Poštnina plačana v gotovini Leto XIX. št 39. MURSKA SOBOTA, 25. septembra 1932. Cena številki 1 Din. Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. Od 1. julija doma 6 Din. več, v inozemstvo 12 Din. več. Doma se lehko v blagi plača. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4. Cena oglasov : Cela stran 800 Din., mali Oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15% dražji. — Popüst od 5—50%. — Pošt. ček. po. št. 11.806. Bela Ljubljana. Kak je vsakšemi draga njegova domača hiža i domača vés — tak je draga vsemi našemi narodi Ljubljana. Mnogi iz Slovenske krajine so jo že obiskali ob priliki katoliškoga shoda, romanja na Brezje itd. Vsi so čütili, da je Ljubljana najvekše slovensko mesto pa za Slovence nekaj posebnoga. Zaistino je Ljubljana vsemi narodi vučitelica, voditelica, zato jo vsi lübimo. Malo si jo poglednimo od zvüna pa od znotra, da se nam bole posveti, ka nam ona pomeni ! Što se iz našega kraja pripela v Ljubljano, njemi pritegne k sebi pogled grad, ki 60 metrov visiko nad mestom čuva i dávle Ljubljani njeno posebno značilno podobo. Okoli preci velkoga brega, na šterom je zidani grad, se stiskajo starinske hiže, vulice se širijo dale na vse strani, ali kakšté velka je že Ljubljana, grad ostane le njeno naravno središče. To nam tüdi kaže njena zgodovina. Na strmenom bregi si je plemenitaš zozidao grad, v šterom je bio varen pred vsakov nevarnostjov. Ar je v tistih nemirnih časaj — pred kakšimi 700 leti, gde se je denéšnja Ljubljana začnola — vsaki rad bio blüzi kakše trdnjáve, so se trgovci pa obrtniki začnoli naseljávati pod Gradom. S časom so dobili posebne pravice od vladara i tak je njihov kraj postano „mesto.“ Na mesti denéšnje Ljubljane je za časa rimskoga gospodstva na našoj zemli (okoli Kristušovoga rojstva) staló mesto Emóna, šteroga sledi, posebno deo močnoga zida, ki jo je obkrožao, se ešče dnesdén vidijo. Emona je bila v glavnom vojaško mesto, gde je rimlanska vojska čuvala mejo države. Gda je Emona propadnola, so Slovanski naselniki osnóvali novi kraj, ki je dugo ostao samo vesnica ribičov. Z gradom je kraj dobivao dale bole velki pomen, sčasom je Ljubljana postanola glavno mesto dežele Kranjske. Njena zgodovina je jako bogata, ali tü je nemremo popisati. Njeno starinsko lice nam ešče dnes verno kažejo stari okraji i vulice, med šterimi so ništerne takše kak so bilé pred 500 leti z lepimi zidinami. Tüdi ljubljanske cerkvi — 9 jih je — so starinske lepote. Pred kakšimi 80 leti, gda so Slovenci začnoli skrbeti za svojo narodnost, to je za Slovenske šolé, novine, knige, za zjedinjenje vseh krajin : Kranjske, Štajerske, naše Slovenske krajine, Goriške, Istre, Koroške — v edno politično telo Slovenije, v tistom časi je začno rasti pomen Ljubljane za vse Slovence. V njej so živeli domači politiki, tü so izhajale slovenske novine, tüodnet se je začnolo ravnati düševno živlenje vseh Slovencov. V Ljubljani je najmre živelo največ šolanih lüdi, ki so najprle začütili, ka tüdi Slovenec má pravico do svojega jezika i lastivnoga düševnoga žitka. Zlasti s tem, da smo Slovenci v zadnjih 60-ih letaj stvorili močno lepo književnost, znanost pa umetnost, smo dosegnoli svoje düševno pa tüdi politčino oslobojenje. Pá je bila naša Ljubljana tista, v šteroj smo dobili Slovenci svojo lastivno vlado. Dobili smo tüdi najvišiše znamenje vsakšega naroda : svoje slovensko Vseučilišče v Ljubljani. Z njim so dobili naši vučenjaki na domačoj zemli priliko slüžiti znanosti pa gojiti mladino za slüžbo narodi. Naše Vseučilišče nam je trdnjava, štero moramo vsigdar lübiti i braniti ! V Ljubljani slüži znanosti tüdi Narodni muzej, gde se čuvajo vse starine naše Slovenije. V Narodnoj galerlji pa vidimo lejko slike naših starih i mladih umetnikov. Tü je poleg več drügih tüdi velka državna knižnica, ki slüži našim vučenjakom i čuva dosta starinskih knig. V Ljubljani izhaja dosta listov, ki slüžijo znanosti pa umetnosti. Poleg vseučilišča je v njoj več različnih srednjih šol. Tak vidimo, da je bela Ljubljana zaistino naše düševno središče : vsakši, ki žele dosegnoti višiše znanje, mora priti k njenim stüdencom. V njo prihajajo lüdje iz vseh krajin Slovenije, v njoj se naselijo — tak da Ljubljana zaistino drüži vse Slovence ! Zakaj bela Ljubljana ? To ime je dobila záto, ár jo ves narod lübi kak svojo belo domačo hižico . . . Ljubljana je ne prevelko mesto — má okoli 60.000 prebiválcov — záto je tak domača, prijazna. Že smo spomenoli na stare vulice i cerkvi. Po sredi mesta pa tečé Ljubljanica ; na njenom levom bregi je novejše mesto, ki se širi vsako leto dale. V tom deli so v zadnjem časi zrasle mnoge palače, med njimi je nekaj posebnoga nova zidina Vzajemne zavarovalnice poleg železniške postaje, zidana po zamisli prof. Plečnika. Té umetnik v zadnjih letaj tak prenávla Ljubljano, da postája ona zaistino bela, lüblena Slovenska Ljubljana . . . Celi trgi, cele vulice so že vrejene, olepšane po njegovom načrti. Tü stoji spomenik, steber, šteroga je on zamislo, novi mostóvje prek Ljubljanice so delo njegovoga dühá. Té umetnik čuva vse starinsko pa čüdovito zná zbüditi vulico ali kot mesta v novo živlenje. Poglavitni znak denéšnje Ljubljane je pač njeno presnávlanje po deli prof. Plečnika, zato smo se pri tom malo stavili. Pa to se ne dá popisati, viditi trbe . . . Vsaki narod z vsov močjov skrbi za lepšanje svojega glavnoga mesta. Z lübeznijov guči i misli od njega — záto je takše mesto očivesno znaménje narodove düševne moči, kaže vse narodne lastivnosti. Takše mesto je kak srcé, ki prenávla narodovo krv, štera se steka v glavno mesto iz vseh krajin, pa jo pošila novo i zdravejšo nazaj vsemi narodovomi teli. Naj ide tüdi naša krv iz Slovenske krajine v belo slovensko Ljubljano, naj se tam naše čütenje, mišlenje i znanje spopuni s tistim, šteroga prineséjo tá zastopniki drügih kra- jin — mi pa njim dajmo svoje ! Tak se bomo vsi spoznávali i lübili, vsi bomo zaistino s čütenjom i z volov edno. Živina bi tüdi pri nas lehko bolšo ceno mela. Gda je Agrarna zadruga odprla v Soboti svojo mesnico i začnola odavati meso skoro za polovico tiste cene, kak so do tistoga časa v Soboti mesarje tržili, je vnogim to ne bilo po voli. Po voli je namreč tistim nej bilo, šteri so küpüvali živino po 2 do 3 Din kilo, meso pa tržili za 10 pa 12 Din. Zadruga je te küpüvala živino po 3 i 3·50 Din, pa je zato meso lehko tržila po 6 Din. Tak je zadruga kmeti drakše plačala živino kak mesar, meso je pa za polovico falej tržila. Tistoga časa so lüdjé, šterim je to delo zadruge nej bilo po voli, kričali nad zadrugov, da zadruga živini cene doj bije i siromaškomi kmeti velko škodo dela. Vnogi je to vervao. Gda so pa razni mesarje i drügi kšeftarje pripovedavali lüdem, da morajo od zdaj naprej živino falej küpüvati, zato, ka je zadruga ceno mesej preveč pobila, te so že lüdje nej šteli ravno preveč vervati. Lüdstvo že telko zna pa razmi, da kmečke zadruge cene kmečkim pridelkom nikdar ne znižajo, nego Povišajo. Te so že lüdje v pamet vzeli, da je zadruga živino drakše küpüvala kak drügi mesarje, meso pa falej tržila. Zadruga pa za zdaj ešče premalo živine spoküpi. Samo telko, kelko svojim članom mesa zoda. Če bi zadruga živino izvažala, te bi že ležej delala cene živimi Pri nas bi lehko živino pri kili do 2 Din drakše küpüvali. Kakši pet vör od Celja v ednoj Slovenskoj občini, štera je daleč od železnice pa tüdi od austrijske i taljanske meje, so v tom časi na senji küpüvali mlade jünce po 3 Din kilo. V Maribori so küpüvali dobre jünce cilo po 3·50 do 4 Din za mesnice v Maribori. Pri nas se pa živina izvaža večinoma v Avstrijo. Blüzi meje smo, stroški prevoza do meje nemrejo biti velki, tüdi carina je ne ravno tak visika, cene v Avstriji so preci visike, pa pri nas li küpüjejo bike po 1 Din za kilo. Istina je, da je bikovsko meso nikelko falejše kak meso jüncov, nego cena je itak prenizka. Tisti, šteri küpüjejo od našega siromaškoga kmeta, bi morali takše račune delati, da bi sebi za dobiček malo menje zračunali, kmeti pa nikelko več plačali. Poprek bi se pri nas sčista lehko küpüvala živina po 3 do 4 Din kilo pa bi küpci ešče itak meli svoj pošteni dobiček. Nedavno se je otvorila v Maribori edna mesnica, gde se trži meso od naše živine. Gda se je ta mesnica otvorila, so v njoj tržili teletino po 5 Din kilo. Maribor- 2 NOVINE 25. septembra 1932. ski mesarje so se te čemerili pa spitavali nas, počem so pri nas teoci. V Maribori so v tistom časi küpüvali teoce po 5 Din te njim je pa nej šlo v glavo, kak se more v Maribori naša teletina tržiti po 5 Din. Te smo njim pa razložili, da je to tak, da pri nas teoce mesar tak küpi, kak šče, poprek za 2 Din. Konkurence nega nikše, te si pa nemremo pomagati. Zadruge ešče tüdi nemamo, te nam pa cene delajo trgovci, tak, kak njim bolše vö pride Denuntijanti Naše uredništvo je dobilo zanimivo pitanje, naj razložimo, ka so to denuncijanti. Med lüdstvom se prej guči, da je dnesden vnogo denuncijantov i da se trbej paziti pred njimi i da je cilo poslanec Pavlič v belgrajskom parlamenti povedao, da mamo mi Slovenci vnogo denuncijantov. Ka so teda denuncijanti, pa zakaj bi se trbelo paziti pred njimi ? Denuncijanti, to so lüdje. Denuncijanti to so takši lüdje, Šteri svojega bližnjega pred oblastjov po krivici ali pa po pravici zatožijo z namenom, da bi s tem svojemi bližnjemi škodili, sebi pa hasnili. Denuncijanti so bili od nigda sveta pri vsej narodaj i se bodo vsigdar najšli, dukeč bodo hüdobni lüdje na sveti. Denuncijanti so zvečinoma skoro sami hüdobni i sebični lüdje. Če vam što od koga pove, da je denuncijant, ogiblite se ga, tüdi če ne vete za gotovo, da je denuncijant. Narod, moralno na nisikoj stopnji ali nepošteni narod, ma navadno vsigdar več denuncijantov, med sebom, kak pošteni narod. Po številki denuncijantov lehko sodimo moralno višino kakšega naroda. Od Italije čtemo, da tam dnesden skoro nišče ne vüpa javno vüst odpreti. Tam nišče nesmi grajati vlade pa tüdi nikšega vladinoga djanja nej. Siromaštvo i nevole so velke pa se nišče nesmi niti nad tem tožiti. Vlada pobira od siromaškoga lüdstva ogromne dače, nazaj med lüdstvo pa skoro nikši penez ne pride. Pa Bog Vari, da bi se lüdje nad tem gde kaj potožili. Vlada ma med lüdstvom vse puno svojih zavüpnih lüdi, šterim je preskrbela razne, bogato Plačane slüžbe. Tej vladini zavüpniki hodijo okoli, pa vüja nategüjejo, gde — Zasedanje srez. kmet. odbora v Dolnji Lendavi. Dne 17. sept. 1932 se je vršilo Zasedanje srez. kmet. odbora pod Predsedstvom inž. Mikuža. Na zasedanju se je odobril proračun za 1. 1932 v višini 36.000 Din. in računski zaključek za leto 1931. Sprejete so bile važne resolucije na merodajna mesta, kakor da se odpišejo davki posestnikom radi nastale škode po suši, da dovoli prometno ministerstvo brezplačen železniški prevoz za 150—200 vagonov Sena na žel. postaje Dol. Lendava in Beltinci in da se za naprej dovoljuje tudi večji kontingent za izvoz živine iz sreza Dolnja Lendava. Izvolil se je poseben prehanjevalni odbor, kateri ima nalogo izvesti pomožno akcijo za takojšen nakup krme. Srezki kmet. odbor je dal v to svrho do nadaljnega 30.000 Din na razpolago. Tak se ne razmi županska dužnost Na naš zadnji članek od cest po naši vesnicaj se je več lüdi iz različnih vesnic Zglasilo v našem uredništvi i so nam vnogokaj povedali. Pravili so nam, da bi lüdstvo drage vole zavozilo grabe po cestaj, samo če bi što bio, da bi delao na to. Lüdje nam pravijo, da se večinoma občinski odbori premalo brigajo za lepoto vesnic. Na pritisk lüdi sklenejo tü pa tam kaj, naprej se pa več nišče ne briga, či se tej sklepi tüdi v istini izvršijo. Eden župan je ešče cilo pravo, da njega nikaj ne briga ne ves pa ne lüdstvo zato, ka je on ne od vesi, pa od lüdstva postavleni, nego od bana. Zato bo on prej samo bani odgovor davao pa nej lüdstvi. Takši županje, šteri tak gučijo, tüdi, Či so nej zvoljeni od lüdstva, nego imenüvani od bana, niti malo ne razmijo županske dužnosti i odgovornosti. Takšega župana, šteri tak guči, trbe včasi naznaniti srezkomi načelstvi i to že preskrbi, da ban na njegovo mesto načišega župana imenüje. Tüdi dnes, gda mi ne volimo svojih županov, nego je imenüje ban, je vsakši župan za svoje delo odgovoren tüdi svojemi lüdstvi i svojoj vesnici. Proč vrženi penezi Po naši vesnicaj vozijo razni preküpčevalci iz Čakovca vrtno zelenjavo. Privoščimo vsakšemi, da si v dnešnji časaj slüži, kak si što zna pa more. Tak tüdi čakovčarom privoščimo, da med našimi lüdmi kem več svojega pova za dobre peneze stržijo. Čüdno se nam pa le vidi, gda tak gledamo v ednoj našoj vesnici, kak te čakovčar stoji tam s punimi koli, naše vertinje pa küpüjejo, pune krbüle paradajsa, rdečega zelja, paprike, ugorke, grajšček i drügo. Vertinje, najbolših let, z močnimi hčerami i snejami, pa toga vsega nemrejo ali pa nevejo i neščejo doma pripovati, nego za drage peneze küpüjejo. Dostakrat smo že pisali v naši Novinaj, da bi za polovico več različnoga živeža lehko-mele naše drüžine, če bi konči nikelko več skrbi položili v naše ogračeke. Kelkokrat naše vertinje celo milo leto nevejo drüge hrane na sto dati, kak kaj z mele, pa ešče te kakši krumpiš gda, graj pa zelje, pa smo skoron pri konci naših kmečkih jestvin. Eden dobro obdelani ograček bi nas pa preskrbo z živežom bole, kak nikelko plügov njiv. Samo volo trbej meti k tomi, pa tüdi znati, kak se vrt obdela. Zato pošilajmo svojo deco na razne poučne tečaje pa tüdi knjig se ne bojmo, štere gučijo od kmetijstva i vrtnarstva, pa nam bo gotovo bolše. Tiste vertinje pa, štere znajo rabiti paradajs, rdeče zelje itd., bi morale tüdi znati to pridelati, ne pa da v tej teški časaj za drage peneze to küpüjejo. Horvat Franjo : Od pastira. (Pravljica.) Pastir je gledao hišico. Do nje je ne mogo. Voda je bila pregloboka. Seo je na brešček poleg jezera, vzeo žveglo iz torbe i zaigrao : „Čüješ, čüješ ptičica ? . . . kde je tvoja barčica ? Če si sé me vodila, barčico bi spravila !“ Komaj je to zigrao, je zagledno pred seov staro ženo. Imela je dugo pozlačeno palico. Vodila je s seov edenindvajseti mačkov i so vsi čüdno mijavkali : vsakši svojo vižo. Bila je comprnica. Njeni mršavi vlasovje so njoj ležali na čeli, po lici, po ramaj. Imela je dugi, püklasti nos, strašno velike i globoko spadnjene oči, na prstaj pa po meter duge nohte. Pastira šče nikdar ne grátalo strah. Zdaj ga je obišeo po celom teli škrab, kak je vido to strašno, skoro človeškomi bitji ne spodobno stvorjenje. Prišla njemi je korajža nazaj i je pitao starko : Što ste ? Zakaj me mešate v mojem igranji na žveglo ?“ Jaz sem kralica toga loga. Kak vüpaš priti tak daleč v moje kralestvo ? Moj rob si,“ — je pravila comprnica. „Hodi za menov ! če boš dobro paseo mojo čredo, štero imam domá, si rešiš življenje. Ovak si sin smrti.“ Ka si je znao pastir ! Bogao je i šo za njov. Mački so se spravili okoli njega kak pandurje i cvilili dale svoje viže, da si je pastir s prsti mašio vüha, da ne bi oglüšo. Comprnica ga je gnala v štalo. V njoj je bilo devedesetdevet zavcov. Pravila njemi je: „Te zavce boš paseo. Kda de polnoči, je spüstim vӧ, prle pa kak sónce vzide, morajo biti vsi doma. Če samo eden sfali, si sin smrti, pastir !“ Zaprla je potomtoga dveri na štali. Pastira je püstila pri zavcaj. Skoz nad ókonček njemi je dala šalico mleka i falaček krüha. Pastir je pojo mleko i krüh, ar je bio lačen. Nato si je seo na kopanjo i žalostno premišlavao. Začnolo se njemi je dremati, a té je prišla comprnica, njemi dala tórbo z jestvinov, spüstila zavce vö i ga zgonila za njimi. Komaj so zavci stopili z dvora, so razčrknoli na vse kraje. V ednom megnenji ne bilo več niti ednoga. Pastir je šó žalosten k jezeri, seo na brešček i gledao vodo. Mesec je sveto nad jezerom i v njegovom posveti je bilo kak gledalo iz Samih zvezd. Pastir je vzeo žveglo v roke i žalostno zaigrao : „Ptica, ptica, ptičica, tű je tvoja hišica, odpri hišna vratica, splavaj tvoja barčica !“ Eden čas je samo listje šümelo, naskori se je voda malo bole razburkala i naednok je stala pred njim zlatolasna kraljična. Pravila je njemi : „Jaz sem tista zlata ptičica, ki sem te po logi vodila, ti pesmi lepe spevala, ti pot do jezera kazala. Comprnica me je našla v logi pred ednim letom, tremi meseci i tremi dnevi, kda sem lovila metéke i sem zablodila i me spremenila v ptičico, ar nesam njoj zlate niti prela. Moji stariši živijo na drügom kraji toga loga v lepom gradi. Poleg šümi potok i v njem so zlate ribice. Vsakši den letim domov, sedem na vejo stare lipe na dvori i njim spevlem. (Dale.) bi kaj čüli od koga, da bi ga lehko zatožili. Če nikaj ne zvedijo, te si pa sami na koga kaj zmislijo. Navadno tej zavüpniki ali denuncijanti gledajo na to, da bi škodili tistim lüdem šteri po istini vöpovejo da je to ali to delo nej pošteno, ali državi pa lüdstvi škodlivo. Dostakrat pa denuncijant koga po krivici zatoži samo za toga volo, ka je te drügi drügoga mišlenja i prepričanja kak on. To je delo denuncijantov. Gda tej denuncijanti koga iz slüžbe spravijo, te radi dostakrat jako sveti pa nedužen obraz napravijo i se podržijo, kak da bi se to brez njüvoga znanja ali pa cilo proti njüvoj voli zgodilo. Sladko hodijo okoli lüdi pa cecajo iz njij če bi gde kaj mogli za sebe dobiti i odnesti višišim na nos. Denuncijanti so izmeček vsakšega naroda. Pošteni človek raj plüne pred njim, kak pa da bi še že ž njegovov bližinov samov zamazao. 25. septembra 1932. NOVINE 3 PRAVILA Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge z neomejeno zavezo v Črensovcih. I. Ime. sedež, trajanje, obseg in namen zadruge. 1. §. Spremeni se naslov zadruge za vse §§ ter se glasi : Na temelju zadružnega zakona se ustanavlja zadruga pod imenom : „Agrarna in gospodarsko-podporna zadruga za dravsko in savsko banovino v Črensovcih reg. zadruga z neomejeno zavezo. 2. §. Ostene nespremenjen: Obseg zadruge se razteza na dravsko in savsko banovino. 3. §. Se spremeni in se glasi : Namen zadruge je s skupnim, iz medsebojne ljubezni izvirajočim delom svojih članov pospešiti, da se agrarna reforma, upoštevajoč vse zakone pravičnosti, za interesente čim pravičneje izvede, zlasti, da se njim pomaga pri odplačilu agrarne zemlje. Namen zadruge je tudi, skrbeti za pospeševanje gospodarstva in gospodinjstva svojih članov ter njim nuditi v potrebi moralno in gmotno pomoč. Na podlagi tega svojega namena bo agrarna zadruga : 1. zastopala, ščitila in pospeševala skupne interese svojih članov, predvsem se pobrigala, da agrarni interesenti pod najugodnejšimi pogoji odplačajo agrarno zemljo. 2. V svojem glasilu bo dajala odgovore na njihova vprašanja ter pravne in druge nasvete v skladu z nameni zadruge in prirejala shode in tečaje, na katerih bi se razmotrivala vprašanja, ki so z njo v zvezi. 3. Sprejemata od članov denar za odkup veleposestniške zemlje, posojilne vloge in vloge za zadružno samopomoč. 4. Jemala zemljo v zakup, ter jo skupno obdelovala ali jo dajata v podzakup svojim članom, odnosno jo kupovala in prodajala. 5. Dajata članom posojila. 6. Oskrbovala, kupovala in prodajala svojim članom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste, ter otvarjala zanje brezalkoholne gostilne ter dobrodelne kuhinje, mesnice in trgovine. 7. Posredovala pri prodaji kmetijskih pridelkov, obrtnih izdelkov, zlasti pa izdelkov domače obrti. 8. Sprejemata delo za svoje člane ter posredovala za delavce in izseljenke v njihovih telesnih in dušnih potrebah, zlasti vršila agende izseljeništva. 9. Pazita, naj delavci in izseljeniki ostanejo moralni in zvesti državljani. 10. Snovala naprave in naredbe za povzdigo kmetijstva, obrtništva, zlasti domače obrti ter izposojevala orodje in stroje svojim članom. 11. V slučaju nezgode, nesreče in skrajnega siromaštva nudila svojim članom podporo na podlagi vzajemne samopoči. 12. Svoje člane odvračevala od pijančevanja in nepotrebnega tožarenja ter njim nudila vsestransko moralno pomoč. 13. Dajata v svojem oglasniku brezplačno objavljati vse potrebe članov, če imajo kaj za prodat, ali hočejo kaj kupit, če potrebujejo kakega sveta ali kakšnekoli pomoči i. t. d. Sam oglasnik pa člani morajo naročiti in plačati po določilih načelstva. Radi lažjega poslovanja ima zadruga pravo, da snuje po potrebi poslovalnice. Delokrog poslovalnic določa načelstvo. Poslovanje je omejeno na same člane. II. Podpisovanje zadruge. 4. §. Ostane nespremenjen : Agrarno in gospodarsko-podporno zadrugo podpisujeta predsednik ali z njegovim pooblas- tilom podpredsednik in tajnik, ki svoje popise odobrene pri sodniji, stavita pod izpisano ali natisnjeno tvrdko agrarne in gospodarsko-podporne zadruge. III. člani. 5. §. Se spremeni in se glasi : Člani agrarne in gospodarsko-podporne zadruge smejo biti vse fizične osebe, ki stanujejo v obsegu zadruge in ki so : 1.) poljedelci, predvsem agrarni interesenti vseh kategorij, 2.) delavci, 3.) trgovci in obrtniki, 4.) izobraženci, 5.) Siromaki, 6.) vsi, ki imajo ljubezen do siromakov, do socialno šibkejših svojih bližnjih. Ne morejo postati člani: alkoholiki, znani oderuhi in skopuhi, ki nimajo srca do svojega trpečega sobrata ter ki se brez potrebe radi tožarijo. IV. Sprejem v članstvo in tega prestanek. 6. §. Se ne spremi : Za dosego članstva je potreben podpis pristojne izjave in sklep načelstva o sprejemu. Načelstvo po svojem prevdarku priglasnika lahko sprejme ali odkloni, ne da bi mu bilo treba navesti razloge. Kdor je bil odklonjen, ima pravo priziva na občni zbor in sicer v 14 dneh po sprejemu odklonitve. Načelstvo je dolžno staviti priziv na reševanje na prvem rednem občnem zboru. S pristopom k zadrugi se zaveže član ne le natenko izpolnjevati predpise zadružnih pravil, temveč tudi podvreči se vsem sklepom zadružnega načelstva, nadzorstva odposlancev in občnih zborov. 7. §. Se spremeni in se glasi : Sprejeti član stopi z vsemi pravicami v članstvo, ko postane rešenje o sprejemu pravomočno, ko podpiše pristopnico in ko plača vpisnino 10.— Din, delež 15.— Din, člansko legitimacijo 1.— Din, prvi obrok zadružne samopomoči 50.— Dinarjev, najmanj radi siromaštva 10.— Din. 8. §. in 9 §. se ne spremenita. 8. §. Članstvo preneha s prostovoljnim izstopom, z izključitvijo in izselitvijo iz obsega zadruge, s smrtjo zadružnika ali s prenosom deleža na drugo osebo. Vsak izstop ali prenos deleža mora obravnavati načelstvo na svoji seji. 9. §. Pri prostovoljnem izstopu treba odpovedati članstvo do 30. novembra tekočega poslovnega leta, s čimer je izstop koncem istega leta veljaven, jamstvo pa še traja dve leti ; delež se sme isplačati po določilih zadružnega zakona. 10. §. se spremeni in se glasi: izključitev zadružnika določi načelstvo iz sledečih razlogov : a) ako je član postal Pijanec ali oderuh; b) ako ne plača v 10. letih 200.— Din zadružne samopomoči; c) ako se noče pokoriti določilom teh pravil in sklepom zadružnega načelstva ter rovari proti Agrarni in gospodarsko-podporni zadrugi ali širi nemir, mržnjo, razdor med člani ; d) ako se po nepotrebnem in brez privoljenja zadruge tožari. Izključenje se v 14 dneh javi izključenemu proti potrdita. Izključenec se lahko pritoži proti sklepu načelstva na občni zbor po §.6. teh pravil. §§. 11., 12., 13. in 14. ostanejo nespremenjeni. 11. §. Kdor se stalno izšeli iz obsega zadruge, na koncu poslovnega leta preneha biti član zadruge. 12. §. S smrtjo zadružnika članstvo preide na naslednika, ako izpolnjuje predpise pravil. 13. §. Obračun z vsakim izstopivšim izključenim članom se izvrši na podlagi bilance za ono poslovno leto, v katerem je zadružnik izstopil (bil izključen). Do rezervnega zaklada in tudi drugega eventuelnega zadružnega premoženja nima izstopivši (izključeni) zadružnik nobene pravice. Pri izplačilu deleža si more zadruga eventuelne terjatve izstopivšega (izključenega) zadružnika utegniti. 14. §. Pravno razmerje zadruge do zadrugarjev določa zakon in zadružna pravila. 15. §. se spremeni in se glasi: Vsak zadružnik ima dolžnost natančno izpolnjevati vse obveznosti, ki mu nalagajo ta pravita, sklepi občnih zborov, načelstva, nadzorstva, odposlancev in a) da jamčijo za obveze Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge po teh pravilih in po zakonu ; b) da pri vstopu plačajo vstopnino v znesku 10.— Din, delež v znesku 15.— Din ter najmanj 10.— Din zadružne samopomoči; c) da zadružni oglasnik naročijo in ga redno plačajo; kolikokrat bo glasnik izhajal, kako se bo urejeval, koliko bo stal in koliko članov mora Vsaj en izvod naročiti, določi načelstvo; d) da Sodelujejo v poslovanju občnega zbora, ako niso iz upravičenih vzrokov zadržani ; e) da na določeni rok redno odplačajo dolgove Agrarni in gospodarsko-podporni zadrugi f) da sprejmejo in brez važnega razloga ne odklanjajo funkcije načelstva, nadzorstva in odposlancev in zvesto vršijo njim poverjene posle ; g) da medsebojne spore odpravijo mirnim potem brez sodnijskega postopanja v območju zadruge in da na pot sodnije stopijo samo z odobrenjem načelstva na predlog odposlanca dotičnega kraja ; h) da se razsodbi zadruge podvržejo ; i) da vse delovanje zadruge, predvsem na gospodarskem, trgovskem, socialnem in treznostnem polju podpirajo. §. 16. se spremeni in se glasi: Vsak zadružnik ima pravico : a) posluževati se v obče vseh zadružnih naprav na podlagi določb v pravilih, sklepov občnih zborov in določb načelstva, nadzorstva in odposlancev ; b) udeleževati se občnih zborov in predavanj, kakor določa zbor odposlancev, ki jih izvolijo vsake občine člani po številu ena do tri s pravico enega glasu voliti in voljen biti ; c) prednašati predloge z ozirom na poslovanje Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge; d)zahtevati vpogled v zapisnike občnih zborov, načelstva in nadzorstva ; e) posluževati se sprejema v Dom sv. Franciška po tega pravilih ter uživati njega ugodnosti ; f) udeležiti se vseh koristi pri izvajanju zadružnega namena v smislu 3. §. teh pravil. V. Jamstvo članov. §. 17. Se spremeni in se glasi : Za obveze Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge jamčijo vsi člani neomenjeno in solidarno s celim svojim premoženjem, vendar pa se zadruga ne sme zadolžiti in obremeniti preko svote, ki jo iznosijo skupni zneski pristopnic, deležev in zadružne samopomoči, računavši na enega Člana Din 226·— in preko ostale vrednosti zadruge. To pa zato, da se izključi vsaka špekulacija. 4 NOVINE 25 septembra 1932. Vl. Denarna sredstva zadruge. §. 18. se spremeni in glasi : 18. §. Denarna sredstva zadruge so : a) Delež se določi na 15 Din. Plačuje se v celoti pri vstopu. Deleži se izplačujejo po določili zadružnega zakona in po §§ 8—13 teh pravil. Ob izplačilu si sme zadruga svoje še obstoječe morebitne terjatve do imetnika deleža odtegniti. Vplačani deleži se izstopivšim članom izplačujejo v celoti v znesku kot so bili vplačani brez obresti mesec dni po odobrenju zaključnih računov za poslovno leto, v katerem so izstopili. Deleži se ne smejo zastaviti, niti jih ne morejo zasebni upniki članov do končnega obračuna, članom zarubiti, niti se ne morejo deleži za trajanja članstva podigniti, niti prodati niti na kak način obremeniti. Delež ne daje nikake dividende. b) Vsak član je dolžan da plača enkrat za vselej 200.— Din zadružne samopomoči in to ob vstopu ali v obrokih. Ob vstopu se mora plačati 50.— Din. ali radi siromaštva Vsaj 10. Din, ostanek pa v enakih obrokih v treh letih, ali radi siromaštva najkasneje v devetih letih. Kdor hoče večkratno zadružno samopomoč vplačati, mora takoj plačati 200.— Din. pri vsakem nadaljnem zadružnem zavarovanju. Glavnica od enkrat ali večkrat vplačane zadružne samopomoči ostane last zadružnika. Obresti zadružne samopomoči določene po meri Zadružne zveze se ne izplačujejo, ampak se rabijo v slučaju nesreče v namene zadružne samopomoči, in ostale namene po določilih 56. §. teh pravil. Znesek v plačan na račun zadružne samopomoči se izstopivšim ali izključenim članom izplača samo z deležem. Kdor je dobil podporo zadružne samopomoči, ne more svojega izstopa pred potekom petih let zadrugi naznaniti. Vsak član si naj šteje v veliko dolžnost, da redno plača zadružno samopomoč, da se ponesrečenemu bližnjemu more hitrej in z večjimi zneski pomagati. Kdor ljubi svojega bližnjega in kdor je za prejete dobrote Bogu hvaležen, bo redno plačal znesek zadružne samopomoči. Kdor enkrat ali večkrat vplačane zadružne samopomoči v znesku Din 200.— ne dvigne, ima pravo do izvanredne podpore v smislu 58. §. teh pravil. Vloge izven zadružne samopomoči se tudi Sprejemajo in obrestujejo po lokalni obrestni meri. Obresti teh vlog pa se izplačujejo. VII. Poslovanje. 19. §. se ne spremeni : Temeljna načela o poslovanju Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge so obsežena vteh pravilih, v podrobnosti pa se navede nižje pri delovanju načelstva, nadzorstva, občnega zbora in zbora odposlancev. 20. §. se spremeni in se glasi : Vse poslovanje se vrši iz ljubezni do bližnjega brezplačno, radi tega se ne bo delila članom plača, nego samo nagrada kot odškodnina za zamujeno lastno delo. §. 21. se ne spremeni. 21. §. Med upravne stroške se ne sme vračunati zguba časa, ampak edino tiskovine, pisarniški izdatki, poštnine, potnine, morebitne nastale škode Vsled poslovanja in sicer vse po predhodnem dovoljenju načelstva. Vsak izdatek se mora kliti s primernim potrdilom odnosno pobotnico. 22. §. se spremeni in se glasi : Načelstvo mora zemljo zadruge izkoristiti vselej v korist rezervnega fonda. VIII. Vloge. §. 23. se spremeni in se glasi: Zadruga obrestuje vloge v polni veljavi. Obresti od časa do časa določa načelstvo po meri Zadružne zveze in ki odgovarjajo lokalnim razmeram. Ta §. se ne nanaša na vloge zadružne samopomoči v znesku 200.— Din. IX. Posojila. §. 24. se spremeni in se glasi : 24. §. Načelstvo odobrava posojila za svoje člane v odplačilo veleposestniške zemlje ali druge koristne in produktivne svrhe. V špekulacijske namene se ne sme dovoliti posojilo. Posojila se dajejo od 6 mesecev do 4 leta v znesku, ki ima garancije, na obresti, ki jih določi načelstvo. Dolžnik podpiše zadolžnico in se pobriga za potrebne poroke ali gruntovne izvlečke radi vknjižbe. §. 25. se ne spremeni. 25. §. Radi enostavnega poslovanja kaže, da se posojila in vloge opravljajo paralelno s kako posojilnico Zadružne zveze, smejo se pa tudi popolnoma ločeno od teh pod nadzorstvom Zadružne zveze. X. Zadolženje Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge. §. 26. se spremeni in se glasi: Agrarna in zadruga se mora pobrigati, da I.) dobi za svoje člane brežobrestno državno posojilo ; II.) Če tega ne more pa druga državna in privatna posojila pod najugodnejšimi pogoji. Med privatnimi posojili pride v poštev v prvi vrsti Zadružne zveze. To posojilo sme načelstvo najeti samo : a) v odplačilo veleposestniše zemlje; b) v slučaju velikih nesreč i nezgod ; c) v melijoracijo lastne, zakupne ali kupljene zemlje zadruge po predhodnem odobrenju občnega zbora a ne v večjem znesku kot ga iznosijo pristopnine, deleži in vloge zadružne samopomoči računavši 226.— Din na enega člana in ostale vrednosti zadruge. XI. Organi Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge. §§. 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35. do 36. se ne spreminjajo. 27. §. Organi Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge so : 1) Načelstvo, 2) nadzorstvo, 3) zbor odposlancev in 4) občni zbor. 1. Načelstvo. 28. §. Načelstvo sestoji iz 10 članov, izmed katerih je eden predsednik, eden podpredsednik, eden tajnik, eden blagajnik, ostali člani odborniki. Prvo načelstvo voli ustanovni občni zbor na tri leta, po poteku treh let pa redni ali izredni občni zbor na tri leta in tako naprej po preteklem troletju do likvidacije zadruge. V načelstvo se smejo voliti samo člani. Ako eden član načelstva umerje, izstopi, se izključi, prihodnji občni zbor izvoli na njegovo mesto drugega ; ako se pa v načelstvu izprazni troje mesto, se mo sklicati v roku trideset dni občni zbor, ki izpraznjena dopolni. Člani načelstva ne morejo biti istočasno člani nadzorstva. 29. §. Načelstvo drži seje po potrebi, a najmanj vsaki drugi mesec, ali štirikrat na leto mora držati. Seje skliče predsednik, ali po njegovem pooblastilu podpredsednik. Seje so sklepčne, ako je navzoča nadpolovična večina, vštevši predsednika. Pravomočni odloki se donosijo s večino glasov. V slučaju enakosti glasov odločuje predsednik. O sejah se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi prisotni in v katerega se zabeležijo predmeti, o katerih se je na seji razpravljalo ter vsa donešena rešenja. 30. §. V delokrog načelstva spada : 1.) da izvršuje odloke občnih zborov ; 2.) da sklicuje redne in izredne občne zbore ; 3.) da daje dovoljenje za nakupovanje k poslovanju potrebnih stvari; 4) da določuje in izplačuje upravne stroške; 4.) da se briga za točno in brezplačno poslovanje : 6.) da odločuje o imetju zadruge, izvzemši slučaje, ki spadajo pod kompetenco občnega zbora in ki se tičejo uporabe rezervnega fonda in likvidacije, kjer je določen namen; 7 ) da odločuje o sprejemu in o izključitvi članov, da dostavi zadružni zvezi predpise občnih zborov, obvestila in zaključne račune ; 8.) da vobče vrši vse posle, ki ne spadajo v področje občnih zborov. Za svoje poslovanje ne dobiva načelstvo nikakih tantijemov. 2. Nadzorstvo. 31 . §. Nadzorstvo obstoji iz deset članov. Prvo voli ustanovni občni zbor na tri leta, potem po preteku treh let redni ali izredni občni zbor in tako naprej po preteklem troletju do likvidacije zadruge. Člani si sami izvolijo predsednika. Nadzorstvo drži seje po potrebi najmanj dvakrat na leto. 32. §. Seje so sklepčne, ako je navzoča nadpolovična večina članov, vštevši predsednika. Za veljavnost odlokov je potrebna večina glasov. V slučaju enakosti glasov odloči predsednik. O sejah se vodi zapisnik, v katerega se zabeležijo vsi predmeti, o katerih se je na sejah razpravljalo in vsi odloki ; Zapisnik vsi navzoči podpišejo. 33. §. V nadzorstvo ne more biti izvoljen, kdor ni član zadruge. Ako eden član nadzorstva umerje, se izključi, izstopi, prihodnji občni zbor izvoli na njegovo mesto drugega, ako se pa v nadzorstvu izprazni troje mest, se mora sklicati v roku 30 dni občni zbor, ki izpraznjena izpolni. 34. §. Nadzorstvo ima pravico suspendirati pojedine člane načelstva ali celo načelstvo, če je utemeljena bojazen, da so interesi zadruge v nevarnosti. A v tem slučaju mora takoj obvestiti Zadružno zvezo. Z odobrenjem Zadružne zveze določi v tem slučaju nadzorstvo iz svoje sredine osebe, ki bodo do prihodnjega občnega zbora vodile poslovanje zadruge. Člani nadzorstva ne morejo biti istočasno člani načelstva. 35. §. Nadzorstvo ima pravico in dolžnosti : 1.) da nadzoruje poslovanje Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge, da H se vodi po pravilih in zakonu ; 2.) da rešuje o obveznosti članov načelstva ; 3.) da zastopa zadrugo v sodnijskih zadevah proti članom načelstva, ako občni zbor ni izbral za to druge osebe ; 4.) da pregleda in podpisuje letne zaključne račune in daje poročila na občnih zborih ; 5.) da pošilja prepis zapisnika svoje seje. Zvezi, ako se je overilo o nepravilnem poslovanju načelstva ; 6.) da prisostvuje reviziji Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge od strani Zadružne zveze; 7.) da nadzoruje načelstvo, da to posluje brezplačno. Nadzorstvo ne dobiva za svoje poslovanje nikakih tantijem. 3. Zbor odposlancev delegatov. 36. §. se spremeni in se glasi : Odposlance volijo člani Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge v vsaki občini, odnosno v najbližnjih skupnih občinah in Sicer voli do 20 članov enega, od 20 do 100 dva, preko 100 pa tri odposlance in toliko namestnikov. Te odposlance in namest. 25. septembra 1932. Novine 5 dike volijo člani vsako tretje leto. Odposlanci in namestniki morajo po izvolitvi uveriti svoje podpise pri zadrugi. 37. §. se izpremeni in se glasi: dolžnosti odposlancev so: I. — 1) da poročajo po potrebi v vsak drugi mesec ali letno takrat pismeno o stanju zadruge v občini, o morebitnih izpremembah o novih pojavi proti njej, o vseh pritožbah članov, o željah in t. d.; 2.) da agitirajo za razširjene zadruge : 3.) da pobirajo odpadajoči znesek deležev, Vlog od članov in zadružne samopoči; 4) da naznanijo posojila potrebne člane načelstvu ; 5.) da javijo vsled vremenskih nesreč, kug, požarov ter skrajnega siromaštva in sploh vseh nesreč prizadete načelstvu v 8 dneh po storjeni nesreči in to pismeno z odgovornostjo pred zakonom. Te izjave podpišeta vsaj dva odposlanca ; II. da se zberejo na zbor skupno z načelstvom ali načelstvom in nadzorstvom po potrebi, a vsaj enkrat na leto, da temu poročajo ustmeno o stanju zadruge, o potrebah, o željah članov dotične občine ter da določijo, da ko bi se vršilo za člane predavanje in kako bi se to vršilo. Vsaj eno se mora vršiti vsako leto na stroške zadruge. Odposlanci so dolžni javiti načelstvu nastale spore med člani in staviti predlog na podlagi utemeljenega razloga, da sprtim načelstvo sme dovoliti tožbo na sodišče. Iz utemeljenega razloga sme načelstvo kljub predlogu odposlancev tožbo prepovedati. 38. §. se izpremeni in se glasi. Upravne stroške odposlancev plača zadruga. Delokrog si odposlanci porazdelijo med seboj po številu hiš. Ako pride do pritožbe zoper kakega odposlanca in občni zbor na podlagi zadostnih razlogov smatra za potrebno, da tega razreši dolžnosti, si morajo izvoliti člani tekom enega meseca novega odposlanca. Predsednik zbora odposlancev je vselej predsednik načelstva. 4. Občni zbor. §§. od 39. do 47. se ne izpremenjajo. 39. §. Redni občni zbor se vrši po končanem poslovnem letu v teku prvega poletja, izredni pa ; ka to določi načelstvo ; 2.) to zahteva nadzorstvo ; 3.) ko zahteva ena trtina članov ; 4.) ko to zahteva Zveza. V slučaju pod 2.) 3.) 4.) se mora načelstvu izročiti pismena in obrazložena zahteva z določenim dnevnim redom občnega zbora. Ako načelstvo po preteku poslovnega leta v prvem polletju ne skliče rednega občnega zbora, ali v teku enega meseca izrednega v smislu §. 39. pod 2. 3. 4., je nadzorstvo dolžno sklicati občni zbor. O sklicanju občnega zbora se mora 8 dni prej obvestiti Zadružna zveza, kateri se istočasno mora dostaviti dnevni red. 41. §. Občni zbor je sklepčen, če je prisotna ena četrtina članov. V slučaju, da ni navzočih toliko članov, se vrši občni zbor le pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom, ki sklepa pravomočno ne glede na število članov. 42. §. Občnemu zboru predseduje predsednik načelstva, ali z njegovim pooblastilom podpredsednik. Ako ti niso navzoči v določenem času, si zbere zbor predsednika, a pri tem zbiranju je predsednik najstarejši član. 43. §. Predsednik imenuje v začetku zbora zapisnikarja, daje in odvzema besedo, vodi razprave in na podlagi glasovanja proglaša zaključke. 44. §. Občni zbor si v začetku zasedanja izbere dva overovatelja zapisnika, ki konstatirata število in razmerje glasov ter s predsednikom in zapisnikarjem podpišeta Zapisnik. 45. §. Občni zbor sme razpravljati le o tistih predmetih, ki so na dnevnem redu. 46 §. Glasovanje se vrši z vstajanjem, a na zahtevo tričetrtine navzočih pismeno. Za veljavnost sklepa je potrebna navadna večina glasov. Sprejeti odloki se zabeleži v zapisnik, kakor sploh vsi predmeti, o katerih se je razpravljalo. Prepis zapisnika se tekom 8 dne pošlje Zadružni zvezi. 47. §. Se izpremeni in se glasi : V področje občnega zbora spada : 1.) da rešuje o spremembi in dopolnitvi pravil ; 2.) da voli, izpopolnjuje in izmenjava načelstvo in nadzorstvo ; 3.) da sklepa o zaključnih računih in obvestilih in da odloča o dajanju razrešnice (absolutorija) načelstvu- nadzorstvu ; 4.) da sklepa o prizivu članov pri odklonitvi sprejema v zadrugo ; 5. da sklepa o pritožbah članov proti odposlancem in ako so te utemeljene, odredi volitve za nove člane tekom enega meseca po zboru ; 6.) da sklepa do kako visoke vsote more in v kakih slučajih načelstvo zadolžiti zadrugo, a nima prava dati dovoljevati večje zadolžitvé kot je skupni znesek pristopnino, legitimacij, deležev in zadružne samopomoči računavši na člana 226·— Din ter ostale vrednosti zadruge ; 7.) da sklepa o kupovini in prodaji in obremenitvi zadružne nepremičnine pod pogojem gornje je 6. točke tega §.; 8.) da sklepa o njenem razmerju do Zadružne zveze ; 9.) da ob razdružitvi izvoli likvidatorje, ki v določen namen oddajo ostalo vrednost zadruge; 10.) da nadzoruje brezplačno poslovanje načelstva in nadzorstva, nadalje delitev podpor, da jo dobijo skrajno revni in v resnici ponesrečeni ; 11.) da razpravlja o vsek vprašanjih, ki po teh pravilih spadajo v njevo področje in to v §§. 18., 30., 35., 37., 48., 51. in 55. po predhodnih odobritvi Zadružne zveze v Ljubljani. §§. 48., 49., 50., 51., 52. se ne spremenijo. XII. Revizija. 48. §. Zadružna zveza v Ljubljani ima neomejeno oblast do nadzorstva nad poslovanjem in stanjem Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge v smislu zakona z dne 10. junija 1903. državni zakon št. 133. XIII. Objave. 49. §. Vse objave, predpisane po zakonu in pravilih se razglasijo v tedniku „Novine“ in na vidnem mestu v lokalu Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge in to najmanj 8 dni naprej. XIV. Zaključni računi. 50. §. Prvo poslovno leto se začne s protokolacijo in traja do 31. decembra 1927. Potem se začne poslovno leto s 1. januarjem in dokončuje se s 31. decembrom vsako leto. 51. §. Po končanem vsakem poslovnem letu se morajo zaključiti poslovne knjige in sestaviti zaključni računi na sledeči način : v aktiva se mora staviti gotovina, vrednostni papirji po dnevnem tečaj u, vse terjatve in vse premičnine in nepremičnine zadruge. V pasiva se morajo staviti deleži, vloge, dolgovi Agrarne i gospodarsko-podporne zadruge in rezervni fondi. Zaključni račun mora vsebovati : 1.) vse prejemke in izdatke dotičnega leta ; 2.) račune izgube in čistega prihranka ; 3.) bilanco o stanju imetja Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge ob koncu leta. XV. Izguba In čisti dobiček. 52. §. Izguba Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge se mora pokriti z rezervnim fondom. §. 53. se spremeni in glasi: Čisti dobiček, ki je izkazan po bilanci, se deli na sledeči način: 1.) 50% za rezervni fond in 2) 35% za Dom sv. Frančiška v Črensovcih ; 3) 15% v druge dobre namene. Dva zadnja namena dobita določene % le v slučaju ako presega čisti dobiček 6.000.— D. XVI. Rezervni fond. §. 54. se ne spremeni. 54. §. Rezervni fond se osnuje iz čistega dobička Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge. Ta se mora ločeno upravljati od ostalega imetja Agrarne in gospodarske-podporne zadruge in voditi se mora o njem poseben račun. Člani nimajo pravice do tega fonda, niti ne morejo zahtevati, da se ta podeli. 55. §. se spremeni in glasi. 55. §. Po odobrenju občnega zbora se porabi rezervni fond a) za kritje morebitnih izgub ; b) za odplačilo morebitnih dolgov zadruge ; c) po prestanku zadruge pa se razdeli ves čisti dobiček na Dom sv. Frančiška v Črensovcih. 56. §. se spremeni in glasi: Zadružne naprave, stroje, orodje smejo rabiti člani brezplačno, ako so plačali vsaj do polovice zadružno samopomoč, za morebitne poškodbe naprav so odgovorni z svojim premoženjem. Vse te naprave, orodje, stroji se smejo držati samo v zadružnih centralih poslovnicah, in člani si je morejo sami na lastne stroške dostavljati in pp uporabi centrali odnosno poslovnici vrniti. Obresti od Zadružne samopomoči so določene po meri zadružne zveze, se uporabljajo za podpore ponesrečenim in za dosego namenov v smislu 3. § pravil. Obresti teh vlog zadružne samopomoči se zato ne izplačujejo. Iz te svote obresti se porabi 65% za podporo ponesrečenim in skrajno siromašnim po odbitku upravnih stroškov, 35% pa za povzdigo kmetijstva, obrtništva, zlasti domače obrti in drugih ciljev navedenih v 3. §. teh pravil po odbitku upravnih stroškov. Prvi del podpore, ki jo tvorijo obresti zadružne samopomoči prejšnjega poslovnega leta, se bo delil na koncu vsakega meseca, ostalo pa na koncu leta. Podpore ne morejo presegati v nobenem slučaju 60% vrednosti, ki jih ima zavarovalni predmet, Sicer so za vsakega enake. V skrajnem siromaštvu se neda večja podpora, kot jo dobi član v največji nesreči po eni vlogi zadružne samopomoči. Višino podpore, ki se bo plačevala, koncem vsakega meseca ter višino doplačil koncem leta — določi načelstvo vpoštevajoč višino zavarovalnega fonda in število slučajev nezgod, oziroma nesreč in skrajnega siromaštva. Kdor povzroči škodo zlonamerno, nima pravice do podpore. Kdor zadrugi prepusti svojo enkrat ali večkrat plačano zadružno samopomoč v znesku 200- - Din, ima pravo, da poleg redne podpore, ki jo določi 56. §. teh pravil, dobi še izvanredno in to ob smrti Člana dobijo njegovi dediči celih 200 — Din z narastlimi obrestmi, računavši obresti po meri Zadružne zveze od časa vplačila do dne smrti ter še enkratni znesek letne določene podpore po vsaki 200 ·— Din zadružne samopomoči. Ta podpora se izplača v 8 dne po pogrebu. Isto velja, ako se zavarujejo otroci za slučaj poroke, v 8 dneh po 6 NOVINE 25. septembra 1932. poroki se izplača vile določena izvanredna podpora. Načelstvo bo določilo ukrepe, potrebne za kontrolo in poslovanje zavarovanja. §. 57. se spremeni in glasi : Leta 1938. januar 1. se polovica aktive izroči v podporo Doma sv. Frančiška v Črensovcih, potem ko se izplačajo bremena, ki spadajo na to polovico aktiv. XVII. Prestanek zadruge. 58. §. se spremeni in se glasi : Zadrüga se likvidira ako to zahtevata dve tretini članov. Pri likvidaciji se izroči vsa aktiva Domu sv. Frančiška v Črensovcih po izplačilu vseh obveznosti in obremenitev. 59. §. lidje načelstva, ki legitimirajo ta pravila so : Klekl Jožef, predsednik Črensovci Štev. 8. Antolin Jožef, podpredsednik Odranci št. 8. Hanc Štefan Črensovci Štev 129. Žerdin Kazimer Žižki Štev. 49. Horvat Štefan Žižki Štev. 80. Lehko Martin Trnje Štev. 7. Ferenčak Jožef Gomilici Štev. 29. Matjašec, Štefan Lipa Štev* 83. Cigan Ivan Dolnja Bistrica Štev. 4. Donko Ivan Dolnja Bistrica Štev. 18. M. Sobota — Zaročila sta se dne 18. sept. t. 1. g. Schwarz Franjo trgovec iz Čakovca i gdč. Hahn Rozika iz M. Sobote. Čestitamo ! — Koncert Narodno-železničarskoga glasbenoga društva „Drava“ iz Maribora se bode vršo v M. Soboti v soboto dne 1. oktobra t. 1. v Sokolskem domi z Začetkom ob 20. vöri. Nastopo bode celoküpni moški zbor in pa koncertni pevec Živko Avgust, ki bode izvajao tenorske samospeve spremljeni s harfov. Opominamo, da je nastop solista spremljenoga s harfov nekaj povsem novoga i se bode izvajao v Murski Soboti prvič. Tüdi moški zbor Dra- ve, ki je s prav dobrim uspehom tekmovala v prvoj kategoriji na pevskoj tekmi ob priliki I. slovenskoga glasbenoga festivala v Ljubljani letos na risalske svetke, bode prednašala pester spored umetnoga in narodnoga značaja. Zbor pride iz Maribora z vlakom ob pol 4 vöri i se bode taki podao po prihodi k spomeniki padlim borcem za osvobojenje Slov. krajine, kde bode njihov spomin zapeo žalostinke. Do konca septembra mora vsaki plačati celo naročnino za Novine, Mar. List i Mar. Ograček. Nikoga ne počakamo prek toga roka. Ki z penezi ne more poravnati naročnine, naj jo z zrnjom poravna pri svojem širiteli. Slovenska krajina. — Črensovska fara. Razrešeni so županje v občinaj : Črensovci Kolenko Ivan, v Trnji Hozjan Ivan i na G. Bistrici Krampač Števan. Vsi pošteni možje, ki so iskali svojim občinam samo dobro. Med temi je Kolenko Ivan sam zaproso, da se ga razreši. Novi gerentje so : v Črensovci gostilničar Škoberne Franc, v Trnji Legen Martin i na G. Bistrici Grah Andraš. Razrešeni so tüdi vnogi odborniki. Gornji županje vsi trije so hodili volit, zmed razrešenimi odborniki pa so celo bili v jedinoj državnoj strankinoj organizaciji, pa vendar so razrešeni. — Na Križovo proščenje dnestjeden je bila v več mestih muzika. Bitje je bilo znova. V gostilni „pri dobri kaplici“ v Črensovcih so se dečki sposvadili i so teško ranili Horvat Ivana Lukačovoga iz Črensovec. Senje je bilo obilno obiskano, cene neso se popravile. — Lipa. Razrešeniva sta odborniškoga mesta Matjašec Matjaš i Pal Ivan gostilničar. Mesto njeva sta imenüvaniva Horvat Martin invalid i Pal Janoš bivši župan. Pal Janoš je dobo s tem imenüvanjom zadoščenje, ar ga je oblast prle mela za Madjarona, zdaj pa prizna njegovo državo-trdnost organizacija. —Kraljevi notar Križan Ferdo v Murski Soboti naznanja, da se preseli s svojo notarsko pisarno s 1. oktobrom letos v hišo g. Horvat Jožefa (brezalkoholna restavracija, kjer je bila prej trgovina I. Halmoš). — Dečinska igra v Črensovcih dnes tjeden se je popolnoma posrečila v Našem Domi. Vučitelstvo je v punom števili obiskalo z dečicov igro i se pohvalno izrazilo g. Zelko Ivani, bogoslovci, ki je deco včio na igro. Te je ob toj priliki tüdi govoro zbranim od kvara, ki ga nareja pijanost človečoj drüžbi. Beltinci. Katoliško prosvetno drüžtvo priredi v nedelo 25. t. m. ob priliki 70 letnice Slomšekove smrti njemi na čast lepo proslavo. Pred poldnevom bo slovesnost v cerkvi, po večernici bo pa akademija na dvorišči čč. sester. Na akademiji bo govor od Slomšeka i njegovoga dela za naš narod, bo več deklamacij, vmes bodo pa spevali pesmi, štere je on vložo. Pridite tüdi z sosednih krajov, da počastimo toga velkoga püšpeka. — Tabuleransko pismo je zgübila edna oseba na poti od Odranec do Dol. Lendave prek Polan kre Črnca. To se je zgodilo 16. sept. Ki pismo najde, ali je najšo naj je izroči na upravi Novin v Črensovcih ali v M. Soboti. Sme je tüdi po pošti poslati, Poštnina se njemi povrne. Nagla smrt. Preminočo sredo je v Bogojini nagloma vmro občespoštovani dugoletni občinski odbornik i vnet pristaš krščanskoga gibanja, Bojnec Matjaž. Te den je ešče na njivi delao, gda je samo ednok pravo, da njemi je pri srci nekaj nej dobro i da si malo vleže na zemlo. Prijao ga je Joško Maučec : IV. Zgodovina Slovenske krajine. Začetek krščanstva i kulture pri Madžaraj. Ob konci 10. stoletja se je izvršo z Madžari velki prevrat, šteri je bio tüdi jako Važen za panonske Slovence. Roparski pa bojeviti pastirski madžarski narod se je Počasi začno spreminjati v mirne polodelce s stalnimi naselbinami. Te prevrat je v zvezi s pokristjanjenjom Madžarov. Prvi vogrski knez, šteri je bio naklonjen krščanskoj veri je bio Geza. Knez Geza. Knez Geza je bio dober Vladar svojega naroda. Včasi začetka je bio naklonjen krščanskoj veri. Njegova žena se je zvala Šarolta, štera je bila Polska knegieja i vzgojena v krščanskoj veri. Šarolta je pregovorila svojega moža Gezo, ka je püsto pogansko vero i stopo pod varstvo krščanske vere. Cerkve, štere so Madžari pred večimi leti krščanskim Slovencom porüšili i požgali, je Geza znova začno zidati. Dovolo je krščanskim dühovnikom, ka so lejko prihajali med poganski madžarski narod glasit Kristušovo vero, štero njim je bilo dozdaj zabranjeno. Njegov sin je bio Štefan. Štefan krao (1000 1037.) Štefan je včasi v začetki svojega vladanja, kakti dober krščenik začno širiti med svojim poganskim narodom krščansko vero. Ustanovo je celo vrsto škofij i samostanov, šteri so postali Važna kulturno- prosvetna i dühovna središča. V nekdašnjem Pribinovom mesti Zalavar se je pri cerkvi sv. Adriana zdignola benediktinska opatija, tak tüdi v Pečvaradi južno od Pečüha. Po njegovih stopinjaj so hodili tüdi drügi vogrski kralovje i se trüdili, ka z naselbinami takših redov i samostanov, šteri so se pečati s polodelstvom, zdignejo materielno i düševno kulturo madžarskoga naroda. Zato nahajamo na zapadnom Vogrskom preci benediktinskih i cistercijanskih samostanov. Da se vredi redno düšno pastirstvo, je zapovedao krao Štefan, naj deset vesi vküper zozida po edno farno cerkev, šteri naj darüjejo dve zemlišči, dva hlapca, kola s konjom, 6 volov, 2 kravi i glav drobnice. Krao sam pa je poskrbo za mešno oleko i svete posode. Župan občine je morao gledati nato, ka so lüdje svetili nedele, obiskavali božo slüžbo i spunjavali drüge krščanske dužnosti. Štefan krao se je jako trüdo, ka na krščanskoj podlagi preosnové svojo državo po evropskom vzgledi i se trüdo, ka pridobi svojemi narodi vse dobrote zapadne kulture. Upravna razdelitev Vogrske. Najprlé so bili Madžari razdeljeni na različna plemena, šterim so načelovali posamični glavari iz uglednih i bogatih drüžin, gde je bila ta čast dedna. Krao Štefan pa je Vogrsko razdelo v velke županije (komitate), šterim je po slovenskom vzgledi postavo na čelo župane (madžarski : ispán), šteri so opravlali rodne, vojaške pa civilne posle. V 12. stoletji je bilo okoli 70 takših županij. Panonski Slovenci so bili prideljeni največ k železni županiji (Vas) i zalajski županiji (Imenovani po voli Zala). V cerkvenom pogledi pa so Slovenci v železnoj županiji pripadali k gyӧrskoj püšpekiji, Slovenci v zalajskoj županiji pa pod vesprémsko püšpekijo. Socialne razmere za krala Štefana. Med prebivalstvom so prvo mesto zavzemali dühovniki, drügo grofovje (comites), šterim so se prištevali potomci starih odličnih drüžin, Posestniki velkih zemlišč i Odlični državni uradniki. Na tretjem mesti pa je bilo nižje plemstvo, kakti : vitezi i vojaki, šteri so meli malo zemlišča. Slednjič so bili ešče drügi slobodni lüdje. Podložnikov je bilo več vrst. „Dvorniki“ so bili v sredini med slobodnjaki i robi. Prebivali so v kralevskih, škofijskih i samostanskih dvoraj, gde so opravlali slüžbo čuvajov, lovcov, vinogradnikov, mlinarov, vojaških spremljevalcov. Tej so bili iz vrste slobodni robov ali siromaških slobodnjakov. Drügi podložniki so bili privezani na grüdo (hlapci, mancipia), od štere so davali letne dače i delali tlako svojemi gospodari, palik drügi so bili popuni robi. Med panonskimi Slovenci nahajamo vse imenovane sloje prebivalstva. Zanimivo je, ka je madžarski krao Štefan ne zatirao lüdi drüge narodnosti v svojoj državi i je tujce celo podpirao. Meo je navado praviti, ka je država, štera prizna samo eden jezik i edno narodnost, slabotna i mora razpadnoti. Dale.) 25. septembra 1932 NOVINE 7 srčni krč i je tam na mesti vmro. Velka vdeležba pri njegovom sprevodi svedoči kak je bio spoštovani i prilübleni. Naj v meri počiva, njegovoj drüžini pa naše sožalje. — Vmrla je v Martjancih žena Vass Jožefa, podpredsednika Kmečke posojilnice v Murski Soboti. Sprevod se je vršo ob velkoj vnožini lüdstva, ka je dokaz njene prilüblenosti v Martjancih. Naj počiva v miri, g. Vassi pa izražamo naše sožalje. — Dve garantejrani mlekarci (dojnici) küpi Martinišče v M. Soboti. Što ma takše krave ali pa zna za nje, naj se zglási v Martinišči gdašteč. Nedelica. Bakan Štefan župan je zaproso oblast, da ga razreši županske dužnosti. — Turnišče. Bivšemi župani i banskomi svetniki, Litrop Štefani, ki je bio razrešen županske dužnosti, je prišla ponüdba od organizacije, da v 14 dnevaj de znova župan če se žnjov dogovori. Litrop je ponüdbo odbio. Določitev roka splošne trgatve po § 8 zakona o vinu. Opažam, da nekateri vinogradniki trgajo grozdje tudi predčasno Predno dozori. Ne zavedajo se namreč, da ima grozdje ravno zadnje dni zorenja pridobiti največ na sladkobi, v sončnih dneh se lahko poveča količina sladkorja tudi za ½—1% S prerano trgatvijo se spravljajo v promet kisla vina, ki kvarijo ugled dobrim vinom. Na podlagi § 8 zakona o vinu čl. 26. pravilnika k temu zakonu odrejam : 1.) Nihče ne sme v tem letu trgati grozdja za napravo vina pred 3. oktobrom. 2.) Grozdje za zobanje (namizno grozdje) se sme trgati, kadar kaka vrsta dozori in vi- nogradniku ni treba držati določenega roka splošne trgatve. 3.) Za močno redeče vinske sorte, ki močno gnijejo, nadalje za zgodnje vinske sorte in v slučaju slabega vremena lahko pristojna občinska županstva dovolijo trgatev tudi pred določenim rokom. O tem je treba redno sproti obveščati sresko načelstvo. 4.) Vinogradnik, ki bo bral pred določenim rokom, ne bo dobil dovoljenje za sladkanje mošta. 5.) Kdor bo prekršil te odredbe se bo kaznoval z zaporom 1—14 dni ali pa v denarju 25 do 1000 Din. Sodstvo o teh kaznivih dejanjih bo po § 3. zakona o vinu izreklo oblastvo prve stopnje. — Sreski načelnik : Dr. Trstenjak s.r. — Cev orožja drži vsigdar vkraj od sebe ! Prvo i najvažnejše pravilo, štero si mora zapomniti mladi dečko, gda pride k vojakom, je, da mora cev pükše ali revolve vsigdar vkraj od sebe držati. Naj bo orožje napunjeno, ali prazno, če imaš kaj opravit ž njim, cev podrži vkraj od sebe proti zemli. Tüdi, če zagotovo znaš, da je orožje prazno, nigdar ne podrži cevi proti drügomi. Sto i stokrat se je že zgodilo, da je što mislo, da ma prazno pükšo ali revolvo pa je namero proti drügomi i ga je strelo. Smrtna nesreča z revolvov. Bedernjak Jožef, iz Male Polane, je prišeo 16. septembra zdrav iz Francije in prineso lepi zaslüžek domo. Doma je pa vzeo v roke revolvo, štero je prineseo iz Francije i je jemao iz nje krugle, da se ne bi kakša nesreča zgodila, kak je to povedao svojemi mlajšemi brati. Krugle je pa tak jemao iz revolve, da je meo cev proti červej obrnjeno. Gda je vse krugle vö pobrao, je orožje zapro, na tisto kruglo se je pa nej Spomno, kak je bila v cevi. Revolva je počila, krugla njemi je pa vsa čreva predrla. Smrtno ranjenoga dečka so odpelali v špitao v Soboto, gde so njemi pa nej mogli več pomagati. - Šömen Orša iz Nedelice, stara 100 let i 6 mesecov. Lepa starost je to. Pri tem so stara ženska ešče povsem zdravi i črstvi. Vsa domača dela opravlajo pa majo ešče jako dober spomin. Pri njüvi sto letaj njim želejo tüdi Novine vnogo zdravja i božega blagoslova pa ešče dugo i srečno živlenje. — Vinarska podružnica v Dolnji Lendavi je imela v petek, dne 16. t. m. svojo 5. redno odborovo sejo. Na seji je bilo sklenjeno, da bo podružnica priredila dne 25. in 26. t. m. z avtom dvodnevni izlet v Štrigovo, Ljutomer, na Kapelo, v Radince, Gor. Radgona, Apače, Rakičan in Beltince. Prijave za izlet se Sprejemajo do nedelje. Sklenilo se je tudi, da letos noben vinogradnik ne bo bral pred 3. oktobrom ; medtem ko je bila lani trgatev koncem septembra skoraj že končana. Osnoval se je tudi posebni odsek, ki bo pripravil ustanovitev zadružne točilnice v Dolnji Lendavi pod imenom „Lendavska klet.“ Rešena nagrada vganka. Sestavo : VOGRIN ŠTEFAN, Rakičan. Rešitev je prišlo 22. Pravilno jih je rešilo 19. Izžrebani je : Majer Štefan iz Satahovec. Z no- vim letom začne prejemati razpisano nagrado. Zaradi pomenkanja prostora vseh imen reše- valcev nemoremo objaviti. Vogrin Štefan. DRVA za KURJAVO !! Prima suha bukova drva se dobijo po najnižji dnevni ceni pri JOSIP NADAI-u v Murski Soboti. E 1452/32 Družbeni oklic. Dne 30. septembra 1932 ob 8 uri in po potrebi Še naslednji dan prodado se v Fokovcih Štev. 63 naslednje premičnine : Večja količina galant., manufakt. in specerijskega blaga, razno Pohištvo, gostilniške potrebščine, gospodarsko orodje, seno, sodi, kadi itd. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri ; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 19. septembra 1932. BLAGO ZA BLAGO BREZ PENEZ BLAGO ZA BLAGO Vse prste poljedelske mašine sejalne, slamoreznice, reporeznice, Trijerje, Alfa kotle, vinske preše, mline za grozdje, motorje, mlatilnice itd. Nadalje vse vrste umetna gnojila kak : Tomašalak, Superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik, nitrofoskal, cement, mašinska olja, kuhinjsko posodo, vse vrste špecerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah vedno v veliki zalogi. Za vso blago se vzeme tudi v zamenjeno vse vrste poljske pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, koruzo, krompir :—: :—: i. t. d. :—: :—: Vsaki, ki si želi kupiti poljedelske stroje, ali sploh kako drugo blago, ki je zgoraj navedeno, njemu vzamem v račun poljske pridelke po najvišji dnevni ceni a blago njemu zaračunam po najnižji dnevni ceni, tak ima vsak interesent dvojni hasek. VEDNO VELIKA RAZSTAVA GOSPODARSKIH STROJEV SAMO PRI 3 ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. 8 NOVINE 25. septembra 1932. Dijaško polje Misli k letošnjemu pešizletu „Zavednosti“ V V. Polani smo pozdravili našega pisatelja Kranjca Miško. Ogledali smo si polansko novo cerkev in nato smo se namenili „ogledati“ tudi župnišče in g. župnika. Župnišča so namreč postaje, kjer si potniki, zlasti študentje, radi malo oddahnejo. Saj so navadno župniki ljudje, ki najbolj razumejo študenta in njegovo revščino. Mnogi ljudje so mnenja, da so študentje gospodje. Češ, doma pohajkujejo in po trimesečnem lenuharjenju gredo v mesta pohajkovat in „gospode špilat“. Lepo oblečeni hodijo okrog in nič ne delajo. Tako mislijo mnogi, ki vidijo študenta samo takrat, kadar počiva, ne vidijo ga pa takrat, kadar dela, ko sedi ure in ure pri knjigi in študira. Če bi ti ljudje vedeli, koliko trpijo študentje zlasti danes v teh težkih časih, bi gotovo spremenili svojo sodbo o njih. Poglejmo za hip, kakšna usoda čaka današnjega študenta ! Petnajst let, pa še več študira mlad človek v največji bedi. Idealizem in želja, da bo kdaj mogel pomagati ljudstvu, mu dajeta moč, da vzgaja tako dolgo pri svojem trudapolnem delu. In kaj ga čaka po študijah ? Še hujša revščina, še večja stiska. Dokler je bil študent, je mogoče imel vsaj kako inštrukcijo ali celo podporo, zdaj pa mu vse to odpade. Ne preostane mu drugega, kot čakati na službo. Brezposla je pol leta ali še daljčasa ! Nekaterim se posreči dobiti službo. Toda težke so danes službe. Naša doba je proglasila svobodo vesti in zato mora človek jako paziti, da ni preveč tankovesten, da se ne ravna preveč po glasu svoje vesti. Kajti na ta način hitro pride v konflikt s paragrafi in potem izgubi službo, ali pa je upokojen. Nekateri se s tem strinjajo, drugi pa ne. No, pa misli so svoboda, samo izgovoriti jih ne smemo vedno in povsod. Kdo še pravi, da nismo študenti reveži ? Napotili smo se torej v Župnišče. Da se nas g. župnik ne bi preveč ustrašil, smo poslali našega bodočega škofa, (tako ga je nekoč imenoval v šoli profesor latinščine radi močnega glasu), da bi mu naznanil naš prihod. Č. g. župnik Rantaša se nas je razveselil, nas vljudno in z iskreno prijaznostjo sprejel. Nobeden mu ni povedal, čemu smo ga prišli pozdravit in vendar nas je dobro pogostil. Žejni smo bili, nekateri tudi lačni in zato sta nam dobro prilegla rujna kapljica in bel kruh. — Bog naj vse g. župniku stotero poplača ! Gostili smo se vsak po svoji potrebi. V naši družbi se je nahajal abstinent iz Beltinec, ki je z bliskovito naglico segel po belem kruhu in vodi. Nekateri so jedli in pili vino, drugi pa so samo pili. Med zadnjimi prvi so bili : predsednik, tajnik in oba brata iz Kebele. Tajnik rad pije že od nekdaj, predsednik pa ni hotel ostati slabši od njega. Kebelečana sta pila, da bi se malo okrepila za nadaljno pot, da bi lažje nosila svojo „menažo!“ Poleg vsega tega smo peli in svirali na tamburice. Dobro se nam je godilo in zato se nam ni mudilo naprej, dasi se je solnce že nagibalo k zatonu in nas je čakala še dve dobri uri dolga pot. Končno smo se vendarle napotili dalje. G. župnik nas je nekaj časa spremljal in nato smo se poslovili od njega. On se je vrnil, mi pa smo nadaljevali pot proti Dolnji Lendavi. (Dalje sledi.) Radostna novost za vsakšo damo je ta izvenredno pristala ženska obüteo iz baršuna, satena i ripsa, ar je napravlena z naročitim obzirom na potrebe ženske noge, iz prvovrstnoga materijala ino so podplatje kak i drügi deli izdelani iz čiste kože, brez kakših drügih pri- mešov i dönok košta z poštni- eden par samo Din 70· novi brez kakši drügi stroškov. Sestavljeni po vsej pravilaj moderne ortopedije, omogočijo té cipele siguren i eleganten hod Dobi se od čarnoga baršuna ali satena, čarnoga ripsa ali rjavoga baršuna z špangov idi brez špange pošila jih v naprej po- slani penez ali po povzetji Otpremnica „Maja“ obüteli, Pančevo št. 19. Dovolno je označiti svojo mero od obüteli ali z plájbasom na paperi nogo doli očrtati. Neodgovarjajoče se izmeni. Prodajalcom se da procent. 2 NEDELA po risalaj devetnajsta. Vu onom vremeni, gučao je Jezuš poglavárom popovskim i farizeušom po prilikaj, govorèči : spodobno je včinjeno Králestvo Nebesko k človeki Králi, ki je napravo gostüvanje sini svojemi. I poslao je sluge svoje zvát pozváne na gostüvanje i ne so šteli priti. Pálik je poslao drüge sluge, govoréči : povejte tem pozvánim, ovo obed moj sam pripravo, teoci moji i tüčne stvári so spokláne i vsa so gotova: hodte na gostüvanje. Oni so pa zamüdili i odišli šo, niki na marof svoj, niki pa na trštvo svoje ; ti drügi so pa spolovili njegove sluge i zobšálnostjov ošpotane spomorili so je. Krao pa gda bi to čüo, razsrdo se je i postavši svojo vojsko, pogübo je lüdomorec one i váraš njihov je požgao. Teda veli slugom svojim: gostüvanje je toti gotovo ; ali ki so bili pozvàni, ne so ga bili vredni. Idte záto vö na križopotje i šterekoli nájdete, Zovte je na gostüvanje. I vö Idoči Slugi njegovi na poti, vküp so spravili vse, štere so najšli, lagoje i dobre i napunilo se je gostüvanje z sedéčimi. Notri je pa prišao krao, ka bi vido sedéče i zagledno je tam človeka neoblečenoga z svadbenov opravov. I veli njemi : Prijáteo, kakda si esi notri prišao nemajoči oprave svadbene ? On je pa zanemo. Teda je velo krao slugom : zvéžte njemi roké i nogé i vržte ga vu zvӧnešnjo kmico ; tam bode jokanje i zobno škripanje. Ár so Vnogi pozváni ; malo jih je pa odebránih. (Mat. XXII.) Vsakšemi se da na znanje. V ednoj vesi je velki ogenj bio. Po požari je župan vö dao bobnjaki etak : Vsakšemi se da na znanje, ka odsegamao se stvar po štalaj nej z goréčimi cigárami, pa nej z svečami, nego z lampicami naj krmi. sühe gobe küpüje po najbolšoj ceni. Pošlite vzorce i ponüdbe na Sever&Komp Ljubljana. Ne I 136/32 3 Prostovoljna sodno dražbi!. Na prošnjo zastopnika ležeče zapuščine po rajni Mihalič Matildi se vrši v pondeljek dne 26. septembra 1932 ob 10 uri na licu mesta v Domajincih prostvoljna javna sodna dražba nepremičnin vl. št. 69 d. o. Domajinci, parcela št; 159/b to je njive v izmeri 1207 kv. sežnjev in pripadajoče „veščine“ obstoječe iz Stavbišča in njive v skupni izmeri 400 kv. sežnjev ter na stavbišču stoječe lesene s slamo krite hiše, ki obsega sobo, vežo, kuhinjo, klet, gumno in hlev. Izklicna cena pod katero se ne proda znaša 7000 Din, Vadij pá znaša 10% izklicne cene. Dražbene pogoje se lahko vpogleda pri podpisanem sodišču med uradnimi urami v sobi štev. 10. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. I.. dne 13. septembra 1932. Zahtevajte taki knigo od moje NOVE UMETNOSTI OZDRAVLENJA, štera je že vnoge obranila. Ona se lehko nüca pri vsakom načini živlenja i pomore, da se beteg hitrej odstrani. Nočno švicanje i kašel prestanejo, telovna težina se povekša i postepeno ovapnenje dokrajšuje beteg. VNOGI MOŠKI doktorske znanosti potrüjejo dobroto moje metode i jo tüdi radi priporočajo. Kem prvle začnete z mojim načinom ozdravljenja, tem bogše de za Vas. SPLOJ K ŠENKI i BREZ POŠTNINE dobite mojo knigo iz štere lehko čtete vnogo hasnovitoga znanja. Moja zaloga knig razpošila vsega vküp samo 10.000 falatov brezplačno, pišite taki na ednoj dopisnici na dolnji atres. Zbiralno mesto pošte : GEORG FULGNER, BERLIN—NEUKÖLLN, Ringbahnstrasse 24, Abt. 527. Pozor redila prilika ! K odaji je na dobrom prometnom kraji gostilna s posestvom ali brez posestva. Prevzeme se lehko taki ali kesnej. Oda se tüdi na hranilno knjižico. Kapitala zmožnoj osebi se da v najem na 3 leta več se poizve v PREKMURSKOJ TISKARNI v Murskoj Soboti. 1 Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj : Klekl Jožef. Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.