo še šaleškega rokometnega tabora, ki ga bosta kluba organizirala prvi teden letnih počitnic.
vanje starejših pionirjev za pokal Cockte, kjer je bil med velenjskimi skakalci najboljši Pogorelčnik z 12. mestom. Povejmo še to, da bo v nedeljo v Titovem Velffiju republiško prvenstvo za cicibane, pričelo pa se bo ob 14. uri.
V soboto, 15. februarja dopoldne, bo smučarski klub Slovenj gradeč pripravil že 5. po vrsti smučarski tek Ob partizanskih domačijah. V kategorijah od pionirjev do veteranov bodo tekmovalci nastopili na 20 in 10 kilometrov, pripravljajo pa tudi trimski tek na 3 kilometre. Prijave bodo sprejemali na dan tekmovanja od 8. ure dalje v Kompasovi restavraciji na letališču v Turiški vasi. Ob prijavi je treba plačati 400 dinarjev štartnine, ki pa je ne plačajo pionirji in udeleženci trim teka. Tekači bodo prejeli toplo malico, priznanja in praktične nagrade.
Sankanje
Tekmovalo 63 sankačev
Preteklo nedeljo so marljivi člani osnovne organizacije ZSMS iz Šmart-nega ob Paki skupaj z zvezo telesnokulturnih organizacij občine Velenje v Hudem potoku pripravili sankaško tekmovanje. Na njem je nastopilo 63 tekmovalcev. "
Na odlično pripravljeni progi je bil med pionirji najhitrejši Andrej Centrih, dve stotinki sekunde je za njim zaostal Boštjan Pečnik, tretji pa je prisankal na cilj Boris Kališek.
Tonči Medved, Silvo Part in Roman Potočnik so bili najboljši trije pri mladincih. Pri mladinkah je najhitreje prevozila progo Marinka Dobrave, Meta Krevzel je bila druga, Mojca Bole pa tretja.
Zelo izenačen je bil boj za prvo mesto pri članih. Po dodatni vožnji je naposled zmagal Marjan Kolenc pred Martinom Kolencom in Viktorjem Parfantom.
1.	TOUCH BY TOUCH - Joy
2.	PAPA CHICO - Tony Esposito
3.	SAY YOU NEVER - Lian Ross
4.	CAUSE YOU ARE YOUNG - C. C. Catch
5.	ATTENCIONE GO GO RADIO - Bernie Paul
6.	CELEBRATE — Savage
7.	BOLERO — Fancy
8.	CHARLENE - Roxanne
9.	ARABIAN NIGHT - The Parallel lines
10.	DESTINY TIME - Roy
NAŠ PREDLOG ZA VSTOP V LESTVICO: LONELY NIGHTS - Colours A LITTLE C LOSER TO FREEDOM - Gold
MELODY - Lettieri -----------------
Moj predlog Moj naslov _
13. 2. 1986 naslov — izvajalec