^ Ptuj, torek, r- 27. julija 2010
® letnik LXIII • št. 57 ^ odgovorni urednik:
' Jože Šmigoc j? cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
ON
TOT
I maraton
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju
Kilometri užitkov!
Aktualno Ormož • Opozorili na problem prisilne hospitalizacije
O Stran 3
Po naših občinah Ptuj • Avstralski Ptujčan kritično o mestnem jedru
O Stran 5
Ptuj • Voda neoporečna, povzročitelj (še) neznan
O Stran 24
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»I0473 www.radio-ptuj.si
Atletika • Nina na EP v Barceloni lovi finale
O Stran 11
Ptuj • Art 2010
Festivalsko in praznično dogajanje
Festival Art Ptuj 2010 bo še do petka, 30. julija, vabil na številna ptujska prizorišča, ki so jih 20. julija zasedli umetniki iz štirih celin.
Boks • Na
boksarski spektakel v Stožice že za 10 evrov
O Stran 11
Na dan, ko bo letos praznovala MO Ptuj, pa se bo odprlo še enajst razstavišč, na katerih bo mogoče videti stvaritve letošnjega festivala sodobne umetnosti še cel avgust. Festival sodobne umetnosti in glasbe, ki je v teh dneh dosegel nekaj vrhuncev, na prizorišča, ki so v bistvu odprti ateljeji, privablja številno občinstvo. Nekaj posebnega pa je bil zagotovo projekt Bioalloy - Body Art Performance Garyja Cassa iz Avstralije in S. Chandrasekarana iz Singapurja, ki se je začel z idejo o stroju, združenim z živim sistemom, ki bi gojil in vzdrževal lastno kožo, t. i. Cyborgu (na fotografiji). Festivalsko dogajanje je napolnilo mesto ob Dravi, ki se po dolgih letih ponovno postavlja ob bok mestom, kjer so poletni festivali že dolgoletna tradicija. Ptuj in z njim festival umetnike vleče tudi s svojo tradicijo in ker je v bistvu še »neokužen«. Festival v bistvu kaže pot mestu, ki si že dolgo išče svoje mesto med kulturnimi in festivalskimi središči.
MG

kj \ * ^jh
Foto: Črtomir Goznik
Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž • Primerjalna statistika povedala svoje
Ljudje bežijo iz treh ormoških občin
Te dni je Statistični urad Slovenije izdal dopolnjeno publikacijo Slovenske občine v številkah, ki se nanaša na leto 2008. Podatki se zdijo na prvi pogled suhoparni, a zelo jasno opozarjajo na smer, v katero se giblje to okolje.
Izbrskala sem nekaj najzanimivejših dejstev za tri ormoške občine. Na kratko: Tomaževčani zaslužijo v povprečju kar 300 evrov neto več od Ormožana, Središčani množično študirajo, vsi pa intenzivno razmišljajo o tem, kam naj se izselijo. Vse tri občine so med prvimi petimi v državi
po številu izseljenih oseb.
Občina Ormož se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 47. mesto, občina Sv. Tomaž na 153. in občina Središče ob Dravi na 170. mesto. Konec leta 2008 je imela občina Ormož približno 12.600 prebivalcev, kar jo po številu prebivalcev uvršča na 43. mesto v državi, občina Sv. Tomaž
je imela 2.100 prebivalcev (183. mesto), občina Središče ob Dravi pa 2.200 prebivalcev (180. mesto). Število moških in žensk je približno enakomerno razporejeno.
Slovensko povprečje gostote naseljenosti je 100 prebivalcev na kvadratni kilometer. Poseljenost na Ormoškem je precej nižja: v občini Ormož
živi povprečno 89 prebivalcev, v občini Sv. Tomaž 54 in v občini Središče ob Dravi 66 prebivalcev na kvadratni kilometer.
Veselja do življenja pri Sv. Tomažu ne manjka, saj znaša naravni prirast na 1.000 prebivalcev v letu 2008 2,9, nekoliko manj pridni so bili v Središču, kjer znaša naravni
prirast 2,3, a je še vedno visoko nad slovenskim povprečjem, ki znaša 1,7. Ormožani pa si zaslužijo pošteno kritiko, saj v letu 2008 beležijo pravo pomanjkanje veselja do življenja in hudo negativno bilanco - naravni prirast je bil namreč negativen in je znašal -2,6.
O Stran 16
m
(o
o
O
^j^arodno # abcivne ■v lasbe
Perutnina Ptuj
rjAGER
MESTNA OBČINA PTUJ
POQD0
ZAVAROVALNICA MAH BOR
VIM»f«N
Štajerski
TEDNIK
Minoritski samostan, 20. avgusta 2010 ob 19.30 uri
Slovenija • Razprava o proračunih za 2011 in 2012 se nadaljuje
Odločitve o zamrznitvi pokojnin se ni
Vlada v petek na delovnem posvetu o pripravi predlogov proračunov za leti 2011 in 2012 ni končala usklajevanj. Odprto ostaja vprašanje zagotovitve sredstev za vse načrtovane prednostne naloge, da bi ostali znotraj fiskalnega pravila. Ministri so poleg proračunov razpravljali tudi o strukturnih reformah.
Predvideni izdatki v državnem proračunu za leto
2011	so pri 10,030 milijarde evrov, v proračunu za
2012	pa pri 10,179 milijarde evrov. Ciljna javnofinanč-na primanjkljaja za 2011 in 2012 ostajata pri 3,8 in 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je na novinarski konferenci po sestanku povedal v. d. direktorja urada vlade za komuniciranje Darijan Košir. Doslej je razprava o spremembi proračuna za leto 2011 in proračunu za leto 2012 potekala znotraj delovnih skupin za področja 14 politik, avgusta pa bodo v okviru posameznih resorjev pripravljali finančne načrte. »Zato je bilo treba razčistiti odprta vprašanja glede ocene delovnih skupin, da vseh prednostnih nalog, ki so si jih zadali znotraj posameznih politik, v postavljenem finančnem okviru ni mo-
Uvodnik
goče izpeljati,« je povedala generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Odstopanj od fiskalnega pravila ne sme biti, če želimo doseči javnofinančno konsolidacijo, ki je poleg povečanja gospodarske rasti naš osrednji cilj, je dodala Kamnarjeva. Da bi izpeljali vse načrtovane naloge, bi bilo po njenih besedah potrebnih do dodatnih 800 milijonov evrov.
Največ razhajanj je glede politike socialne varnosti. Če letos in prihodnje leto glede te politike ne bi storili ničesar, bi zanjo potrebna sredstva še naprej naraščala in »izrinila možnost financiranja drugih programov, ki jih želimo izvesti zaradi postavljenih prednostnih ciljev«, pravi Kamnarjeva. Vlada zato išče možnosti zajezitve teh sredstev tudi na kratek rok, pred uvedbo strukturnih reform.
Razpravo o pokojninski,
Festival s priokusom
Ptuj je po vrsti poskusov, vsaj tako upamo, dobil svoje pravo poletno festivalsko dogajanje. Dogajanje, ki se lahko meri s podobnimi festivalskimi dogajanji v širšem okolju. Na Ptuj je prišla vrsta eminentnih kulturnikov, ki jih pozna ves svet. V mesto so prišli ustvarjat posebej zanj. Po mesecih trdega dela, garanja, je nastalo 70 festivalskih dogodkov, ki so na Ptuju dobili svoje občinstvo, domačinom so se pridružili številni obiskovalci od drugod. Lepo je bilo videti polno slavnostno dvorano, ko je nastopil violinist Stefan Milenkovich, pa polno grajsko dvorišče ob nastopu vokalne skupine Vox Arsana in druga ptujska prizorišča, kjer se te dni dogaja umetnost v najširšem pomenu besede. Navdušene ovacije sta doživela tudi Edin Karamazov in Ka-liopi, žal pa ju je dež pregnal s prvotnega prizorišča na dvorišču dominikanskega samostana v kulturno dvorano Gimnazije Ptuj. Še tako dobro sestavljen festivalski program na Ptuju ne more kljubovati vremenu, ker mesto nima primerne dvorane ali pokritega prostora, ki bi lahko v takih primerih sprejel festivalsko in drugo dogajanje. Že več desetletij se govori o pokritju dvorišča minoritskega samostana, ki je edinstveni prireditveni prostor daleč naokoli. Tudi v zadnjih letih je bilo nič koliko obljub, da bo do tega prišlo. Pa nič, ker imajo na Ptuju veliki projekti prednost pred malimi. Z malo napora bi lahko prišli tudi do te strehe, da bi si lahko vsi, ki se na Ptuju ukvarjajo s prireditvami, oddahnili in ne bi bili več toliko odvisni od vremena. Če bi za festivalsko dogajanje ogreli še gostince, pa bi bili v mestu ob Dravi zmagovalci na celi črti. Problem je namreč v tem, da po 22. uri na Ptuju v gostilnah ni več mogoče dobiti hrane, koncerti pa se končajo ob 22. ali 23. uri. To pa je tisti paket, o katerem toliko govori sedanji ptujski prvi mož, pa ni razumljen. Če se na Ptuju dogaja domača in svetovna umetnost, bi ji morala slediti tudi storitvena dejavnost, skupaj z umetniki jo iščejo tudi obiskovalci. Mesto bi moralo biti v času festivalskega dogajanja nasploh bolj gostoljubno in bolj odprto.
MG
zdravstveni in drugih strukturnih reformah bodo še do konca julija nadaljevali v okviru skupine kriznih ministrov, kjer bodo predstavljeni dodatni izračuni in natančnejša časovnica sprejemanja reform v drugi polovici leta, je povedal Košir.
Na posvetu so po besedah Kamnarjeve presojali »globalni vidik finančnih posledic«, ki bi jih imele strukturne reforme. Delo na tem področju bodo nadaljevali do konca tega meseca in tudi še v avgustu, dokler ne bodo tudi zdravstvene zakonodaje poslali v obravnavo v državni zbor, je napovedala. Ob tem se po njenih besedah pojavljajo premisleki o tem, ali na področju davkov poseči na kakšno področje z določenim popravkom ali pa ohraniti takšno razporeditev davčnih bremen, kot je v veljavni zakonodaji. Dodala pa je, da so se pogovarjali tudi o reformi na področju javne uprave, zlasti o tem, kakšne bodo rešitve na zakonodajnem področju, ki ureja negospodarske javne službe.
Na novinarsko vprašanje glede varčevanja pri pokojninah in socialnih transfer-jih je dejala, da sta pripravljeni dve variantni rešitvi, ki pa jih podrobneje ni želela predstavljati. Končne rešitve pa, kot je poudarila, še ni. Tako še ni odločitve o tem, ali bodo pokojnine v prihodnjih dveh letih zamrznjene ali ne, prav tako pa še niso dokončno določili, kakšna naj bo nova formula usklajevanja pokojnin, ki jo bo predvidela pokojninska reforma, je še pred novinarsko konferenco po posvetu povedal predsednik DeSUS Karl Erjavec. O pokojninah se je premier Borut Pahor med sestankom ločeno pogovarjal z ministrom za delo Ivanom Svetlikom in Erjavcem. Po Koširjevih besedah so se dogovorili, da se bodo to vprašanje uskladili do konca avgusta.
Razhajanja pri proračunu so tudi glede investicijskih projektov, med drugim na cestnem in železniškem področju, infrastrukture javnih zavodov in na področju zdravstvenega varstva. V zadnjih štirih letih so se ta
sredstva izrazito povečala in takšne rasti ni več mogoče zagotoviti. »Menimo, da zaenkrat ni primerno na teh področjih povečevati sredstev,« je dejala Kamnar-jeva in dodala, da rešitve iščejo v več javno-zasebnih projektih.
Tretje odprto vprašanje, kjer še niso dosegli dogovora, pa so manjši projekti, glede katerih so ministri danes razpravljali, ali je kateri prednostni in bi ga bilo moč financirati znotraj postavljenih okvirov.
Minister za zdravje Dor-jan Marušič je na posvetu dobil podporo pri pripravi zdravstvene reforme, je novinarjem povedal po posvetu. Kot je dejal, je »ponovno dobil podporo, da je usmeritev prava«. V povezavi s predlogom zakona o zdravstveni dejavnosti je izpostavil, da gre za povečano avtonomnost izvajalcev, kar »bo omogočilo dobro in močno upravo z vso odgovornostjo tako do kadra kot do razvoja in investicij«. »Vendar pa lastništvo ostane v pristojnosti države,« je dejal.
V povezavi s predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa je omenil, da so prve analize reforme prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja opravljene, »treba pa jih je umestiti v reformo pokojninskega dela in reformo plač ter stremeti k javnofinančni vzdržnosti«. Po njegovih predvidevanjih bi rešitve obeh zakonskih besedil lahko predstavili konec avgusta.
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa je ministre danes seznanila z dogovorom, ki ga je parafirala s pogajalsko skupino dela sindikatov javnega sektorja, in z dolžnostjo, da vsak na svojem področju zmanjša stroške dela za leto 2011 za dodatnih pet odstotkov. Ministrica je po posvetu novinarjem odgovorila tudi na vprašanje, ali se ministri z zmanjšanjem stroškov strinjajo. »Nihče ni imel nič proti,« je dejala. Odprta vprašanja pa po njenih besedah ostajajo investicije in razvojni projekti.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Volitve 10. oktobra, volilna opravila od 9. avgusta
Pred lokalnimi volitvami, ki jih je predsednik DZ Pavel Gantar razpisal za drugo nedeljo v oktobru, bodo 9. avgusta začeli teči roki za volilna opravila. V avgustu bo tako že mogoče vlagati kandidature za županske funkcije in mesta v občinskih svetih, rok za vlaganje kandidatur pa se bo iztekel 15. septembra.
Hkrati z volitvami županov in volitvami v občinske svete bodo potekale tudi volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, ki jih razpišejo župani.
Na lokalnih volitvah je mogoče nastopiti kot strankarski kandidat ali pa kandidirati s podporo volivk in volivcev. Kot pravočasno vložene pa se bodo štele vse kandidature, ki jih bodo občinske volilne komisije dobile od 9. avgusta do 15. septembra do 19. ure. Ostale bodo zavrnjene kot prepozne, ne glede na to, ali bodo pravilne ali ne.
Od 9. avgusta bo tako na upravnih enotah že mogoče podpisovati obrazce podpore kandidatom za župane in občinske svetnike, pa
tudi za predstavnike pripadnikov romske, italijanske in madžarske narodne skupnosti v občinskih svetih, je povedal tajnik Državne volilne komisije (DVK) Marko Go-lobič.
Novosti v zakonu
Za neodvisne liste in posameznike, ki niso strankarsko vezani oz. želijo na volitvah nastopiti kot neodvisni kandidati, je treba zbrati podpise podpore. Po zadnjih lokalnih volitvah se je zakon spremenil tako, da je zahtevano število podpisov podpore sedaj manjše in je vezano na število volivcev, ki so glasovali na predhodnih lokalnih volitvah. Da se bo nekdo lahko potegoval za sedež v občinskem svetu, ga bo moral (oz. listo, na kateri bo kandidiral) v njegovi volilni enoti podpreti najmanj odstotek od števila volivk in volivcev, ki so v tej volilni enoti glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet (a ne manj kot 15 in za listo ne več kot 1000). Pri županskih kandidatih je prag za vstop v volilno tekmo nekoliko višji: dva odstotka tistih, ki so na zadnjih volitvah v občini glasovali v prvem krogu županskih volitev. Tudi tu je določena spodnja meja 15 volivk in volivcev in zgornja
2500. Tisti, ki bodo želeli kandidirati s podpisi podpore, bodo torej na občinski volilni komisiji morali najprej pridobiti podatek, koliko volivk in volivcev je v občini oz. volilni enoti, kjer želijo kandidirati, glasovalo na volitvah 22. oktobra 2006 in koliko obrazcev podpore potrebujejo. Ker so občine po velikosti zelo različne, je težko govoriti o povprečju, a po Golobičevih besedah je kar precej občin, kjer bo potrebno zbrati več kot 100 podpisov.
Drugi krog že 24. oktobra
Med županskimi volitvami in volitvami v občinski svet je še ena pomembna razlika, da pri volitvah županov odloča drugi krog, če v prvem noben od kandidatov ne dobi večine glasov. Drugi krog razpiše DVK, zakon pa določa, da mora biti izveden najpozneje v treh tednih po prvem krogu volitev. Ker se bo 21-dnevni rok iztekel 31. oktobra, na državni praznik, je verjetno, da bo drugi krog v roku 14 dni. Tako je danes napovedal tudi predsednik DZ.
Sicer pa bodo imele politične stranke od 9. avgusta dalje tudi pravico, da predlagajo člane volilnih odborov. Desetdnevni rok, v katerem bodo to lahko storile, se
bo iztekel 18. avgusta. Tajnik DVK pri imenovanju članov volilnih odborov opozarja na pomembno novost. Vsak predlagatelj bo namreč moral priskrbeti pisno izjavo kandidatov, da soglašajo z imenovanjem v volilni odbor, pa tudi njihovo pisno izjavo, da bodo najpozneje tri dni po javni objavi kandidatur oz. list kandidatov občinsko volilno komisijo obvestili, če je kateri od kandidatov z njim v sorodstvenem razmerju, ki ga navaja zakon.
Do 26. avgusta pa morajo v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji organizatorji volilne kampanje odpreti tudi posebne transakcijske račune za volilno kampanjo.
Že v avgustu bodo morale občine objaviti tudi pogoje za brezplačna plakatna mesta za čas volilne kampanje, ki bodo na voljo organizatorjem volilne kampanje za osnovno predstavitev.
Te pogoje morajo občine objaviti najpozneje 60 dni pred dnem glasovanja, plakatna mesta morajo biti enakopravno zagotovljena vsem organizatorjem volilne kampanje, na posamezni občini pa je, kolikšno število mest bo določila. Ob tem lahko omogoči tudi plačljiva plakatna mesta. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Aktivisti IZHOD-a v psihiatrični bolnišnici
Opozorili na problem prisilne hospitalizacije
18. julija so začeli v Hrastovcu, 24. avgusta bodo končali v Ljubljani. V tem času bodo v 33 etapah prehodili 677 kilometrov in obhodili vse psihiatrične bolnišnice in posebne zavode, nekaj zavodov za usposabljanje, domove za starejše, za mladino in otroke, za tujce in druge. So samoorganizirana, neformalna skupina brez političnih pokroviteljev finančnih donacij in sponzorstev, njihova pot pa temelji na zaupanju v gostoljubje in solidarnost ljudi.
Foto: Viki Ivanuša
Prof. dr. Vito Flaker je pobudnik akcije IZHOD, v kateri prostovoljci v naslednjem mesecu nameravajo prehoditi 677 kilometrov in v ljudeh vzpodbuditi sočutje za usodo tistih, ki so zaprti v različnih institucijah.
Foto: Viki Ivanuša
Na okrogli mizi je svoje prispevke o zanimivi temi podalo devet govorcev.
Motor dogajanja IZHOD-a, kot so svojo akcijo poimenovali, je prof. dr. Vito Flaker, ki s somišljeniki na svoji poti organizira številne okrogle mize in drugo dogajanje, s katerimi želijo javnost opozoriti na problem institucionalizirane skrbi za različne ranljive skupine ljudi, ki bi se jih v številnih primerih dalo rešiti tudi drugače. A glavni problem alternative je, da veliko stane in vsem ne ustreza oziroma zadostuje, je bilo razumeti na okrogli mizi Alternativa prisilni hospita-lizaciji, ki jo je vodila Saška Dobaj v ormoški psihiatrični bolnišnici.
V institucijah zaprtih preko 20.000 ljudi
S svojo akcijo želijo IZ-HOD-ovci opozoriti javnost na obstoj ustanov za dolgotrajno zapiranje, institucije spodbuditi k preobrazbi v človeku prijazne skupnostne službe ter povabiti ljudi, ki živijo v ustanovah, da se jim pridružijo in preselijo v skupnost. Na tej poti želijo raziskati razloge, zakaj takšna ustanove še vedno obstajajo, spodbuditi ljudi, da sprejmejo povratnike iz ustanov in da ljudi ne pošiljajo več vanje, ter pomagati pri spremembi zakonodaje, ki ureja tovrstno pomoč ljudem.
V manifestu IZHOD-a so zapisali: »Slovenija je med najbolj institucionaliziranimi državami na svetu. Vsak
stoti Slovenec je interniran v kakšni ustanovi bolj ali manj zaprtega tipa. V Sloveniji je namreč več kot 20.000 ljudi zaprtih v psihiatričnih bolnišnicah, splošnih in posebnih zavodih, zavodih za usposabljanje in drugih. Vsi, ki so izkusili dolgotrajno stisko zaradi bolezni, starosti, duševne stiske, različnosti od drugih, telesne ali duševne oviranosti, imajo le 50 % možnosti, da ostanejo zunaj ustanove. Ta možnost je bistveno manjša, če si reven, sam ali ekscentričen.
Totalne ustanove so zločini miru. Za vzdrževanje reda in miru je potrebno ljudi zaznamovati, odstranjevati in zapirati v posebne disciplinske prostore. Sodišča za mirovne zločine pa ni.
Totalne ustanove ljudi od-
stranijo iz okolja, jih izolirajo, jim odvzamejo identiteto. Jih označijo, onemogočijo in izključijo. Izgubijo državljanske pravice, ne morejo izraziti svojega mnenja, so 'kaznovani', ker niso v skladu s sistemom. Izgubijo stanovanje, delo, prijatelje. Zaprte ustanove so vir zlorab, ponižanja.
A vendar: v zaporih se ljudje ne poboljšajo, duševne bolnišnice ne zdravijo ..., ravno nasprotno, povzročijo omrtvičenje, nezainteresira-nost in radikalni umik vase - hospitalizem, instituciona-lizem.«
Pobudniki akcije so prepričani, da je zločin zapiranja še toliko večji, ker so poznani načini, kako ljudem pomagati brez zapiranja. Trdijo, da tudi tisti, ki potrebujejo naj-
v teh dneh ustavi na kupu
o težavnosti prevzgoje ljudi. Njihova ustaljena navada je preprosto pregloboko zasidrana, da bi jo bili pripravljeni opustiti in slediti novim, jasnim navodilom. Na videz uporno dejanje občanov, ki pa je v prvi vrsti predvsem banalno, jih na koncu predstavi v črni luči.
Ker se s pogovorom da rešit marsikateri problem, je obojestranska komunikacija med upravitelji pokopališča in uporabniki storitve za rešitev problema vsekakor nujna. Da pa novost sprejmejo vsi, pa bo verjetno potrebno nekaj več kot zgolj teden dni časa in stenska obvestila, ki jih ljudje ne preberejo.
V.B.
večjo možno podporo, lahko živijo med drugimi.
Ustavilo se je pri začetkih
Proces dezinstitucionali-zacije, ki je zapisan v večini mednarodnih in tudi nacionalnih dokumentov in deklaracij, se je začel tudi pri nas. Leta 1990 se je začelo ustanavljanje stanovanjske skupine, nevladne organizacije, zgodile so se preselitve iz posebnih zavodov. V štirih letih je bilo v skupnost preseljenih vsaj 400 stanovalcev. »Poskušali smo z neposrednim financiranjem storitev, začela se je spreminjati zakonodaja - nov zakon o duševnem zdravju, priprava zakona o dolgotrajni oskrbi. A še vedno sta na vsakega človeka, ki je deležen podpore v skupnosti, dva zaprta. Število mest v institucijah raste, obseg sku-pnostne obravnave ostaja enak. Preseljevanje ljudi iz institucij se je ustavilo. Projekt individualnega financiranja je naletel na kup težav in odporov. Psihiatri se, vključno z varuhinjo človekovih pravic, upirajo zagovornikom, ki na sramežljiv način uvaja Zakon o duševnem zdravju - naj bi kršil njihove pravice. Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci čakata na uveljavitev že več let,« opozarjajo pohodniki IZHOD-a.
Pomoč in podporo potrebujejo tudi svojci
Edo Belak je iz svoje izkušnje svojca spregovoril o pomenu informiranja družinskih članov glede ravnanja s človekom v krizi, saj je ob prisilni hospitalizaciji prizadeta vsa družina. Govoril je iz svojih osebnih izkušenj, čeprav so si zgodbe svojcev pogosto zelo podobne. »Najtežje je, ker se to zgodi izne-
nada, svojci ne vedo dovolj o stanju pacienta ali se premalo informirajo, da bi lahko razumeli, kaj se dogaja. Potem se pojavijo občutki, kot so krivda, žalovanje, brezup, jeza, depresija in sami bi potrebovali pomoč. Moj primer se je zgodil pred 30 leti. Danes je stanje precej boljše. Za prvo informacijo so na voljo zgibanke nevladnih organizacij in njihovo delovanje, dokaj dobra pa je tudi podpora bolnišnic z informacijskimi delavnicami,« je povedal Edo Belak, oče pacienta s psihičnimi težavami.
Psihiatrinja doc. dr. Vesna Švab je zagovarjala institucije, saj vidi bolnišnico kot eno izmed možnosti, da se stanje relativno hitro izboljša in kamor se lahko pacient umakne od stresnih razmer vsakdana, tako socialnim in drugim stiskam, ki so jim izpostavljeni v domačem okolju. Po njenem mnenju je določena mera prisile v teh službah nujna, saj je treba ljudi pripraviti do tega, da se zdravijo, vključijo v družbo, da sodelujejo, se prilagodijo družinskim odnosom. Seveda so te prisile ali omejevanje lahko zelo različni. »Ena od najuspešnejših manipulacij, kako človeku pomagaš, je psihoterapija, ki pa je zelo nasilen način soočanja posameznika s samim sabo. Prisila so tudi zdravila, nekoč so bile mrežnice, danes bolnike privežejo s pasovi in jih pokrijejo, poznamo varne sobe, ki so opremljene tako, da se uporabniki ne morejo poškodovati, a so zelo stresne in naporne za uporabnike. Nobena prisila ni v redu, tudi če gre le za besede. A metode omejevanja in prisile v psihiatriji uporabljamo. A bomo sedaj duševne bolnike zapirali v zapore in ne v psihiatrične bolnišnice, ki so zdravstvene ustanove? Stvari niso preproste in se jih ne da razrešiti le z drugačnim odnosom. Čeprav se da s korektnim in spoštljivim odnosom ter poštenim in dobrim zdravstvenim delom prebrodit marsikatero krizo.
To je sicer veliko lažje v zavodih, kjer osebje paciente že dobro pozna, v bolnišnicah pa je to nekoliko drugače,« je povedala Švabova, ki je izpostavila, da imajo še posebno dober stik in način reševanja kriznih situacij s pacienti medicinske sestre in medicinski tehniki.
Švabova tudi ni navdušena nad kriznimi timi brez zdravstvene podpore, saj se pogosto pojavi potreba, da je treba pomagati tudi zdravstveno. Zato zagovarja, da je treba v sistem kriznih timov vstaviti tudi zdravstveno oskrbo.
Ormoška deklaracija
Ob postanku v Ormožu so udeleženci okrogle mize podpisali Ormoško deklaracijo, ki so jo naslovili na predsednika Sveta za duševno zdravje in generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo, prim. Janeza Remškarja, dr. med. V njej so med drugim zapisali: »Zavedamo se pomembnosti sodelovanja in vključevanja uporabnikov v izobraževanje in raziskovanje ter v procese načrtovanja, izvajanja in eval-vacije storitev in služb na področju duševnega zdravja. Predlagamo, da so uporabniki neposredno vključeni v upravljanje vseh javnih zdravstvenih in socialnih služb in zasebnih ustanov s koncesijo.« Predlagali so še, da država podpre različne oblike združevanja uporabnikov, med drugim tudi samoizobraže-vanje in samoorganizirano izobraževanje (uporabniška univerza), da se podpre ustanavljanje in oblikovanje sku-pnostnih centrov za duševno zdravje, v katerih bodo sodelovali zdravstveni in socialni strokovnjaki ter strokovnjaki z izkušnjo ter da se v najkrajšem možnem času oblikuje delovna skupina za pripravo in izvajanje pilotskega projekta skupnostne oskrbe na področju duševnega zdravja.
Viki Ivanuša
Videm • Deponija sameva
Pokopališče - smetišče?
Pogled na nekdaj urejeno videmsko pokopališče se smeti, na mestu, kjer so prej stali smetnjaki.
Novo odlagališče s kontej-	napisom o spremembi odla-
nerji je sedaj prestavljeno v	gališča odpadkov ljudje brez-
skupno deponijo na rob po-	brižno smetijo kar po tleh
kopališča. Prostor je ograjen	pokopališča. Kupi sveč in
in lepo urejen. Kljub jasnim	ovenelega cvetja pa pričajo
Ptuj • Ponovno sofinanciranje projektov mladih
Za uresničitev mladostnih idej
Klub ptujskih študentov (KPŠ) je pred dnevi objavil drugi razpis za sofinanciranje projektov mladih v upravni enoti Ptuj. Nanj se lahko do 31. julija prijavijo mladinski klubi, društva, sekcije društev, v katerih delujejo mladi, ter posamezniki.
Kot že prvi tovrstni razpis, ki so ga v Klubu objavili marca, so tudi tega razpisali, ker se po besedah Andreja Čuša, predsednika KPŠ, zavedajo, da so mladi aktivni in da želijo izraziti svoje talente ter ustvarjalnost, vendar jih na poti do uresničitve idej velikokrat ustavi pomanjkanje
finančnih sredstev.
»Zato v KPŠ objavljamo razpis v višini 1.500 evrov, katerega cilj je finančno podpreti ideje mladih in jim s tem pomagati pri njihovi realizaciji. Za že drugi tak razpis v tem letu smo se odločili, ker je bil odziv na prvega dober in ker želimo tako omogočiti
nastanek in razvoj čim več projektov,« je sporočil Čuš.
Prijavljeni projekti morajo biti povezani s participacijo mladih, ustvarjalnostjo, spodbujanjem koristnega preživljanja prostega časa, izobraževanjem, pomočjo vrstnikom, povezovanjem mladih ter razvojem social-
nih veščin. Med kandidati pa ne smejo biti politični podmladki ali mladinski sveti.
»Glede na to, da je bil prvi razpis zelo dobro sprejet in da je v naši upravni enoti veliko aktivnih društev, pričakujemo, da bo odziv tudi tokrat dober,« je še povedal predsednik Kluba.
Polona Ambrožič
Foto: PA
Čuš je prepričan, da lahko z razpisom vzpodbudijo več projektov za mlade.
Ptuj • Obujanje spominov na zlate čase
Gorišnica • Upokojenci so kegljali
»
Lepo je biti v teh Odlično vzdušje
«
dneh na Ptuju!
Ena izmed petkovih »bomb« v okviru eksplozije umetnosti, ki jo v teh dneh v naše mesto prinaša festival Art Ptuj 2010, je bil večerni koncert domače vokalne zasedbe Vox Arsana z gosti, ki je poslušalce na dvorišču ptujskega gradu popeljala v svet slovenske popevke.
Nasmejani glasbeniki po koncertu
Vokalno-instrumentalna zasedba Vox Arsana, ki deluje v okviru Društva za glasbeno umetnost Arsana od leta 2007, združuje izkušene in akademske glasbene umetnike: Ano Delin, Tejo Leto-nja, Primoža Vidoviča, Mla-dena Delina in Toma Hajška, velikokrat pa se jim na odru pridružijo tudi razni gostje. Tako je bilo tudi minuli petek, ko so se skupaj s številnimi glasbeniki, med katerimi so bili Marko Korošec na kitari, Danijela Dordevič in Maja Lebar Kotar na violinah, Gregor Kozar na saksofonu in klarinetu, Bruno Domiter na bobnih in Luka Herman Gaiser na kontrabasu, posvetili slovenski popevki.
»Vtisi so čudoviti, občinstvo in ambient sta bila fantastična, tudi vreme je bilo naklonjeno. Ljudje si res želijo poslušati slovensko popevko,
ker je to en biser v slovenski glasbi, sploh če je izvedena kvalitetno. Glede na to, da je Vox Arsana nekako sprejeta v Ptuju in da se širimo ter napredujemo, je to res uspeh,« je po koncertu povedal član zasedbe Mladen Delin.
Priznal je še, da je težko nastopiti pred domačim občinstvom, ki pozna vse tvoje dobre lastnosti in šibkosti in pred katerim se želiš najbolje odrezati. Zanj so pripravili zanimiv repertoar in tako Ptujčane popeljali med iskrene ljudi, jih sprehodili čez Šuštarski most, povabili v dan neskončnih sanj ...
»Program smo pripravili primerno poletju. Večera slovenskih popevk še nismo imeli, ideja zanj je zorela že nekaj časa, pripravili pa smo ga v zelo kratkem času z zelo malo vajami. Izbrali smo hite, naredili aranžmaje, raz-
in rezultati
Gorišniško društvo upokojencev pod vodstvom Vilija Horvata je minuli teden drugič organiziralo medobčinsko tekmovanje v visečem kegljanju. »Prvo tovrstno tekmovanje je bilo lani v sklopu prireditev ob občinskem prazniku, nameravamo pa ga organizirati tudi v prihodnje, tako da bo postalo tradicionalno,« je povedal Horvat.
Tekmovanja se je udeležilo izjemno veliko rekreativnih kegljačev, ki so sestavili skupno kar 27 petčlanskih ekip, moških in ženskih, prišli pa so iz štirih občin: Gorišnice, Ormoža, Sv. Tomaža in Središča ob Dravi.
Na koncu tekmovanja so si pokale razdelili tako: prvo mesto in zlati pokal med moškimi ekipami je osvojila peterica iz Velike Nedelje, srebrni pokal ekipa iz Miklavža, bronastega pa ekipa iz Gorišnice. Med ženskimi tekmovalnimi ekipami so bile najboljše
kegljačice iz Koga, srebrni pokal so prejele kegljačice iz Velike Nedelje, bronastega pa domačinke, kegljači-ce iz Gorišnice.
Seveda se kegljaško tekmovanje ni zaključilo s podelitvijo pokalov, ampak so se zbrani ob dobri hrani in glasbi prav prijetno zabavali še dolgo potem.
»Lahko rečem, da je tekmovanje res uspelo, zelo veseli smo velike udeležbe tekmovalcev in še boljšega vzdušja med vsemu nami tukaj. Sicer pa moram povedati, da je naša ekipa relativno mlada in nima dolge
kegljaške tradicije, vendar pa že žanje velike uspehe, za kar gre posebna zahvala mentorici Alenki Horvat iz Ormoža, ki jih je uvedla v prve spretnosti kegljanja. Edino, kar morda malo pogrešamo, je več navijačev, ampak naslednje leto bo gotovo že bolje,« je ob koncu uradnega tekmovanja še povedal predsednik DU Gorišnica Vili Horvat ter se posebej zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji tekmovanja, posebej še domačim gostiteljicam za pogostitev.
SM
mišljali, kateremu pevcu bi odgovarjala katera skladba, katere inštrumente bi kdaj uporabili in podobno. Vse je bilo pravzaprav zelo premišljeno narejeno in mislim, da je bil zadetek v polno,« je pojasnil Delin, ki je na splošno navdušen nad dosedanjim dogajanjem v okviru festivala Art Ptuj 2010, katerega organizatorja sta društvo Ar-sana ter Kulturno umetniško društvo Art Stays in bo ponujal številne zanimive dogodke še vse do 30. julija.
Do sedaj so po sogovor-nikovih besedah zanj dobili že veliko pozitivnih odzivov iz vse Slovenije, dogodki so zelo dobro obiskani, po našem mestu se sprehaja veliko umetnikov in slišati je vse mogoče jezike: »Tukaj so ljudje iz vsega sveta in prav lepo je biti te dni na Ptuju.«
Polona Ambrožič
Prve tri moške in ženske ekipe v visečem kegljanju: med moškimi so bili najboljši kegljači iz Velike Nedelje, Miklavža in Gorišnice, med ženskami pa kegljačice iz Koga, Velike Nedelje in Gorišnice.
Foto: SM
Ptuj, Melbourn • Avstralski Ptujčan o mestnem jedru
»Modre cone, sejem rabljenih avtomobilov, ki odvzemajo vso lepoto starega Ptuja ...«
Razprava o ptujskem mestnem jedru je pritegnila tudi Draga Zorca, Ptujčana, ki živi v Melbournu v Avstraliji. S svojim razmišljanjem se je oglasil na članek pod naslovom Zakaj je mestno jedro le ponos - ne pa tudi kruh, v katerem je svoja stališča glede usode mestnega jedra predstavil svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš, ki je eden najvztrajnejših razpravljavcev v mestnem svetu in ki tudi ne razume, zakaj se ta razprava ne znajde kot samostojna točka dnevnega reda najvišjega organa oblasti lokalne skupnosti.
da bi Ptujčani morali sami odločati o svojem mestu: »Kdo na Ptuju ima jajca, da to razreši?«
Drago Zorec pravi, da je ptujsko staro mestno jedro v njegovih časih imelo nek pomen in dušo. Politične partije, med njimi Zeleni Ptuja, pa šele zdaj ugotavljajo, da je mestno jedro daleč največji razvoj adut. Čestita Zelenim Ptuja, kar ne more verjeti, da je gospod Čuš prišel do te poslovne, komercialne in kulturne prepotrebne vizije.
Ponos ali kruh, če bi o tem spraševali ljudi (turiste) zunaj Ptuja, kje so boleče točke mesta, bi zagotovo prišli do naslednjega vrstnega reda, da je Ptuj mesto brez prebivalcev, mesto brez malih trgovin, mesto brez malih uličnih dogajanj, ki so turistični magnet, mesto brez mobilnih uličnih prodajaln, mesto, ki se boji izpostaviti na turističnem svetovnem zemljevidu, in mesto, ki nima pravega prioritetnega razvo-
ja, še posebej pa v turizmu. Zelo hitro bi lahko rešili tudi stanovanjsko problematiko mladih družin na Ptuju. Rešitev ponuja že bežen pogled z ulice, nekaj sto stanovanj, udobnih in velikih, na več kot 150 m2 površin, bi lahko
pridobili na podstrešjih hiš v starem mestnem jedru.
»Kdo ima jajca, da bo to razrešil, to je velik problem starega Ptuja. Kdo so ljudje, ki se bojijo Maribora? Ptuj-čani bi morali sami odločati o svoji kulturni dediščini, o
Brez besed ...
usodi svojega mesta. Hišam se mora dovoliti vgraditi strešna okna Velux, solarne plošče, nadomestna stopnišča z dvorišč. Hiše s tem ne bodo izgubile pomena in ne videza. Zdajšnje propadanje mesta je resen problem. Če bodo rešena ta vprašanja,
bodo prišli tudi investitorji. Gradbeniki bodo prišli do dela, ljudje do zaposlitve in kruha,« poudarja Drago Zo-rec.
Ptuj ne more biti ponosen na svoje modre cone, v staro ptujsko mestno jedro te ne sodijo, to je sejem rabljenih
avtomobilov, pločevine, ki odvzema vso lepoto starega Ptuja. Človek bi danes pričakoval, da stari Ptuj ni tranzitno območje in en sam parkirni prostor, Ptuj mora biti mesto za pešce in kolesarje, kočije, vozila za golf in podobno. Ptuj je in mora ostati mesto muzejev, Ptuj mora imeti razvojni plan in ljudi v mestni upravi, ki bodo direktno odgovarjali ljudem, to je prioriteta umirajočega starega jedra mesta, še poudarja avstralski Ptujčan, ki si ne more kaj, da ne bi 'čestital' vsem oziroma županu in njegovim sodelavcem za razvoj, ki se dogaja zunaj mesta.
Drago Zorec je eden tistih Ptujčanov, ki ga je iz starega mestnega jedra odgnala politika brez jajc, politika, ki ne zmore vzeti razvoja mesta v svoje roke.
MG
Grajena • Osrednja slovesnost ob 10. krajevnem prazniku
V	slogi in trmi do uspehov
V	soboto, 24. julija, so v Grajeni z osrednjo prireditvijo, na kateri so podelili letošnja priznanja četr-tne skupnosti in športna priznanja, sklenili program praznovanja ob 10. krajevnem prazniku. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta ČS Grajena Andrej Rebernišek, v imenu MO Ptuj je govoril podžupan Mirko Kekec, v kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena, ljudski pevci KD Grajena in Moški pevski zbor Grajena. V zabavnem delu je za zabavo in ples poskrbel Ptujski kvintet.
Foto: Črtomir Goznik
Najvišje priznanje ČS Grajena, naziv zaslužnega krajanaje prejel Bogomir Vaupotič. Na fotografiji s predsednikom sveta ČS Grajena Andrejem Reberniškom.
Andrej Rebernišek je
spomnil na vse dosežke kraja v desetih letih, ki jih ni malo. Leta 2001 so 26. julija položili temeljni kamen za novo šolo, ta dan so izbrali tudi kot svoj praznični dan. Novo šolo so odprli že naslednje leto, leta 2003 je Dom krajanov dobil novo kritino, uredili pa so tudi parkirne prostore pred sedežem četrtne skupnosti, leta 2004 so praznovali 800-letnico poimenovanja kraja Grajena z izdajo zbornika, ki je za kraj pomemben dokument, leta 2006 so zamenjali stavbno pohištvo v Domu krajanov, uredili strop in uredili parkirne prostore pred PGD Grajena, leta 2007 so uredili prostore sedeža ČS Grajena in obnovili dom PGD Grajena, leta 2008 so nadaljevali obnovo Doma krajanov, PGD Grajena je kupilo novo vozilo, leta 2009 so dokončali dela na športnem objektu Grajena, postavili so tudi informacijske in usmerjevalne table, leta 2010 pa so dokončno uredili notranjost Doma krajanov Grajena. Če-
prav vlaganja v tem obdobju niso bila majhna, se je premalo vložilo v cestno infrastrukturo, saj od 40 km cest še vedno ni asfaltiranih 12 km. Ni seje sveta ČS Grajena, na kateri ne bi obravnavali cestne problematike. Njihova želja je, da bi bile vse ceste modernizirane, v ta namen so imeli 22 sestankov s krajani, na katerih so govorili o možnostih modernizacije cest s strani MO Ptuj, žal pa prvi poskus pri izbiri kon-cesionarja za izgradnjo cest v MO Ptuj ni uspel. Zato ta naloga ostaja. Po površini je ČS Grajena največja četrtna skupnost MO Ptuj, po številu prebivalcev pa peta in predstavlja pomemben del MO Ptuj. Kot predsednik sveta četrti si Rebernišek želi, da bi imele četrtne skupnosti več pristojnosti in v občini večjo finančno podporo. V zadnjih letih je Grajena postala urejen, miren in kulturen kraj, kjer živijo pridni in ustvarjalni ljudje, včasih tudi malo trmasti, to dokazujejo ob vsaki akciji, ki se izvaja
na območju četrti. Če ne bi bili takšni, marsikatere investicije in akcije ne bi uspeli izpeljati. V imenu MO Ptuj je čestitke Grajenčanom v soboto prinesel podžupan Mirko Kekec. Podobno kot v četrtnih skupnostih, tudi v MO Ptuj ugotavljajo, da še vedno primanjkuje denarja za razvoj cestne in komunalne infrastrukture. Glavnino
sredstev je v zadnjih letih namenila za projekt prve faze podtalnice, pred njimi je nadaljevanje projekta, druga faza, ki predvideva izgradnjo kanalizacijskega omrežja povsod tam, kjer ga še ni, tudi na območju ČS Grajena. Zadnje onesnaženje vode na Ptuju je bilo resno opozorilo, da bomo morali vsi skupaj za pitno vodo storiti
več. Grajenčanom je zaželel uspešno delo tudi v bodoče in upanje, da bodo tudi njihovi infrastrukturni problemi kmalu rešeni.
Priznanja ČS Grajena so prejeli, za aktivno društveno delo Zoran Hvala, za aktivno društveno in samo-upravljavsko delo Branko Petek, za aktivno društveno delo Janez Tašner in za aktivno društveno ter organizacijsko delo Tatjana Vaupotič. Ob posameznikih so priznanja ČS Grajena prejela tudi tri izjemno aktivna društva z območja četrti Grajena, Društvo kmetic MO Ptuj, ki ga od vsega začetka vodi Milena Markež, ljudski pevci KD Grajena ob 10-letnici delovanja, vodi jih Albin Kramberger, in DU Grajena, ki deluje že 30 let in ga od leta 1993 vodi Albin Kramberger. Na sobotni osrednji slovesnosti ob 10. krajevnem prazniku ČS Grajena so podelili tudi dve plaketi, za aktivno in
ustvarjalno društveno delo jo je prejel Marjan Bezjak, za aktivno delo pri razvoju kraja pa Janez Vertič. Za izjemno uspešno vodenje in vsestranski razvoj lokalne skupnosti pa je najvišje priznanje, naziv zaslužni krajan, prejel Bogomir Vaupotič. S svojim delom na različnih področjih v 47 letih, leta 1963 se je kot mlad učitelj preselil v Grajeno, je pustil pomemben pečat v razvoju Grajene, zato mu je svet ČS Grajena podelil naziv zaslužnega krajana ČS Grajena. Prvič so v ČS Grajena naziv zaslužni krajan podelili leta 2004, ob 800-letnici Grajene, Antonu Zorcu, prejel pa ga je tudi Franc Potrč. Bogomir Vaupotič je tretji prejemnik tega naziva. V zahvali za priznanje se je še posebej zavzel za to, da bi še naprej ostali složni tako kot doslej, da bo Grajena še lepša in uspešnejša.
Ptuj • Okrogla miza na temo stanovanjskih skupin
Pre-hod
Društvo Ozara vsako leto organizira več tematskih okroglih miz in predavanj, s katerimi želijo opozoriti strokovno in laično javnost ter predstavnike državnih institucij na reševanje problematike s področja duševnega zdravja. Tokrat so se pridružili projektu Iz-hod, ki so ga sami simbolično poimenovali Pre-hod, saj je bila glavna tema petkove okrogle mize prehod iz stanovanjske skupine v
■ ■	"Vb ■■	■■	■	■■	■■	■■■
samostojno življenje in ovire, ki se ob tem pojavijo.
S to dejavnostjo želijo vplivati na spremembo stališč, ki jih širša javnost zavzema v odnosu do duševnega zdravja ter duševnih motenj in večati zavest o tem, da je duševno zdravje ravno tako pomembno kot telesno zdravje. Glavna tema je bila prehod posameznikov iz stanovanjske skupine v samostojno življenje, pri tem pa so izpostavili težave, s katerimi se ob tem srečujejo. To je predvsem stanovanjska politika, ki zadeva osebe z duševnimi motnjami, odgovornost lokalnih skupnosti in države pri reševanju problematike duševnega zdravja, težava zaposlovanja težko in težje zaposljivih, pravice ljudi z duševnimi motnjami in zakonodaja.
Kaj so stanovanjske skupine?
Stanovanjska skupina je manjša bivalna enota za ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo stalno podporo pri bivanju ter organiziranju njihovega vsakdana, in nado-
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da posamezniki na prehodu iz stanovanjske skupnosti v samostojno življenje potrebujejo močno podporo, ki pa je zaenkrat niso deležni.
Cirkulane • Uspel četrti Aninski tek
Nov rekord Aninskega teka
Cirkulansko Športno društvo je imelo z letošnjo organizacijo četrtega Aninskega teka veliko »vremenske sreče«. V petek zvečer namreč halo-ških pobočij ni zalival dež, ampak je bilo še kar precej vroče.
mešča ali dopolnjuje funkcijo doma. Stanovanjske skupine se nahajajo v urbanih središčih, v običajnih stanovanjih ali stanovanjskih hišah. Optimalno število stanovalcev v njih se giblje med tri in pet, po svoji strukturi so dokaj fleksibilne in raznolike, vodilno načelo organizacije stanovanjskih skupin pa je, da se v čim večji možni meri prilagajajo potrebam vključenim uporabnikom. Strokovno delo v programu sledi principom opol-nomočenja, kar pomeni podpreti in spremljati uporabnika na njegovi poti k prevzemanju vpliva nad svojimi odločitvami in svojim življenjem. Tudi na Ptuju ima društvo Ozara stanovanjsko skupino.
O snovni namen st anovanj ske skupine je ponuditi namestitev in podporo ljudem s težavami v duševnem zdravju v manj restriktivnem okolju izven institucij ter omogočiti bivanje vsem tistim uporabnikom, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema in bi morali ostati v psihiatrični bolnišnici ali posebnem socialnem zavodu. V stanovanjski skupini dobijo uporabniki ustrezno podporo glede na njihovo zdravstveno in psihosocialno stanje, glede na njihove interese, potrebe in osebne cilje, zapisane v individualnem načrtu. Osnovi cilj stanovanjske skupine je doseči čim višjo možno stopnjo okrevanja vključenih uporabnikov in izboljšanja njihovega psi-hosocialnega funkcioniranja, to pomeni razviti njihovo individualnost in samostojnost,
usposobiti jih za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, povečati motivacijo za vključevanje v skupnost ter razviti nove spretnosti, hkrati pa prispevati k izboljšanju njihovih življenjskih pogojev.
Kje so težave?
Udeleženci okrogle mize so izpostavili kar nekaj težav, s katerimi se srečujejo tako strokovni delavci društva kot tudi posamezniki, ki se podajajo na samostojno pot. Kot je dejal mag. Bogdan Dobnik, je velika težava neustrezno financiranje, društvo se namreč napaja iz različnih virov, ki pa niso stabilni. Vodja stanovanjskih skupin Zdenka Kosar je povedala, da pod okriljem Ozare trenutno deluje 16 stanovanjskih skupin, kar pomeni, da se lahko vanje vključuje 65 do 70 ljudi. Uporabniki, ki se vanje vključujejo, so večinoma tudi materialno slabo preskrbljeni in bi tudi s finančnega vidika težko živeli samostojno izven omenjenih skupnosti. Kot je sama dejala, se velikokrat sama bolj boji kot posamezniki sami, ko se odpravljajo na samostojno življenje, saj je življenjski tempo tak, da ga marsikdo težko obvladuje sam, zato mnogi ponovno zapadejo v duševne težave. Po njenih besedah potrebujejo podporno mrežo, ki pa za zdaj še ni dovolj velika, da bi lahko posameznik, ki bi živel zunaj stanovanjske skupnosti, užival tako materialno kot moralno podporo le-te.
Patricija Babosek
Na startu tradicionalnega teka se je letos znašlo kar 94 tekačev in tekačic, na cilj pa jih je priteklo 75 - ti so pretekli enako progo s 30-metrsko višinsko razliko; moški tri kroge v dolžini dobrih sedem kilometrov, ženske pa dva kroga v dolžini 4,7 kilometra.
Prvi je letos skozi cilj pritekel Mario Vračič iz Maribora, drugi Riko Novak iz Maribora, tretji pa Zdenko Klemenčič iz Črešnjevcev. Med ženskami si je prvo mesto ponovno prite-
kla Daneja Grandovec iz Maribora, druga je bila Bernarda Ivančič iz Maribora, tretja pa Vesna Pliberšek s Ptuja.
Najmlajši tekmovalec letošnjega Aninskega teka je bil osemletni Mai Mlinarič s Ptuja, najmlajša tekačica pa 13-letna Minea Kristovič, prav tako s Ptuja (Pacinje). Kot je že v navadi, pa so v Cirkulanah ob najmlajših tekmovalcih nagradili še najstarejše; med moškimi je bil najstarejši tekač Polde Dolenc iz Maribora, ki šteje že 79
let, med ženskami pa si je lento najstarejše tekačice pripela prav tako Mariborčanka Lojzka Bratuša z 71 leti.
Sicer pa je bil letos postavljen tudi nov rekord proge; postavil ga je Mario Vračič s časom 23.37, medtem ko je lanski in letošnji zmagovalki Daneji Grandovec do novega rekorda zmanjkalo za las; lani je namreč dosegla čas 18.18, letos pa 18.20.
SM
Ljutomer • Brez železniške obvoznice
Protihrupne ograje
Železniški promet v Ljutomeru se je zadnjih nekaj let zelo povečal, kar je bilo načrtovano, zato je občina Ljutomer že pred leti s prometnim ministrstvom sklenila dogovor o ustreznem reševanju cestno-železniške problematike. Ta je zajemal tudi gradnjo železniške obvoznice.
Na cilj letošnjega 4. Aninskega teka je uspešno priteklo 53 tekačev in 22 tekačic.
Dogovorjeno je bilo, da se bo obvoznica pričela graditi z bistvenim povečanjem železniškega prometa skozi mesto. To se je zgodilo po letu 2000, toda obstoječi državni prostorski načrti tovrstne naložbe ne predvidevajo.
Mnogi so si veliko obetali od t. i. modre knjige iz leta 2006, ki je v takratnem predlogu resolucije nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture zajemala tudi železniško obvoznico. Projekt gradnje železniške obvoznice mesta Ljutomer je bil postavljen časovno v obdobje po letu 2015, a to ni bilo nikoli potrjeno. Ko je ljutomersko občinsko vodstvo leta 2007 opravilo delovni sestanek v zvezi z neuresničenimi sklepi omenjenega dogovarjanja iz leta 2000 o izgradnji železniške obvoznice, je zahtevalo tudi pojasnilo o njegovi realizaciji, toda kot pravi župan občine Ljutomer Franc Jurša, odgovora občina ni nikoli prejela.
Na direkciji RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo so na vprašanje, ali je obveznica mesta Ljutomer še vedno aktualna, zapisali. »Predmet načrtovane investicije, za kate-
ro je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš, je izvedba elektrifikacije obstoječe železniške proge od Pragerske-ga do Hodoša in rekonstrukcija posameznih krajših odsekov na progi. V tem načrtu ni zajeta obvozna železniška proga mesta Ljutomer. Načrtovana bo v primeru, ko bo promet po obstoječi železniški progi tako narasel, da bo potrebno zgraditi nov železniški tir«.
Ljutomerčani se že vrsto let ubadajo s težavami zaradi ce-
stnega zastoja ob vse večjem železniškem prometu. Občina si prizadeva nastalo problematiko urediti s funkcionalnim križanjem cest in železniških tirov. V izgradnji je krožišče ob podjetju Murales, ki bo v nadaljevanju omogočalo izvedbo nadvoza na Kolodvorski ulici, podvoz pa je predviden na Jeruzalemski cesti. Za prometno varnost so nameščene avtomatske zapornice, za zmanjšanje ropotanja vse večjega števila vlakovnih kompozicij pa protihrupne ograde ob železniški progi skozi mesto Ljutomer.
Niko Šoštarič
Za zmanjšanje ropotanja vse večjega števila vlakovnih kompozicij skozi Ljutomer so ob železniški progi postavljene protihrupne ograde.
Foto: NS
Foto: SM
Ptuj • Edin Karamazov in Kaliopi
Še en vrhunec glasbenega dela festivala Art
Dež je glavni krivec, da je bil drugi vrhunec 2. glasbenega festivala Arsana, nastop Edina Karamazova (baročna lutnja, kitara) in enega najboljših vokalov Balkana Kaliopi 24. julija namesto na izjemnem prizorišču dvorišča dominikanskega samostana v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
To pa ni vplivalo na vrhunsko izveden koncert, ki se je na stoječe ovacije občinstva
še podaljšal, saj, kot je dejala Kaliopi, je bil to dan ljubezni in se je zahvalila Ptuju.
		
v		
		^k^mii h
jF.j',		BlrtttSr v m
Foto: Črtomir Goznik
Z drugega vrhunca 2. glasbenega festivala Arsana, nastop Edina Karamazova (baročna lutnja, kitara) in enega najboljših vokalov Balkana Kaliopi
Mesto jo je navdušilo, to je bil hkrati njen prvi nastop v Sloveniji. Edin Karamazov in Kaliopi sta s koncertom na Ptuju tudi začela promocijo svojega skupnega projekta Oblivion, ki je skupek filmske in ljudske glasbe ter glasbe sveta. Glasba je vodila od Nemčije, Italije, Makedonije do Japonske in Južne Amerike, Brazilije, Argentine ter v Venezuelo. Glasbenikoma sta se na odru pridružila Ema Stein na kitari in Goran Rukavina na kontrabasu.
Karamazov je eden najbolj vznemirljivih in karizmatič-nih glasbenikov na lutnji in kitari na svetu, prejemnik številnih priznanj, ki ga odli-
kuje vrhunska in izjemna čustvena izvedba glasbe od 16. stoletja dalje do glasbe balkanskih Romov. Z lutnjo je prvič nastopil leta 1998, od takrat do danes je v sodelovanju s številnimi umetniki in mednarodnimi zasedbami posnel že več kot 80 plošč. Kaliopi je najboljša ženska vokalistka Makedonije in ena najboljših vokalistk na Balkanu, ki je svojo glasbeno kariero pričela pri devetih letih in ki glasbo in besedila piše tudi za druge makedonske ter tuje izvajalce. Projekt Oblivion je njen drugi projekt oziroma sodelovanje z Edinom Karamazovim.
MG
Majšperk • Tovarna umetnosti
28 umetnikov iz Škofje Loke
V Majšperku, v Tovarni umetnosti, so v četrtek odprli razstavo Združenja umetnikov Škofja Loka. Razstava, ki je del Festivala sodobne umetnosti Art Stays, bo odprta do 22. avgusta.
Predstavilo se je 28 umetnikov iz Škofje Loke, ob tem pa je predsednica Agata Pa-vlovec spregovorila o Združenju, ki je pred kratkim obeležilo 30-letnico delovanja. Dejala je, da se na tej razstavi predstavljajo slikarji, kiparji, fotografi, ustvarjalci stripov, oblikovalci in oblikovalka umetnih obrti, poleg njih pa so člani njihovega združenja še literati in glasbeniki. Izrazila je zadovoljstvo, da lahko svoja dela razstavljajo prav v Majšperku, saj trenutno, po njenih besedah, vlada stanje, ki za umetnike ni prav rožna-
to, težko je najti atelje, še težje prostor za razstavljanje. Ob tem je bila izrečena posebna zahvala tudi Albinu Brenclu, lastniku podjetja Albin Promotion, ki te prostore velikodušno odstopa za potrebe kulture in umetnosti Zahvalo je izrekla tudi županja Darinka Fakin, ki je razstavo uradno odprla. Po njenih besedah brez ljudi, ki v kriznih časih skrbijo za umetnost in kulturo, vsega tega ne bi bilo. Razstava, ki je del Festivala sodobne umetnosti Art Stays, bo odprta do 22. avgusta.
Patricija Babosek
Ptuj • Nastopila tudi zasedba Crossroads
Še nekaj dni dogajanj
V okviru festivala Art Ptuj 2010 je 23. julija večer na Slovenskem trgu popestrila skupina Crossroads, ki si je za svoje poslanstvo zastavila ohranjanje dediščine ameriškega južnjaškega rocka.
V skupini, ki je nastala leta 1998, delujejo Boris Bobek
-	Boco, Igor Fekonja - Feki, Zdenko Kreitner, Marko Logar - Sumo, Mladen Logar
-	George in Ljubo Muravs
-	Učo. Znani so po tem, da v svoje interpretacije vnašajo izvorno energijo, ki se zlije z brezhibno izvedbo in zvo-kovno dovršenostjo.
Čeprav se je v okviru festivala Art Ptuj 2010 tako zgodilo že ogromno zanimivih dogodkov, pa vsega še niste zamudili. Do zaključka dogajanja, ki bo 30. julija, se jih bo namreč zvrstilo še obilo. Danes lahko, na primer, v Park hotelu Ptuj ob 17. uri prisluhnete predavanju Dušana Fišerja Monoblock - Ume-
tnost, znanost in tehnologija, ob 18. uri pa si lahko ogledate razstavo Media - Made in Italy v razstavišču Stari zapori. Pol ure kasneje bo v Slavnostni dvorani ptujskega gradu koncert udeležencev Mednarodne poletne glasbene akademije, ob 19. uri pa še predavanje Embodied acts: Sodobna zvočno-plesna per-
formativna umetnost v Park hotelu Ptuj. Ob 20.30 bo na dvorišču ptujskega gradu literarni večer Za pol neba z Miljano Cunta in Severo Gju-rin, ob 21.45 pa bo v Domu kulture Muzikafe nastopil akustik trio Maje Keuc, znane tudi po udeležbi v oddaji Slovenija ima talent.
Polona Ambrožič
Od tod in tam
Ptuj • Javna stranišča odprta
Foto: Črtomir Goznik
Od začetka rekonstrukcije do uporabe javnih stranišč nad tržnico je preteklo skoraj pet mesecev. Odprli so jih 14. julija, pri čemer na začetku skoraj nihče ni vedel, da so odprta, pred nekaj dnevi pa so dobila končno tudi napis, da so odprta in da jih ljudje lahko uporabljajo. Za rekonstrukcijo je bilo potrebnih dobrih 70 tisoč evrov, kar je sedem tisoč evrov več od pogodbenega zneska, ker je bilo treba opraviti nekatere dodatne meritve (celo meritve hrupa ventilatorja!). Ptujska javna stranišča bodo odprta vsak dan v tednu od 8. do 20. ure, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Zanje bodo skrbeli v občinskem podjetjuJavne službe.
MG
Majšperk • Razstava Iva Dolenca
Foto: PB
V Tovarni umetnosti v Majšperku je na ogled razstava slikarskega mojstra Igorja Dolenca, ki zadnje desetletje redno sodeluje na likovnih kolonijah po Sloveniji, razstava v Majšperku pa je bogat plod slikarske kolonije Majšperk 2009.
Dolenc se je po končani grafični šoli, ko je postal li-tografski risar, izobraževal pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Iva Subica. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji, Angliji, Nemčiji in Italiji. Prvičje samostojno razsta vljal leta 1960 v Ljubljani, do danes pa je imel že več kot dvajset samostojnih razstav. Ieta2000 je sodeloval na Krkinem srečanju slikarjev na Otočcu, leto za tem pa na 1. Mednarodnem ex-temporu Avsenik v Begunjah na Gorenjskem, kjer ga je mednarodna likovna žirija uvrstila v ožji izbor razstavljavcev doma in v tujini. Poleg slikanja se ukvarja tudi z novimi grafičnimi tehnikami, posebej z računalniško grafiko. Ivo Dolenc živi in ustvarja v Ljubljani.
Patricija Babosek
Krčevina pri Vurbergu • 600 metrov novega asfalta
- _:_:__- " ' '_ ■ "_
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 24. julija, so se kljub obilnemu deževju v Krčevini pri Vurbergu, od številke 27 do 30, veselili novega asfalta. Pomemben je vsak meter modernizirane ceste, so povedali ob odprtju. Na območju ČS Grajena, ki je z 22 km2 največja četrtna skupnost v MO Ptuj, je od 40 km cest brez asfalta še 12 km cest. Letos bodo modernizirali še dva krajša odseka v skupni dolžini 500 metrov. Modernizacija ceste v Krčevini pri Vurbergu od Črnkove kapele naprej v dolžini 600 metrov je stala skupaj 72 tisoč evrov. Največji delež pa je zagotovila MO Ptuj skupaj s četrtno skupnostjo, po 1280 evrov so prispevali lastniki hiš ob cesti, nekaj pa tudi občasni uporabniki.
Gospodarstvo po svetu
Beograd • V Srbiji razočarani nad mnenjem sodišča
Tadic: Težka odločitev za Srbijo
To je težek dan za Srbijo, je dejal srbski predsednik Boris Tadic v odzivu na mnenje Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, da Kosovo z razglasitvijo neodvisnosti ni kršilo mednarodnega prava. Obenem je poudaril, da bo Srbija obrambo svoje ozemeljske celovitosti nadaljevala izključno s političnimi sredstvi.
Tadic je dejal, da je jasno, da se sodišče ni izrekalo o vprašanju odcepitve, temveč seje odločilo, da bo razpravljalo le o tehnični vsebini izjave o neodvisnosti. »Sodišče se ni izrekalo o bistvenem vprašanju in je razpravo o tem prepustilo najvišjemu organu ZN,« je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta dejal Tadic.
Napovedal je, da bodo srbski državni organi v prihodnjih dneh odločitev analizirali, posebni odposlanci pa bodo njegovo osebno sporočilo prenesli voditeljem 55 držav po svetu.
Vodja srbske diplomacije Vuk Jeremič, ki je v Haagu spremljal branje mnenja sodišča, pa je dejal, da Srbija kljub mnenju sodišča nikoli ne bo priznala Kosova. Poudaril je še, da je zdaj ključno ohraniti stabilnost na celotnem ozemlju Kosova, in ljudi pozval, naj ne nasedajo provokacijam. Zaradi mnenja ICJ pa se je Tadic v Srbiji že soočil s pozivi k odstopu. Njegov odstop je zaradi »politične sebičnosti in državniške nesposobnosti« zahteval podpredsednik opozicijske Demokratske stranke Srbije Slobodan Samardžic.
Odzval se je tudi princ Aleksandar Karadordevič, ki je nad mnenjem ICJ izrazil razočaranje in menil, da se iz njega jasno vidi, da je sila prevladala nad mednarodnim pravom.
V BiH, ki neodvisnosti Kosova ni priznala, pa mnenje ICJ ni spremenilo različnih stališč tamkajšnjih politikov glede tega vprašanja. Srbski član predsedstva BiH Nebojša Radmanovič je dejal, da tudi po mnenju ICJ ne bo dovolil, da bi BiH priznala Kosovo. »Mnenje ICJ je enostransko in predstavlja samo eno stališče, sprejeto s preglasovanjem,« je dejal.
Premier Republike srbske Milorad Dodik je bil medtem še ostrejši in je dejal, da je mnenje ICJ v nasprotju z mednarodnim pravom. Pri tem mnenju ICJ se je videlo, da je »politika nad pravom«, je dejal Dodik. Predsedujoči predsedstvu BiH Haris Silaj-džič je po drugi strani vztrajal, da ni nobene vzročno-posledične povezave med statusom Kosova in BiH. »To je rezultat zgrešene politike, predvsem Slobodana Miloševiča, in represije na Kosovu, ki je trajala dolgo let. BiH take politike ni vodila, temveč je bila njena žrtev. Zaradi tega in tudi zaradi drugih razlogov pa je ozemeljska celovitost BiH zagotovljena.« (sta)
Rim • Policisti razbili mafijsko mrežo
Mafijci skušali pridobiti posle pri obnovi L'Aquile
Foto: nydailynews.com
Italijanska policija je razbila kriminalno mrežo, povezano z neapeljsko mafijsko združbo Camorra, ki je skušala nezakonito pridobiti posle za obnovo v lanskem potresu uničenega mesta L'Aquila. Policija je aretirala šest ljudi ter zasegla 21 podjetij in 118 zgradb v skupni vrednosti 100 milijonov evrov.
Prijeti naj bi bili vpleteni v finančne operacije mafijskega klana Casalesi iz mesta Caser-ta blizu Neaplja, prav tako pa naj bi bili vpleteni v kriminalne aktivnosti v regijah Lacij, Abruci in Toskana. Posnetki telefonskih pogovorov so razkrili, da so prijeti urejali finančne transakcije, s katerimi so financirali podjetja, ki so jih ustvarili v L'Aquili ter prek njih skušali pridobiti donosne pogodbe za popotresno obnovo.
Mesto L'Aquila je 6. aprila 2009 uničil potres, ki je zahteval 308 življenj. Potres je prizadel okrog 120.000 ljudi. Več deset tisoč jih še vedno živi v hotelih, barakah in pomožnih stanovanjih, ki jih je zgradila vlada. (sta)
Bukarešta • 21
let po usmrtitvi Ceausescuja
Izkop posmrtnih ostankov nekdanjega diktatorja
V Bukarešti so v petek izkopali posmrtne ostanke nekdanjega romunskega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja in njegove soproge Elene. Njun zet Mircea Opran je povedal, da želijo z analizo DNK potrditi, da posmrtni ostanki res pripadajo nekdanjemu romunskemu predsedniškemu paru.
Posmrtne ostanke Cea-usescujevih so forenzični strokovnjaki izkopali in nato odvzeli vzorce s trupel. Celoten postopek je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP trajal več kot dve uri, nato pa so nekdanji predsedniški par znova pokopali v njuna ločena grobova, ki ležita nekaj metrov narazen. Za potrditev, da gre res za par Ceausescu, naj bi sedaj forenziki potrebovali šest mesecev.
Nicolae Ceausescu je Romuniji s trdo roko vladal med letoma 1965 in 1989, ko so ga decembra z oblasti odnesli protesti proti njegovemu režimu. Le nekaj ur po začetku protestov so ga s soprogo aretirali, mu na hitro sodili, 25. decembra 1989 pa sta bila usmrčena. Njune ostanke so pokopali na pokopališču Ghencea v Bukarešti, njuni otroci pa so več let izražali dvom, da sta Nicolae in Elena Ceausescu resnično pokopana na tem pokopališču. Sodišče v Bukarešti je leta 2008 odobrilo izkop posmrtnih ostankov nekdanjega pred-
Washington
• Odločitev mednarodnega denarnega sklada:
Haitiju odpisanih 268 milijonov dolarjev dolga
Foto: wordrpress.com
Mednarodni denarni sklad (IMF) je sporočil, da je obubožani otoški državi Haitiju, ki si še ni opomogel od januarskega katastrofalnega potresa, odpisal 268 milijonov dolarjev dolga. Poleg tega bo IMF Haitiju posodil 60 milijonov dolarjev za pomoč pri obnovi.
Omenjenih 60 milijonov dolarjev naj bi bilo namenjenih predvsem centralni banki Haitija, da bi ta lažje obvladovala načrtovani velik priliv tuje finančne pomoči za obnovo. Do leta 2011 to posojilo nima obresti, kasneje pa se lahko dvignejo na največ 0,5 odstotka.
Direktor IMF Dominique Strauss Kahn je sporočil, da želijo s tema dvema ukrepoma vzpodbuditi donatorje, da bi na Haiti hitreje poslali pomoč. Nad počasnim prilivom pomoči se je pred kratkim pritožil tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, ki so-predseduje skladu za obnovo.
Haiti, ki velja za najrevnejšo državo zahodne poloble, je 12. januarja letos prizadel potres z magnitudo 7 stopnje, ki je zahteval preko 300.000 smrtnih žrtev, pol drugi milijon ljudi pa je ostal brez strehe nad glavo. Za humanitarno pomoč po potresu so doslej zbrali 3,1 milijarde dolarjev, s čimer so predvsem opremili poljske bolnišnice, kupili najnujnejšo opremo, kot so šotorske ponjave, in plačali humanitarne delavce.
Marca je nato v New Yorku potekala donatorska konferenca za obnovo Haitija, na kateri so udeleženci zbrali za 9,9 milijarde dolarjev. Kljub vsemu sta bila doslej nakazana le dva odstotka omenjene vsote. V haitijskih mestih medtem še vedno prevladujejo ruševine, okoli 1,5 milijona ljudi pa živi v zasilnih šotorskih prebivališčih, kjer cvetita kriminal in nasilje. Vse več je tudi nezadovoljstva nad vlado predsednika Reneja Prevala. Za danes je tako napovedana splošna stavka sindikatov z zahtevo za preglednejše volitve. (sta)
EU • Po objavi mnenja ICJ
Beograd in Prištino se spodbuja k dialogu
Evropska unija pozdravlja svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, da razglasitev neodvisnosti Kosova ni kršila mednarodnega prava, češ da to »odpira novo fazo« v odnosih med Srbijo in Kosovom, ter ob tem Beograd in Prištino spodbuja k dialogu, je v Bruslju v imenu EU izjavila visoka zunanja predstavnica unije Catherine Ashton.
Svetovalno mnenje ICJ, ki ga EU po navedbah Ashtonove »zelo skrbno preučuje«, odpira »novo fazo« v odnosih med državama, pri čemer bi morala biti pozornost sedaj usmerjena v prihodnost. »Prihodnost Srbije je v EU in prihodnost Kosova je prav tako v EU. To je v skladu z evropsko perspektivo regije,« je zapisala Ashtonova v sporočilu za javnost. Ob tem Ashtonova v imenu celotne EU poudarja, da so »dobri sosedski odnosi, regionalno sodelovanje in dialog temelji, na katerih je zgrajena EU«. Zato je Evropska unija po navedbah Ashtonove pripravljena pomagati v procesu dialoga med Prištino in Beogradom. »Ta dialog bi moral spodbujati sodelovanje, pomagati k napredku na poti v Evropo in izboljšati življenje ljudi. Sam proces dialoga naj bi bil dejavnik miru, varnosti in stabilnosti v regiji,« je še izjavila Ashtonova.
Na svetovalno mnenje ICJ so se že odzvali tudi v Evropskem parlamentu. Predsednik parlamenta Jerzy Buzek je poudaril, da bi morali obe strani »mnenje uporabiti kot sredstvo za spravo, ne za izgovor za podaljševanje svojega diplomatskega spora«. Voditelji obeh strani se morajo tako sedaj po njegovem mnenju dogovoriti o izvedljivi in stalni rešitvi, ki bo v interesu ljudi v obeh državah, ljudi na Zahodnem Balkanu ter EU in celotne mednarodne skupnosti. Ob tem je Buzek menil, da sprava ne bo popolnoma dosežena z mnenji sodišč, temveč ko bodo ljudje na Balkanu lahko živeli, se gibali in trgovali svobodno in miroljubno. Evropska poslanka Doris Pack (EPP) pa je poudarila, da po današnjem mnenju ni več nobenega razloga, da bi pet držav članic unije, ki še niso priznale Kosova, to dejanje še naprej zavračalo.
Kosovo je kot samostojno državo priznalo 22 od 27 članic unije oziroma vse razen Grčije, Cipra, Slovaške, Romunije in Španije. (sta)
Trst - Avtocesta Trst-Benetke bo dobila tretji pas. Kot danes poroča Primorski dnevnik, je pristojni odbor italijanske vlade v četrtek potrdil finančni načrt v višini 2,3 milijarde evrov za izgradnjo tretjega pasu te zelo obremenjene prometnice. Tripasovnico načrtujejo na odseku od Vileša (Vilesse) do Mester. Izvedbeni načrt je že pripravljen, tako da se dela lahko začnejo takoj, dodaja Primorski dnevnik. Dela naj bi trajala največ pet let. Družba Autovie Venete ima v svoji blagajni za projekt na voljo 600 milijonov evrov, ostala sredstva pa bo morala pridobiti prek posojil in obveznic, pri čemer naj bi Evropska investicijska banka prispevala milijardo evrov.
Washington - Potem ko je senat v sredo z 59 glasovi proti 39 v sredo potrdil predlog zakona za podaljšanje plačevanja podpore brezposelnim, je to v četrtek z 272 glasovi proti 152 storil še predstavniški dom, predsednik ZDA Barack Obama pa je zakon nemudoma podpisal. Gre za dokaj pomembno zmago demokratov pred kongresnimi volitvami, ki bodo novembra, pojasnjujejo analitiki. Zakon podaljšuje prejemanje podpore 2,5 milijona brezposelnim, ki so že izčrpali standardnih 26 tednov, kolikor jim plačujejo zvezne države, nato pa preidejo v obdobje 73 tednov, ko jim podporo plačujejo iz zveznega proračuna. Omenjenih 2,5 milijona ljudi bo dobilo sedaj denar za nazaj za nekaj tednov od 2. junij naprej, ko podpore niso prejemali, ker so republikanci blokirali podaljšanje. Obama je v sredo ostro napadel opozicijo in dejal, da si brezposelni Američani zaslužijo več kot pa obstrukcijo in strankarske igrice. New York - Ameriško časopisno podjetje New York Times je danes sporočilo, da je v drugem četrtletju letošnjega leta ustvarilo 32 milijonov dolarjev oziroma 21 centov na delnico dobička. Novica sicer ne napoveduje izboljšanja položaja na časopisnem trgu, saj je dobiček posledica povečanja prihodkov od oglasov na internetu. Skupni prihodki podjetja, ki med drugim izdaja časopise New York Times, Boston Globe in International Herald Tribune, so v zadnjem četrtletju znašali 590 milijonov dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot v enakem četrtletju lani. To je bila prva rast prihodkov od leta 2007.
Milano - Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat se je odločil, da bo v Srbiji proizvajal svoje nove enoprostorce. Celoten projekt je vreden milijardo evrov, pri čemer bo Evropska investicijska banka prispevala 400 milijonov evrov, Fiat 350 milijonov evrov, srbska vlada pa 250 milijonov evrov. Kot danes piše italijanski časnik La Repubblica, gre za model L0, enoprostorec, ki naj bi ga v nekdanji Zastavini tovarni v srbskem Kra-gujevcu proizvajali v dveh različicah ter naj bi nasledil sedanje Fiatove modele multipla, musa in idea. Proizvodnja naj bi se začela konec leta 2011, letno naj bi proizvedli 190.000 novih enoprostorcev. Chicago - Največji proizvajalec gradbenih in rudarskih strojev na svetu, ameriški Caterpillar, je v drugem četrtletju ustvaril 707 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 91 odstotkov več kot kot v enakem obdobju lani. Prihodek se je povečal za 31 odstotkov na 10,4 milijarde dolarjev. Družba je tudi zvišala napoved dobička za celotno poslovno leto, saj se obseg naročil povečuje in družba za drugo polletje načrtuje povečanje proizvodnje. Namesto od 2,50 do 3,25 dolarja po novem pričakuje na od 3,15 in 3,85 dolarja čistega dobička na delnico. Omenjenih 707 milijonov dolarjev pomeni 1,09 dolarja na delnico. Prihodek naj bi znašal med 39 in 42 milijard dolarjev.
Stockholm - Švedski proizvajalec tovornih vozil Volvo Trucks je v drugem četrtletju presegel napovedi in ustvaril 3,15 milijarde švedskih kron (333,6 milijona evrov) čistega dobička, medtem ko je v enakem lanskem obdobju beležil rekordnih 5,57 milijarde kron izgube. Prihodek se je povzpel za 27 odstotkov na 68,7 milijarde kron. Izidi so presegli napovedi analitikov, ki so pričakovali 2,17 milijarde kron čistega dobička in 65,29 milijarde kron prihodka. Družba je po petih zaporednih četrtletjih izgube in ukinitvi 20.000 delovnih mest iz rdečih številk izšla v prvem letošnjem četrtletju, predvsem po zaslugi boljše prodaje v Aziji in Južni Ameriki, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Volvo Trucks napoveduje, da bo letos prodajo v Evropi povečal za 10, v Severni Ameriki pa za od 20 do 30 odstotkov.
New York - Največje svetovno podjetje za dostavo pošiljk, ameriški UPS, je v drugem četrtletju letos ustvarilo 845 milijonov dolarjev čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ta znašal 445 milijonov dolarjev. Prihodek se je povečal za 13 odstotkov na 12,2 milijarde dolarjev, je danes objavila družba. Družba je že drugič izboljšala napoved poslovanja v celotnem letu, in sicer po novem namesto od 3,05 do 3,30 dolarja na delnico pričakuje od 3,35 do 3,47 dolarja čistega dobička na delnico. Četrtletni dobiček 845 milijonov dolarjev je pomenil 84 centov na delnico. Analitiki so pričakovali 77 centov na delnico ob 11,98 milijarde dolarjev prihodka, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. (sta)
vade je v četrtek sporočil, da ne bo dal na glasovanje določenih delov obsežne energetske zakonodaje, med drugim dela, ki govori o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Reid je dejal, da nima 60 glasov za odpravo republikanske obstrukcije.
Reid bo v kratkem na glasovanje v senat poslal del zakonodaje, ki posebej zadeva izlitje nafte v Mehiškem zalivu, usoda dela zakona, ki govori o boju proti podnebnim spremembam z obveznim zmanjšanjem izpustov toplo-grednih plinov, pa je obvisela v zraku. Predstavniški dom je tak predlog potrdil že lani, v senatu pa ga je demokrat iz Massachusettsa John Kerry skrbno pripravljal in nabiral republikansko podporo, ki je ne bo vsaj do novembrskih kongresnih volitev. (sta)
sedniškega para, a so dejansko izvedbo postopka vse do danes prelagali. Trenutno je sicer živ samo še eden izmed treh otrok Ceausescujevih, 62-letni Valentin. Hči Zoe je za rakom umrla leta 2006, najstarejših sin Nicu pa zaradi ciroze jeter že leta 1996. (sta)
Washington
• Energetska zakonodaja
ZDA še ne bodo
omejevale
izpustov
toplogrednih
plinov
Vodja senatnih demokratov Harry Reid iz Ne-
Grajena • Z11. prireditve Kmetija leta v MO Ptuj
Kmetijstvo v sožitju z mestom
V Grajeni je 23. julija potekala že 11. prireditev izbora Kmetije leta v MO Ptuj, na kateri so podelili nagradi izbranima kmetijama, Kmetiji leta v MO Ptuj 2010, kmetiji Breg - Tajhman iz Krčevine pri Vurbergu 116 in kmetiji Bolcar - Črnko iz Spuhlje 13, ki je prejela posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine.
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki nagrad in priznanj letošnjega izbora Kmetije leta v MO Ptuj, družina Breg - Tajhman iz Krčevine pri Vurbergu 116, kmetija Bolcar - Črnko iz Spuhlje 13 pa je prejela posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine.
Pa brez zamere
Okroglo o vrednotah
Okrogli mizi ob rob
V zadnji izdaji časnika, ki ga prebirate, smo med drugim lahko prebrali tudi poročilo o okrogli mizi, zboru, ki so ga v Zavrču organizirali člani zunaj-parlamentarne stranke Nova Slovenija. Tema okrogle mize z naslovom "Zbor za vrednote" najbrž ni presenetila nikogar, saj že samo ime okrogle mize pravzaprav pove vse. Udeleženci so si bili edini, da največji zlodej, ki v teh težkih časih preži na kremenitega Slovenca, ni finančna in gospodarska kriza, ampak predvsem kriza vrednot. To je ta peklenšček, ki neumorno ugona-blja dušo Slovenca; finančni in gospodarski kaos sta ob krizi vrednot sekundarna in skorajda minorna pojava. Udeleženci okrogle mize so potem to "dobronamerno lekcijo o vsesplošnem pomanjkanju vrednot", kot zasedanje imenuje avtor prispevka, učeni ljudje, kot so, seveda razvijali naprej, a današnji namen ni polemizirati z njihovimi stališči, temveč le opozoriti na pomembno dejstvo v zvezi s tem dogodkom.
Pri celotnem dogodku in njegovem poslanstvu namreč bije v oči precej tragikomično dejstvo, da je udeležba okrogle mize o "vsesplošnem pomanjkanju vrednot" po poročanju bila bojda precej nizka tudi (ali predvsem) zaradi tekme na svetovnem nogometnem prvenstvu, se pravi zaradi fuzbala. Ljudje so torej raje, kot da bi se udeležili okrogle mize, ki bi jih razsvetlila glede tega, da je največja in najnevarnejša prav kriza vrednot, vsesplošno pomanjkanje vrednot torej, ostali doma ter gledali nek fuzbal. Raje, kot da bi se udeležili okrogle mize in se podučili, kako močenje ta peklenšček, ki se mu reče kriza vrednot, so sedeli pred televizijo, pili postano pivo in buljili v dvaindvajset tipov, ki se podijo za žogo, zraven pa nekaj-deset-tisoči na tribunah kot poblazneli vso vsebino svojih pljuč usmerjajo v plastične trompete in zganjajo neznosen hrup. Skratka, organizatorji okrogle mize so bili poraženi zaradi fuzbala. Skoraj bi lahko rekli, da so si, ko so okroglo mizo organizirali v istem terminu, kot je bila fuzbalska tekma, zabili avtogol.
A misliti tako bi bila velika napaka. Zakaj, vprašate? To sovpadanje terminov ni naključje?Pa ne, da so organizatorji okroglo mizo pripravili v istem terminu, kot je bil fuzbal, namenoma?Počasi. Tega seveda ni mogoče trditi. A kar je pa zagotovo res, je naslednje: kakorkoli nelogično in tragično se namreč sliši, vseeno drži kot pribito, da je neudeležba okrogle mize zaradi fuzbala pravzaprav dala velik argument vsem, ki so na okrogli mizi modrovali o kritičnem stanju vrednot pri nas. Lahko so namreč rekli: "Vidite, mi tukaj hočemo narediti nekaj dobrega za narod, za vas, hočemo vas rešiti pred zlodejem in peklenskim ognjem krize vrednot, vi pa raje doma gledate fuzbal! To je dokaz, kako brez vrednot ste in v kakšni krizi vrednot smo!" Razumete? Udeleženci in organizatorji okrogle mize so na nek način neudeležbo celo potrebovali, saj je to mogoče obrniti v prid trditvi o "vsesplošnem pomanjkanju vrednot". Dejstvo, da se je veliko ljudi raje kot okrogle mize odločilo za ogled fuzbalske tekme, priča o tem, kako brez vrednot je ta naš svet.
Protislovnost te okrogle mize je torej vsebovana že v samem konceptu - da bi uspela, ni smela uspeti. Kajti le tako je najbolj nazorno pokazala, kako brez vrednot smo.
A dotično okroglo mizo na stran - tisto pravo in prvo vprašanje, podlaga, da sploh lahko začnemo razmišljati o tem, ali smo v krizi vrednot, ni, ali smo v krizi vrednot, ampak predvsem, katere vrednote sploh so tiste, ki jih velja ceniti in gojiti, oziroma katere vrednote človeku kot razumnemu bitju sploh "pripadajo". Tukaj pa se spuščamo v povsem drugačne sfere, v nepredvidljivo in pogosto nevarno polje, kjer na nas prežijo razne ideologije ter druge oblike množičnih manipulacij, ki so popolnoma druga zgodba in v luči katerih je ena zaradi fuzbala zamujena okrogla miza bolj ali manj neškodljiva zadeva.
Gregor Alič
Priznanje bosta kmetiji prejeli na petkovi osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj. Prvič letos pa je izbor kmetije leta potekal v okviru projekta Pribli-žajmo podeželje in ljudsko pesem mestu, s katerim se je MO Ptuj prijavila na javni poziv na oddajo projektnih predlogov za izvajanje razvojne strategije Lokalne akcijske skupine društva Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Prireditev je spremljal kulturni program, ki so ga izvedli učenci OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena, ki so pripravili priložnostni preplet plesa, glasbe in pesmi, nastopili pa so tudi ljudski pevci KD Grajena in Stari prijatelji iz Kicarja. Članice Društva kmetic MO Ptuj, Društva gospodinj Jezero in Društva gospodinj Marjetica iz Spuhlje pa so pripravile razstavo izdelkov iz svojih bogatih programov aktivnosti in druženja, ki potekajo zlasti v jesensko-zimskem času. Nekaj starih glasbil pa so razstavili tudi člani ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja.
Partnerji v tem projektu, katerega cilj je predstavitev najuspešnejših kmetij, ljudskih pesmi in glasbil, predstavitev in ohranitev značilnih jedi z območja ob Dravi in Slovenskih goric ter predstavitev in prikaz ročnih spretnosti, so Društvo kmetic MO Ptuj, Društvo gospodinj Marjetica iz Spuhlje, Društvo gospodinj Jezero ter Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Dolgoročni cilj projekta, ki ga financira tudi EU, pa je ohranjanje pestrosti življenja na vasi in podeželju ter ohranjanje ljudske pesmi in glasbe.
V imenu MO Ptuj je na letošnjem 11. izboru Kmetije leta v MO Ptuj govoril podžupan Mirko Kekec. Več kot 50 odstotkov MO Ptuj predstavljajo kmetijske površine, žal pa jih je že več kot 10 odstotkov zapuščenih in zaraslih. Zato so lokalne akcije za ohranjanje
kmetijstva, kot je izbor Kmetije leta v MO Ptuj, izjemnega pomena. Sto tisoč evrov, kolikor jih ima v svojem proračunu za spodbujanje kmetijstva MO Ptuj, pa je veliko premalo za neko resno spodbujanje, zato je treba ta sredstva oplemenititi tudi z državnimi in evropskimi spodbudami. Občina pa lahko pomembno prispeva k razvoju kmetijstva tudi z občinskim prostorskim načrtom, ki bo omogočil razvoj le-tega, prav tako tudi z urejeno tržnico, še največ pa s kvalitetnim izobraževanjem.
Spodbujanje lokalnih pridelovalcev hrane - prispevek k trajnostnemu razvoju
V imenu strokovne komisije izbora Kmetije leta MO Ptuj, ki v sodelovanju s strokovnimi ustanovami in mnogimi posamezniki že enajsto leto zapored spodbuja zavedanje, da se lahko kmetijstvo v sožitju z mestom razvije v pomembno gospodarsko dejavnost z mnogoterimi razvojnimi priložnostmi, je govoril njen podpredsednik Vladimir Koro-
šec. Izbor najuspešnejše kmetije ni karnevalsko ohranjanje tradicije, temveč je zrelo spogledovanje mesta in podeželja s prihodnostjo, saj kaže na nujnost njune gospodarske, duhovne in prostorske povezanosti. Prireditev je hkrati preudarna poslovna odločitev staroste slovenskih mest, da je in zmore biti središče regije, ki svojo prihodnost gradi v povezovanju s kmetijstvom, podeželjem, tradicijo in naravnim okoljem. Z vstopom v EU si je Slovenija obetala ugodnejše razmere za razvoj kmetijstva in podeželja, žal pa se v zadnjem obdobju zaradi urbanizacije nezadržno zmanjšuje obseg kmetijskih zemljišč, ki je z 800 m2 na prebivalca najnižji v Evropi. Zaradi nerazsodne in nezrele kmetijske politike, pomanjkanja znanja in inovativ-nosti, se znižuje samooskrba s kmetijskimi pridelki, slabša se dohodkovni položaj kmetij. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da volja in pogum plahnita tudi pri doslej najbolj vztrajnih kmetovalcih, ki jih bolj kot tehnološki problemi vsakodnevno omejujejo biro-katski zapleti, nestabilne razmere v dejavnosti in povsem nejasne razvojne usmeritve, je še posebej opozoril Korošec. »Nobenega dvoma ni, da so kmetijstvo, živilskopredelo-valna industrija, gozdarstvo in druge s podeželjem povezane dejavnosti izjemnega pomena za ohranjanje nacionalne samobitnosti, prehranske in ekonomske varnosti, pogoj trajnostnega razvoja regije in države. Spodbujanje lokalnih pridelovalcev hrane je danes predvsem prispevek k trajno-stnemu razvoju in varovanju okolja. Razsodna in inovativ-na nacionalna ekonomija ne bo nikoli zanemarila pomena kmetijske dejavnosti ter njenih izjemnih gospodarskih in zaposlitvenih priložnosti.
Kljub številnim zagatam je v slovenskem kmetijstvu veliko zagnanih posameznikov in uspešnih kmetij, kar nas navdaja z optimizmom in zaupanjem. Veseli nas, da je tudi na Ptujskem veliko takšnih,« je povedal Korošec, in dodal: »To kaže tudi vsakoletno ocenjevanje kmetij MO Ptuj, s katerim mnogim pomagamo iz anonimnosti. Letošnji izbrani kmetiji med drugim odlikuje za slovenske razmere značilna družinska povezanost in zaupanje v prihodnost. Kmetija leta v MO Ptuj Breg - Tajhman ob uspešni kmetijski pridelavi uveljavlja trženje in raznoliko predelavo, kar zagotavlja poslovno stabilnost, povečuje njeno prepoznavnost in neposredno tržno usmerjenost. Na domačiji Bolcar - Črnko v Spuhlji so kljub zmanjševanju kmetijske pridelave ohranili arhitekturno podobo značilne podeželske hiše, kar je danes bolj redkost kot pravilo, zato so tudi prejeli posebno priznanje za varovanje podeželske stavbne dediščine.«
Milan Breg se za priznanje ni pozabil zahvaliti tudi nekdanjemu Kmetijskemu kombinatu za to, da so postali dobri delavci, še posebej pa gospodu Plutu, ki ga je naučil najlepše obdelati vinograd v Sloveniji, zato so tudi vzeli zemljo in začeli kmetovati. »Vsi vemo, kaj pomeni kmetijstvo, kaj je, vidimo vsi, želim samo, da bi nekateri spregledali,« je poudaril Breg in požel aplavz avditorija. V imenu kmetije Bol-car - Črnko se je za priznanje oziroma nagrado, ki je hkrati priznanje za trud cele družine, da so poskušali obdržati prvotno podobo domačije, ki so jo podedovali, zahvalila Ivanka Bolcar.
Nagrajenima kmetijama je čestital tudi direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič. Povedal je, da je MO Ptuj edina sloven-
ska občina, ki takšna priznanja podeljuje. »Na to smo lahko kot občani zelo ponosni, kot strokovna služba KGZ pa še posebej. Upam, da z našim strokovnim znanjem uspešno pomagamo prebroditi težave, ki se pojavljajo v vsakodnevnem delu na kmetijah,« je dejal Janžekovič. Terezija Meško, koordinatorka svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podravju pri KGZ, pa je pova-
bila k ogledu razstav treh društev žena, Društva gospodinj Jezero, Društva gospodinj Marjetica in Društva kmetic MO Ptuj, na kateri so predstavile delček vsega, kar gospodinje z območja Drave in Slovenskih goric počnejo v jesensko-zim-skem času. Dodale pa so tudi kulinarične dobrote. Z manjšo razstavo pa so se predstavili tudi ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja.
+ mi:s	^ . v >j ■ s ■ Sk p	Prifoližajmo
onr rn		podeželje in
	lPx i	ljudsko pesem
\	I \ ^	mestu
	\	
■tj& /M -M		H^H ; t
Foto: Črtomir Goznik
V imenu strokovne komisije za izbor Kmetije leta v MO Ptuj je govoril podpredsednik komisije Vladimir Korošec.
Ptuj • Otvoritveni koncert drugega glasbenega festivala Arsana
Koncertne poslastice
Minilo je veliko let in jih bo še nekaj, da bo Ptuj doživel tako velik glasbeni dogodek, kot je bil ta, 20. julija, v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Že v začetku tega prispevka naj gre velika pohvala Mladenu Delinu, ki je pripeljal na Ptuj (in nikamor drugam v Slovenijo) violinista svetovnega slovesa, nekoč čudežnega petletnega dečka iz Beograda Štefana Milenkoviča.
Foto: Črtomir Goznik
Na otvoritvenem koncertu drugega glasbenega festivala Arsana sta nastopila violinski virtuoz Štefan Milenkovič (na posnetku) in Srebrenka Poljak na klavirju.
Koncert, ki smo ga spremljali poslušalci v nabiti in za tovrstno glasbo izjemno akustični dvorani gradu, je bil tako poslastica za najzahtevnejše odjemalce kot informacija vsem mladim, kaj lahko doseže in pokaže talentiran umetnik danes, v času površnega in la-tentnega ter pasivnega odnosa večine mladega rodu do prave (a večne) umetnosti.
Vsa čast organizatorjem, da so za uvodno točko ponudili priložnost tudi mlademu Ptuj-čanu, petnajstletniku Gregorju Nestorovu, ki je na marimbi odigral uvodni skladbi. Njegov nastop je javno pohvalil tudi virtuoz Milenkovič.
Stefan Milenkovič, danes štirintridesetletni umetnik, je znan in aktiven na vseh kontinentih, najbolj pa v Ameriki in Evropi. Rad pa se vrača v rodno Srbijo. Je solist pod taktirko največjih dirigentov našega časa, najraje pa se posveča komornemu muziciranju romantične in impresionistične glasbe ob spremljavi klavirja. V taki zasedbi se je predstavil tudi na Ptuju. Veliki umetnik, kakršen je, si skrbno izbere tudi svojo sopotnico (pianistko) - tokrat izvrstno mlado Zagrebčanko Srebrenko Poljak, s katero sta
bila pri vseh izvedbah izjemno kompatibilna in muzikalno usklajena.
Spored, ki sta ga izvedla, je bil na prvi pogled videti preprost in naravnan na všečnost poslušalstvu. Gre namreč za štiri zelo znane in popularne skladatelje: Paganini, Čajkovski, Sarasate in Ravel. Šele ob izvedbah pa se je pokazalo, da je bil spored nabor najboljših in izvajalsko najzahtevnejših skladb omenjenih ustvarjalcev. Milenkovič je iz skladbe v skladbo rasel in dograjeval svoje virtuozne in muzikalne
kvalitete. Izjemna tehnika leve roke, flažoleti, dvojemke in velik dinamični razpon igre sta nas v celoti prepričala in prevzela. Muzikalni tok izvedb nas je v sožitju z izjemno spremljevalko - pianistko pripeljal do viška v izvedbah Paganinijeve La Campanelle in Sarasatejeve fantazije na Bizetovo Carmen.
Stefan Milenkovič nas je prepričal tudi drugače. Koncert je v sproščenem in duhovitem nagovoru (in pogovoru s poslušalci) povezoval kar sam. Že pred prvo skladbo nas je »začaral« s svojo človeško pre-
prostostjo.
Tudi zaključni del, po koncertu, je bil za našo koncertno prakso novost. Pogovarjal se je z nami poslušalci, si želel vprašanj in pripovedoval anekdote iz svoje umetniške poti.
Dogodek, ki smo mu bili priča v najlepšem koncertnem avditoriju na Ptuju - v slavnostni dvorani na gradu - bo zagotovo šel v anale kulturnih dogodkov na Ptuju. Bolj kot marsikateri popularen ali športni dogodek, ki zelo kmalu utone v pozabo.
Mitja Gobec
Dornava • Specialno bibliopedagoško sodelovanje
Pripovedovanje in biblioterapija za osebe z več potrebami
Konec minulega meseca je mladinski oddelek ptujske knjižnice obiskala skupina uporabnikov Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) Dornava, kjer od 1. julija lani izvajajo tudi program za osebe po poškodbi glave. Specialno bibliopedagoško sodelovanje, ki ga obe ustanovi negujeta dobrih petnajst let, sta si zamislili prof. def. Mojca Muršič in knjižničarka Liljana Klemenčič. Biblioterapija je ena redkih terapij, ki deluje obojestransko: na izvajalca in na prejemnika.
Skupina šteje trenutno sedem oseb, program po nezgodni poškodbi glave pa teži k optimalni kakovosti življenja glede na bolnikov potencial ter skuša dosegati čim višjo stopnjo vključitve v širše socialno in domače okolje. Odraslim osebam, ki imajo po zaključeni primarni rehabilitaciji še vedno težave pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, zlasti na gibalnem in kongitivnem področju, nudi ZUDV Dornava strokovne obravnave (delovno-terapevtska, fizioterapevtska, psihološka, socialna, logoped-ska, pedagoška ...), nego, terapije (hubbard - masažna kad, snoezellen - kabinetno multi-senzorno okolje, terapijo s psi, hipoterapija .) itn.
Slavko Kumer, Ivan Bevc, Klavdija Žnidar in Maja Kosto-va, ki so obiskali knjižnico v
sredo, 23. junija, v zglednem spremstvu Branke Munda, diplomirane fizioterapevtke, Anite Korošec Kapel, dipl. delovne terapevtke, in prej omenjene Mojce Muršič, imajo dvojne življenjske zgodbe. Lete so se prelomile in povsem predrugačile po dolgotrajni življenjski razsotnosti (beri: komi, po npr. usodnem trčenju z motornimi sanmi na smučišču, po prometni nesreči, po delovni nesreči, po zastoju srca, infarktu ... /več na internetu/). Z veliko pomočjo spremljevalk si je skupina ogledala Mladinski in Študijski oddelek, prisluhnili so izbrani poeziji in pravljicam, predvsem pa je celoten obisk ustvaril posebno energijo spoštovanja in povezanosti, občutenja neulovljivega, dramatičnega in razveseljivega, kar je v današnjem
hitečem, maloosebnem svetu še posebej dragoceno.
Sodelovanje ZUDV Dornava in Knjižnice Ivana Potrča v obliki vzajemnih dejavnosti, ki temeljijo na literaturi in drugem knjižničnem gradivu izmenjaje v Dornavi in na Ptu-
ju z namenom izpolnjevanja širokega poslanstva knjižničarske stroke, takšno sodelovanje nudi posebno delovno in čustveno motivacijo, stran od vsakdanjih (običajnih) obveznostih in želja.
L. K.
Foto: L. K.
Obisk skupine uporabnikov dornavskega zavoda na mladinskem oddelku ptujske knjižnice
Na knjižni polici
John le Carré Najbolj iskani človek
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Roman)
John le Carré je psevdonim angleškega pisca vohunskih romanov Davida Johna Moora Cornwella. Med letoma 1950 in 1960 je delal za britansko obveščevalno službo MI5 in MI6 in takrat je začel tudi pisati. Po velikem uspehu romana The Spy who Came in from the Cold (1963) je zapustil službo in se posvetil pisateljevanju. Uveljavil se je kot eden najboljših piscev vohunskih romanov 20. stoletja, revija Times ga je leta 2008 uvrstila na 22. mesto največjih britanskih piscev po letu 1945. Med mnogimi nagradami ga je Francija ovenčala z redom viteza umetnosti in literature, britanski klub pisateljev kriminalne literature mu je podelil nagrado za najboljšo kriminalko zadnjih 50 let za roman The Spy Who Came In From The Cold (Vohun, ki je prišel s hladnega, 2009). Med več kot petnajstimi romani lahko v slovenskem prevodu izberete Vojno v ogledalu (1967), Popolnega vohuna (1987), Malo bobnarko (1987), Krojača s Paname (1999, 2008), Rusko hišo (1991), Misijonsko pesem (2008), Single & single (2009) in druge.
In vsebina Najbolj iskanega človeka?
Turški boksarski as, nemški prvak, z vsestranskimi talenti Melik in njegova mama gresta na poroko sestre Leyle. Meliku povsod sledi visok, koščen mladenič. Po 11. septembru so postale hamburške mošeje nevaren kraj, kajti Hamburg je nevede gostil kar tri izmed ugrabiteljev potniškega letala 11. septembra. Takrat so v Hamburg pripotovale vse agencije, kar šestnajst ameriških. Ulrike Meinhof je bila hči tega mesta. To je bil polom zahodnih obveščevalnih služb, najbolj pa nemške. Melik je naredil, kar njegovemu očetu ni uspelo vse do smrti: pridobil si je nemško državljanstvo.
Melik in Leyla sta v svojo hišo sprejela Isa. Isa Karpov je bil iz Čečenije, visok dva metra in dva centimetra. Leyla ga je sprejela kot drugega sina. Bil je brez doma in domovine, nekdanji zapornik, pretepen in poln podplutb, ki je sanjal o študiju medicine. Vse je Alahova volja.
Tommy Brue, član elite, bančnik, spodoben igralec golfa, šestdesetletnik s škotskimi koreninami, za katerega je aritmetika edini del posla, ki nikoli ne laže, postane tarča izsiljevanja. Odvetniki, bankirji in izsiljevalci nikdar ne zamujajo. Gospod Lipicanec je skriti račun, s katerim se zgodi kot z lipicanci, ki so ob rojstvu črni, nato pa beli. Njegov oče v vsem svojem življenju ni prekršil nobenega pravila, na koncu pa vse.
Annabel Richter iz Mednarodnega zavetišča se zavzame za Isa. Odnosi med vsiljivci iz Berlina in hamburškimi gostitelji so bili hladni. Bachmann, vodja Nove enote, je bil pri štiridesetih čokat, širok v ramena, karizmatičen in nagle jeze. Njegova prestavitev v Hamburg ni bila kazen. Isa ima ruski priimek in muslimansko in toži se mu po prihodnosti. Od trenutka, ko je pristal na Švedskem, ga ni več mogoče rešiti. Vsi lipicanci so bili nekaj posebnega, Karpov pa je bil izjemno poseben. Denar na Karpov račun še vedno priteka. Bruja obiščejo tudi iz britanske varnostne službe. Findlay iz britanskega veleposlaništva na Dunaju je bil avtor operacije Lipicanci. Kljuseta z zvezanimi nogami se izdajajo za čistokrvne žrebce. Ključni element prenosa denarja z Vzhoda je bila zahodna banka z bogato tradicijo in zanesljivim sistemom za prenos zasluženega plena na dediče. Karpov je v Rdeči armadi vodil mafijo, preden se je na zahodu komu sploh sanjalo, da deluje z nafto, krvjo, diamanti, heroinom. Polkovnik Karpov je ugrabil čečensko lepotico, Isovo mater, in jo privedel v kasarno v Groznem. Ko je rodila, se je priplazil v oporišče eden od njenih bratov in jo ubil. Isa je postal dedič naro-panega premoženja. Annabel ni samo skrbela za Isa, bila je tudi njegova odvetnica. Annabel je iz vrhunske odvetniške družine, iz nemške diplomatske službe, s plemiškim naslovom, ki ga skriva. Za nemško obveščevalno službo je Isa Karpov islamski ruski kriminalec z dolgim seznamom obtožb. Annabel ugrabijo ženske s kratko pristriženimi lasmi in jo privedejo k Bachmannu. Gospod Edvard Brue ni pozabil v svoji oporoki na svojo tajnico, ki je prišla k njemu kot mlado, čedno dekle. Ali bo Brue, ki je naklonjen mladi odvetnici Annabel, sodeloval ali pa jih oviral v vojni proti terorizmu? Doktor Abdulah pravi, da je samo skromen berač, ki prosi za Boga. Preteklost spet dviga svojo grdo glavo. Dobili so denar, Alah je usmiljen. Konec zgodbe je presenetil samega pisatelja. In tudi prestrašil.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Konec odmora za Ormožane
Strani 12
Plavanje
Lora Grobelšek trikrat v finalu DP
Strani 12
Kolesarstvo
Bogataj v Ankari postal evropski prvak
Stran 13
Tenis
Trije Ptujčani v polfinalu, Urh z odliko
Strani 13
David Sok, Bojan Lah
Ob desetem jubileju med IHF sodnike
Stran 14
Potopis
Bled -
podoba raja
Stran 15
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Evropsko prvenstvo v Barceloni
Danes kvalifikacije, jutri finale za Kolaričevo?
Po včerajšnjem svečanem odprtju se danes (v torek) dopoldne začenja evropsko atletsko prvenstvo na olimpijskem stadionu v Barceloni. Na njem bo nastopilo kar 33 slovenskih atletov in atletinj, članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Nina Kolarič pa ima kvalifikacijski nastop v skoku v daljino na sporedu že danes ob 12.30. O svojih ciljih za letošnje največje atletsko tekmovanje je povedala, da je njen cilj uvrstitev v finale, ki bo na sporedu jutri zvečer ob 20. uri.
»Če pogledam letošnje rezultate, res nisem rangirana zelo visoko, pa vendar so razlike med tekmovalkami majhne in kot vemo, so kvalifikacije na velikih tekmovanjih posebna, zelo živčna tekma. Veliko tekmovalcev v tistem trenutku enostavno odpove. Sama vem, da na tem tekmovanju nimam kaj izgubiti, lahko le pridobim, tako da se bom v kvalifikacije poizkusila podati kar se da sproščeno. Po lanski sezoni, ko me je ovirala poškodba gležnja, še vedno lovim najboljše skoke. Do sedaj še nisem uspela sestaviti vseh elementov skoka, kar se je pokazalo tudi v nekaj krajših daljavah, čeprav zadnje tekme kažejo konstantni rezultat okrog šest metrov in pol. Sem optimistična in se že veselim tekme, ker mi je nastop na
Kolaričeva na olimpijskem stadionu v Barceloni, kjer se bo danes borila za uvrstitev v finale skoka v daljino.
mitingu v Barceloni, kjer sem nastopila na začetku meseca, vlil še več pozitivne energije, saj sem se na sami stezi in na stadionu super počutila. Vse pa bo odvisno od dnevne forme in športne sreče - beri natančnih odrivov,« je Kolaričeva strnila za Štajerski tednik svoje občutke in razmišljanja pred današnjim nastopom.
6,50 dovolj za finale?
V Barceloni bo Kolaričevo spremljal tudi njen trener Go-razd Rajher. Kakšen rezultat napoveduje za svojo varovanko? »Napovedovanje rezultata je najbolj neodgovorno dejanje trenerja do svojega varovanca. Raje kot napovedovanje bom uporabil besedo pričakovanje. Želje in pričakovanja so usmerjena v finale EP. Kar pa pomeni, da mora Nina skočiti enega svojih letošnjih najboljših rezultatov in tako potrditi trdo delo skozi celotno sezono. Sezono, ki se ni začela po njenih in mojih željah, saj sva morala večji del zimske sezone, natančneje 18 tednov, posvetiti rehabilitaciji poškodovanih tetiv v skočnem sklepu in tako izpustiti večji del načrtovanega procesa. Vesel bom skoka v finale EP, kar bi bila izpolnitev osebnih in tekmovalnih želja,« je povedal Rajher. Po vsej verjetnosti bo za uvrstitev v finale ob močni pripeki katalonskega sonca sredi dneva treba skočiti okoli šest metrov in pol.
Uroš Esih
Boks • Dejan Zavec
Na boksarski spektakel v Stožicah že za 10 evrov
Dejan Zavec, svetovni prvak velterske kategorije po verziji IBF, je v petek v ljubljanski mestni hiši pripravil tiskovno konferenco, na kateri sta skupaj z županom naše prestolnice Zoranom Jankovičem predstavila podrobnosti boksarskega spektakla, ki bo v soboto, 4. septembra, v novi športni dvorani v Stožicah. Dvorana, ki bo sprejela 12.500 gledalcev, bo svoj krst doživela 10. avgusta, ko se bosta v njej v prijateljski tekmi pomerili košarkarski reprezentanci Slovenije in Španije (vstopnice so že razprodane!). Že dobre tri tedne zatem pa bomo lahko priča boksarskemu dvoboju, kakršnega pri nas še ni bilo.
Cilj organizatorjev je po
besedah ljubljanskega župana napolniti dvorano z navijači iz vse Slovenije in ustvariti ozračje, v katerem izzivalec, Poljak Rafal Jackiewicz (ta je do sedaj po čudnih sodniški odločitvi Zavca edini premagal) ne bo imel prav nobene možnosti za uspeh. Sicer pa se je veliko špekuliralo o samem kraju dvoboja, toda Ljubljana je v tej bitki premagala tako nemški Berlin kot poljske Katowice, ki sta se prav tako potegovala za izvedbo tega dvoboja. Pravzaprav je še nezgrajena stoži-ška lepotica edina dvorana pri nas z dovolj veliko kapaciteto, kjer se lahko odvijajo spekta-kli na tej ravni.
Dejan se je do sedaj na prihajajoči dvoboj pripravljal
doma, poudarek je bil na kon-dicijski pripravi, kmalu pa potuje v Nemčijo v klubsko bazo v Magdeburg, kjer bo na sporedu taktična priprava in piljenje tehnike. Veseli spoznanje, da je Dejan končno zdrav in da mu koleno, ki mu je v preteklosti povzročalo precej težav, ne dela več preglavic. Obrambo naslova svetovnega prvaka velterske kategorija po verziji IBF si bo moč ogledati po slovenskim denarnicam precej primerni ceni, zato se vsi skupaj nadejamo, da bodo Stožice 4. septembra razprodane. Cene kart se bodo namreč gibale med 10 in 60 evrov, odvisno od oddaljenosti od ringa.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Zame ne pride v poštev nič drugega kot zmaga. Naredil bom vse za to, da ubranim naslov svetovnega prvaka. Če se bo dvoboj končal predčasno, torej s KO, nimam nič proti, sicer pa bom pazil, da bo vsaka runda odločena v mojo korist.«
Nogomet • Prijateljski tekmi
Labod Drava -Malečnik 3:3 (2:1)
Strelca za Labod Dravo: Kurež, dvakrat, Toplak z 11 m
Labod Drava: Bučar, Perger, Toplak, Roškar, Gorinšek, Du-golin, Fekonja, Emeršič, Firer, Matjašič, Kurež. Igrali so še: Vodušek, Pečnik, Kukec, Wagner, Krajnc, Ljubec, Pauko, Zagoršek, Veselič. Trener: Bojan Špehonja.
V soboto so se nogometaši Laboda Drave premierno predstavili tudi domačemu občinstvu, saj so se na Mestnem stadionu pomerili s tretjeliga-šem Malečnikom. V deževnem
vremenu so bili mladi Ptujčani veliko boljši v prvem delu igre, ko je bila igra gledljiva in tekoča, medtem ko je bilo bolj izenačeno v drugem polčasu, ko je domači strateg Bojan Špehonja opravil številne menjave. Skrbi predvsem igra v obrambi, saj so Ptujčani prejeli kar tri zadetke, igralci iz predmestja Maribora pa so bili še posebej nevarni iz prekinitev. Na tekmi se je poškodoval vratar Branko Bučar, kako huda je poškodba, pa se v tem trenutku še ne ve.
Gostje so na Ptuj pripotovali brez vratarja, zato so jim domačini odstopili Sama Simoniča, ki je tako na tekmi branil v
Trenerski duet Aluminija: Bojan Flis in Primož Gorše
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Toplak (Labod Drava)
dresu Malečnika. Prvo tekmo v modrem dresu je odigral Andrej Dugolin, s ptujsko ekipo pa še vedno trenirata tudi Uroš Veselič in Gorazd Gorinšek. Naslednje srečanje bodo igralci v modrih dresih odigrali v sredo, ko se bodo v Veržeju pomerili s tamkajšnjim tretje-ligašem.
tp
Paloma - Aluminij 2:6 (0:4)
Strelci za Aluminij: Rot-man 2, Rešek, Kmetec, Režonja
in Milec po enega.
Aluminij: Bratušek, Bajlec, Kljajič, Topolovec, Bingo, Rot-man, Režonja, Rešek, Kmetec, Milec. Igrali so še: Poljanec, Romih, Krajcer, Potočnik, Breg, Krajnc, Pučko, Pranjič. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija še naprej intenzivno igrajo pripravljalna srečanja. Tokrat so igrali proti Palomi iz Sladkega Vrha in bili zelo uspešni. Že v prvem polčasu so kar štirikrat zadeli v polno, kar je bilo na koncu dovolj za zanesljivo zmago.
Danilo Klajnšek
Plavanje • Državno prvenstvo na Ravnah
Tri Ptujčanke na državnem prvenstvu
Najboljši slovenski plavalci in plavalke so se od 22. do 25. julija v Ravnah na Koroškem merili na odprtem državnem prvenstvu. Tekmovanje je bilo razdeljeno na člansko, mladinsko in kadetsko kategorijo. Izraženo v številkah: tekmovanja se je udeležilo kar 410 plavalcev in plavalk iz devetindvajsetih slovenskih klubov. Med najboljšimi plavalci in plavalkami je imel številčno majhno ekipo tudi Plavalni klub Terme Ptuj; na startih je imel tri tekmovalke. Breda Zorec je tekmovala med članicami, medtem ko sta v kadetski kategoriji letnic 1996/1997 tekmovali Lora Grobelšek in Nuša Šerbec.
V članski kategoriji je v izredno močni konkurenci Breda Zorec odplavala čase v skladu s pričakovanji trenerja Jureta
Rozmana. Vidnejši vlogi sta v kadetski kategoriji imeli Lora Grobelšek, ki je plavala v petih disciplinah, in Nuša Šerbec, ki je plavala v šestih različnih kategorijah - skupno sta si priplavali štiri finalne nastope. Starejša, Šerbčeva (letnica 1997) je v disciplini 50 metrov prsno s časom 38:36 zasedla skupno 10. mesto. Največji potencial ptujskega plavanja v zadnjem obdobju je nedvomno Lora Grobelšek, ki si je priplavala kar tri finalne nastope. Do 5. mesta je priplavala na 50 metrov hrbtno, kjer je zmagala Anemari Košak (PK Marines Neptun Celje). Njen osebni rekord sedaj znaša 32,63 sekunde in z njim je dosegla najboljši rezultat med vrstnicami letnic 1996, prav tako pa se je za 1,41 sekunde približala državnemu
Foto: Črtomir Goznik
Na DP prvenstvu na Ravnah je nastopila tudi Sara Isakovič.
rekordu, ki ga bo v kadetski konkurenci z dobrim delom napadala v prihodnji tekmovalni sezoni. Izpostaviti je treba tudi njeno 9. mesto na 50 metrov prosto, kjer je s časom
Foto: Črtomir Goznik
Lora Grobelšek (PK Terme Ptuj)
29:23 izboljšala tudi svoj osebni rekord.
Glavni trener v PK Terme Ptuj Jure Rozman je po DP dejal: »Biti moramo zelo zadovoljni z doseženimi rezultati in tudi uvrstitvami. Najbolje je po pričakovanjih plavala Lora Grobelšek, ki je ponovno pokazala svoj talent in lahko v prihodnosti še veliko pričakujemo od nje.«
Na odprtem prvenstvu Slovenije smo zraven večine najboljših naših plavalcev in plavalk videli tudi odlične tekmovalce iz Rusije, Poljske, Švice, Španije, Danske, Litve, Estonije, Srbije ... Od naših najboljših plavalcev so na pričakovanem nivoju nastopali Peter Mankoč, Emil Tahirovič in Anja Klinar, rezultatsko pa je tokrat malo razočarala naša najboljša plavalka zadnjih let Sara Isakovič. Pred večino vrhunskih tekmovalcev pa je vrhunec letošnje tekmovalne sezone, saj bo med 9. in 15. avgustom v Budimpešti evropsko prvenstvo.
1. SNL - rezultati 2. kroga:
Nafta - Primorje 2:1 (0:0); strelci: Vasiljev 84./11 m, Benko 89.; Jukan 55. R. K.: Kremeno-vic 84./Primorje
Triglav - CM Celje 1:1 (1:1); strelca: Krcič 17.; Močič 8.
Domžale - Luka Koper 2:0 (1:0); strelca: Pekič 22., Horvat 49.
HiT Gorica - Olimpija 2:2 (1:1); strelca: Veliko-nja 16., 67./11-m.; Rakovič 45., 80. R. K.: Cvija-novic 66./Olimpija
Rudar - Maribor 0:0
Foto: Črtomir Goznik
Mario Lucas Horvat (desno) je po odhodu iz Ptuja eno leto igral za Interblock, sedaj pa je član Domžal. Z zadetkom na sobotni tekmi je pripomogel k zmagi svoje ekipe proti državnim prvakom iz Kopra.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	DOMŽALE	2
2.	MARIBOR	2
3.	RUDAR VELENJE	2
4.	HIT GORICA	2
5.	LUKA KOPER	2
6.	NAFTA LENDAVA	2
7.	CM CELJE	2
8.	OLIMPIJA	2
9.	TRIGLAV GORENJSKA	2
10.	PRIMORJE	2
Rokomet
3:0 5:0 3:1 3:2 4:3 2:2 1:2 3:5 1:6 2:6
Konec odmora za Ormožane
V sredo, 28. julija, bodo ob 18. uri v Športnem parku Mestna graba priprave na novo sezono v MIK 1. ligi pričeli ormoški Vinarji. Priprave bodo varovanci trenerja Saša Prapotnika opravili v domačem okolju, večinoma na igriščih Športnega parka Mestna graba. V kakšni zasedbi bodo pričeli sezono, zaenkrat še ni natančno znano, saj so v ormoškem klubu glede tega zelo skrivnostni. Prvo pripravljalno tekmo bodo rokometaši Jeruzalema odigrali v soboto, 7. avgusta, z rokometaši Gori-
šnice. Prvenstvo v MIK 1. ligi se prične 11. septembra, ko bo Jeruzalem gostoval v Slovenj Gradcu. V 2. krogu, 18. septembra, na Hardek prihaja okrepljena zasedba Celja. Podobno kot v minulih letih je tudi letos osnovni cilj Ormo-žanov obstanek v elitni druščini. Mlajše rokometne selekcije treninge na novo sezono pričenjajo v ponedeljek, 16. avgusta, od 23. do 27. avgusta pa bo Rokometni klub Ormož gostitelj tradicionalnega, letos že 15. poletnega tabora.
uk
Foto: Črtomir Goznik
Trener Saša Prapotnik je igralce Jeruzalema Ormoža že popeljal na uvodne treninge pred sezono 2010/11.
0
0
1
0
1
0
1
0
0
1
0
1
1
1
1
1
1
1
0
2
Tenis • TK Terme Ptuj
Trije v polfinalu, Urh z odliko
V Portorožu je pretekli teden potekal najmočnejši teniški turnir na naših tleh, in sicer WTA-turnir za dekleta, na katerem so lep uspeh dosegla tudi naša dekleta s Polono Hercog na čelu (uvrstitev v polfinale). Prav tako pa je bilo v Portorožu odigrano odprto prvenstvo ranga 2 v kategoriji U-16, kjer so izjemen uspeh dosegli tudi člani ptujskega teniškega kluba. Kar trije so se namreč uvrstili v polfinale, tako da je bil razplet turnirja dejansko v ptujski domeni. Urh Krajnc Domiter je z zmago na turnirju dokazal, da je bolezen, zaradi katere je bil s teniških igrišč
odsoten kar dobra dva mesca, preteklost. Igral je prepričljivo in koncu povsem zasluženo slavil. Prav tako odličen turnir je tudi za njegovima klubskima kolegoma Samom Vršičem in Blažem Kocjanom. Sama je v polfinalu ugnal ravno Urh, medtem ko je Blaž tesno izgubil proti igralcu iz Krškega.
Prav tako so se vsi trije s svojimi partnerji uvrstili v polfinale dvojic. Svoj uspeh med posamezniki je Urh dopolnil tudi med dvojicami, saj je skupaj z Valentinom Horvatom slavil zmago. Dejstvo, da so se kar trije igralci iz ptujskega kluba uvrstili v polfinale, je vsekakor
Urh Krajnc Domiter
Nogomet • ZNK Dornava
Z optimizmom naprej
Za dekleti ŽNK Dornava sta dve sezoni nastopanja v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Sedaj je tako že večini opazovalcev jasno, da dekleta lahko igrajo v 1. ligi ter da si v tretjem letu želijo osvojiti tudi prve točke.
Začetek julija je za dekleta Dornave pomenil tudi začetek priprav na novo sezono. Sestava ekipe pa ne bo ista, saj v naslednji sezoni naj ne bi igrale Laura Krajnc, Romana Behra-mi in Anja Križan. V klubu so v sodelovanje prepričali Alenko Trafela, Matejo Arnuš in Nino Podhostnik. O poteku priprav nam je trener Mitja Serdin-šek dejal: »Priprave na novo
sezono smo pričeli 5. julija. Treniramo pet- do šestkrat na teden, tako da bomo do pričet-ka tekmovanja opravili okrog 40 treningov in odigrali nekaj prijateljskih tekem. Ekipo so zapustile tri igralke, k našemu delu pa se je priključilo nekaj novih punc. Posebej nas veseli, da je prišlo tudi nekaj mlajših, ki bodo s pridno vadbo lahko čez nekaj let igrale za člansko ekipo. Zavedamo se namreč, da je najbolje, če si igralke za člansko vrsto vzgajaš sam. V novi sezoni upamo, da bomo naše delo nadgradili in bodo končno prišle tudi prve prvenstvene točke.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Pred igralkami ŽNK Dornava je tretja sezona igranja v 1. SŽNL.
Lah na
Nizozemskem
Na evropskem prvenstvu selekcij U-12 v nizozemskem Harnu je nastopil tudi Ptujčan Sven Lah. Kljub temu da je Sven rahlo poškodovan (rama), je v ekipnem dvoboju za 5. mesto slavil s partnerjem Gregorjem Kokaljem v igri dvojic, Slovenija je Be-lorusijo premagal s 3:0 in osvojila končno 5. mesto.
Foto: Črtomir Goznik
prijetno presenečenje, obenem pa dokaz, da se v klubu odlično dela. Pri dekletih je Marina Baklan izgubila v 2. krogu.
S tem se je tudi zaključila polsezona, igralci, ki so seveda že precej utrujeni, pa bodo sedaj dobili nekaj odmora. Po njem sledi pričetek bazičnih priprav na nadaljevanje sezone, ki bo trajala tja do konca septembra.
Rezultat: finale OP v Portorožu U-16:
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj) - Matic Sotler (Krško) 6:2, 6:1
tp
Katja Nežmah z reprezentanco
Igralka ŽNK Dornava Katja Nežmah se nahaja na pripravah ženske reprezentance U-19, ki potekajo v Planici. Sicer pa bo reprezentanca U-19 od 11. do 19. septembra igrala v kvalifikacijski skupini za nastop na evropskem prvenstvu. V skupini bodo poleg naše reprezentance še ekipe Francije, Gruzije in Walesa. Dve srečanji iz te skupine bosta odigrani v športnem parku v Stojncih.
LMN Juršinci
Rezultati 10. kroga (23. 7., delegat KMN Macho Juršinci): Avtoservis Šmigoc - FC Nafta 1:1, Inox ograje Majcen - ŠD Juršinci 3:0, KMN Vito-marci - Gradbeništvo Anžel 1:2, KMN Mit Mau - ŠD Polenšak 2:3, Kuki dom - Klub ptujskih študentov 3:2.
Pari 11. kroga (30. 7., delegat FC Nafta): 19.45 Klub ptujskih študentov - Inox ograje Majcen, 20.25 Kuki dom - Macho Juršinci, 21.05 ŠD Juršinci - KMN Mit Mau, 21.45 Gradbeništvo Anžel - Avtoservis Šmigoc, 22.25 ŠD Polenšak - KMN Vitomarci.
1. KUKI DOM	g	3B:l7	24
2. KMN MIT MAU	g	35:l2	21
3. ŠD POLENŠAK	g	30:16	20
4. GRADBENIŠTVO ANŽEL	g	20:l8	1B
5. ŠD JURŠINCI	g	30:20	14
6. KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV 9		24:2l	13
7. INOX OGRAJE MAJCEN	g	lg:22	13
8. KMN MACHO JURŠINCI	g	14:17	g
9. KMN VITOMARCI	g	l4:22	7
10. AVTOSERVIS ŠMIGOC	g	11:2 g	4
11. FC NAFTA	l0	10:45	2
			tp
Kolesarstvo • EP v Turčiji
Bogataj evropski prvak
Blaž Bogataj - mladinski evropski prvak v cestni dirki
Foto: Marjan Kelner
Minuli konec tedna je v turški prestolnici Ankari potekalo evropsko prvenstvo v kolesarstvu za mladince in mladinke ter mlajše člane in članice. Udeležilo se ga je tudi 14 kolesarjev in ena kolesarka iz Slovenije.
V kategoriji mlajših članov je tako v kronometru kot tudi v cestni vožnji nastopil tudi član Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj Matias Kumar. Mladi Primorec je v vožnji na čas,
svojem glavnem orožju, osvojil zelo solidno 21. mesto in se brez težav uvrstil v prvo polovico lestvice, kar je bil njegov cilj pred začetkom dirke. Glede na to, da je Kumar debitant v tej konkurenci, si za nastop zasluži vse čestitke. Medtem ko je bil član Perutnine Ptuj vesel svojega dosežka, je eden izmed favoritov za medaljo, Slovenec Blaž Jarc, v cilj prikolesaril šele kot 16.
Kumar je tudi v cestni vo-
žnji dokazal, da je tekmovalec, ki mu ni pomemben le lasten nastop, ampak se zlahka podredi ekipnim ciljem. Tako je na nedeljski razgibani dirki, dolgi 175,5 kilometra, opravil veliko dela, saj je med drugim pokril prvi pobeg na dirki. Slovenski favorit za medaljo pri mlajših članih je bil Marko Kump, odličen sprinter, ki pa se je na koncu moral zadovoljiti s 7. mestom. Kljub vsemu pa je slovenska odprava z izkupičkom v Turčiji lahko več kot zadovoljna. V kategoriji mladincev v cestni dirki na 135 kilometrov dolgi progi je namreč mladi Škofjeločan Blaž Bogataj ugnal vso konkurenco in postal evropski prvak.
tp
Foto: Marjan Kelner
Blaž Jarc in Matias Kumer
EP v Ankari, rezultati:
mlajši člani U-23: kronome-ter 25,9 km: 16. mesto Blaž Jarc, 21. mesto Matias Kumar; cestna dirka 175,5 km: 7. mesto Marko Kump, 84. mesto Matias Kumar;
mladinci: cestna dirka 135 km: 1. Blaž Bogataj.
Poli maraton v očeh domačinov
Slavko Krajnc, vodja skupine Talum, najštevilčnejše skupine na 7. Poli maratonu
»Zdrav duh v zdravem telesu« ¡e rek, ki mu v Talumu posvečamo posebno pozornost. Ko smo se pred desetimi leti začeli načrtno ukvarjti z zdrav-¡em, nam ¡e šport predstavna! motiviranost posameznika in njgovo lastno zadovol^tvo. Različnih aktivnosti se udeležbe vedno več sodelavcev, kar le še potrte, da ¡e rekreacij združitev pristnega s koristnim. Ravno kolesarjnj ¡e eden najo^ priljbljnih športov, prinaša pa tudi veliko koristi v vsakdanom življnj. Naš namen ¡e tudi druženj izven delovnega časa in tako ¡e nastala idej, da bi se kot skupina Taluma udeležili kolesarskega Poli maratona.
Poli maratona se udeležuj-mo od leta 2004, že neka¡ let pa smo na^tevilčne^a skupina te rekreativne prireditve. Ravno to nas motivira, sa¡ lahko s ponosom rečemo, da smo del ekipe, ki ¡e na^e-čj. V tako velikem številu se ne udeležimo nobene druge prireditve. In zaka¡ ravno Poli maraton? Ker želimo biti del kolesarske kolone, ki se prvo septembrsko soboto vij od Moškanjev skozi čudovite kraj Slovenskih goric. Biti prisoten in kolesariti na tako veliki prireditvi ¡e neka¡ posebnega in nepozabnega. Šport ¡e zdrav, zato ne zavr-zimo te priložnosti in ¡o ne-g^mo!	ipr)
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Rokomet • Sodnika David Sok in Bojan Lah
Ob desetem jubileju med IHF sodnike
Strelstvo • VN Evrope s puško šibrenico
Olimpijsko strelišče Gaj pri Pragerskem je minuli vikend ponovno poskrbelo za živahnost, saj so bili organizatorji tekmovanja v streljanju s puško šibrenico za veliko nagrado Evrope. Zbralo se je preko sto strelcev in strelk iz 13 evropskih držav, ki so nastopili v dvojnem trapu, trapu in skeetu. Čeprav so glede prvih mest prevladovali tuji tekmovalci in tekmovalke, pa sta se v trapu izkazali slovenski tekmovalki Tamara Matko, ki je osvojila prvo mesto s 86 zadetki, druga pa je bila Jasmina Maček, ki je dosegla 84 zadetkov.
V moškem trapu pa je Borut Maček zasedel tretje mesto s 120 točkami in je za drugouvrščenim Turkom zaostal zgolj za točko. V skeetu v ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Ciara Crosta, ki nastopa za SK Ptuj, v moški konkurenci pa je bil Sandro Belini, ki nastopa za SK Ptuj, peti.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljske tekme
Dobro leto je minilo, ko sta mlada slovenska sodnika David Sok in Bojan Lah v času evropskega univerzitetnega rokometnega prvenstva v Ljubljani opravila še s sodniški se-minarj in postala EHF sodnika. Letos sta fanta ob svojem desetem jubileju naredila še korak višje in postala IHF sodnika. Takšno sodniško značko imata v Sloveniji le še para Nenad Kr-stič - Peter Ljubič in Jure Cvetko - Brstin Kavalar.
Kdaj sta se začela ukvarjati s sojenjem?
Soditi sva pričela v letu 2000, takrat še gimnazijca in aktivna rokometaša. Prvo uradno tekmo sva odsodila v kadetski kategoriji na tekmi med Veliko Nedeljo in Radgono. Seveda sva pred tem sodila veliko prijateljskih tekem, prva članska je bila med Gorišnico in Ormožem. Z IHF licenco sva se na najboljši način nagradila za 10 let sodniške kariere.
Kakšna je razlika med EHF in IHF značko?
EHF kategorija je kontinentalna kategorija in nama daje pravico soditi tekme in tekmovanja, ki so v organizaciji Evropske rokometne zveze (EHF). To so evropska prvenstva in vsa klubska tekmovanja. V primeru IHF pa gre za Mednarodno (Svetovno) rokometno organizacijo, ki je prireditelj svetovnih prvenstev in olimpijskih iger za to športno panogo ter ostalih tekmovanj na mednarodni ravni.
Je bilo potrebno za IHF značko nadgraditi svoje znanje?
Formalne nadgradnje razen priprav na vse izpite ni bilo, predvsem je bilo potrebno obstoječe znanje potrditi. Seveda pa z vsako tekmo posebej pridobivaš nujno potrebne izkušnje in posledično nadgrajuješ znanje, kar nama je zagotovo pomagalo.
Kje je potekal seminar za pridobitev licence? Kdo so bili predavatelji? Kaj vse ste „testiranci" morali opraviti?
Seminar je potekal v sklopu
Nogometaši iz Gerečje vasi, člani Štajerske lige, so priprave na jesenski del prvenstva v sezoni 2010/2011 začeli 19. julija. V igralskem kadru je
mednarodnega turnirja v katalonskem mestu Granollers, oddaljenem kakšnih 30 km od Barcelone. Komisija za sodnike in tekmovanja pri IHF (PRC) vsako leto organizira dva do tri t. i. GRTP seminarje (global refereeing training program), na katere povabijo izbrane sodnike kontinentalnih zvez. Glavni namen je opazovanje napredka mladih sodnikov in predvsem njihova priprava na prihodnost. Vodja projekta in glavni predavatelj je bil nekdanji vrhunski sodnik Ramon Gallego, zraven njega so nam svoje znanje ter izkušnje predajali še ostali inštruktorji: Trillo Huelin in Vicente Breto iz Španije, Peter Olsson iz Švedske, Bjoern Jensen iz Danske ter Roger Xhonneux iz Belgije. Vsi so bivši vrhunski sodniki in udeleženci olimpijskih iger.
Prvi trije dnevi so bili namenjeni začetnim testiranjem fizične pripravljenosti, poznavanja pravil igre, situacij skih primerov, videoanaliz ter ciljno usmerjenim predavanjem na različne teme. Zadnji dnevi pa bolj praktičnemu delu - sojenju tekem z vmesnimi analizami tekem in predavanji. V štirih dneh sva tako sodila 17 tekem, naš delovnik je trajal od 8. ure zjutraj do 22. zvečer. Seveda s pavzo za kosilo in tamkajšnji kulturi primerno krajšo verzijo sieste.
Kako sta se in kako dolgo pripravljala na seminar,
prišlo do sprememb, in sicer so klub zapustili Joži Emeršič (Tržec), Matjaž Medved (Lovrenc) ter Tomaž Petek, ki je zaradi poškodbe prenehal ak-
Bi uvedla kakšno novo pravilo v rokometu, ki bi to lepo igro še dopolnilo?
Od julija 2010 veljajo nekateri popravki in spremembe pravil, ki bodo gotovo pomagali pri jasnejši interpretaciji, sicer pa drastičnih novosti ne prinašajo. Tudi sicer se nama zdi, da je učinkovitejše kot spreminjati posamezno pravilo medsebojno izobraževanje in sodelovanje vseh udeležencev, da bomo vsi imeli kar se da enake kriterije in bomo vsi gledali isto sliko. Gotovo pa obstaja prostor za spremembe, npr. pri izvajanju začetnega meta -ideja, da bi ga ukinili, se nama zdi vsaj razmisleka vredna.
kjer sta pridobila IHF značko?
Ko se v tujini udeležujeva raznih tekmovanj in seminarjev, se zavedava, da ne predstavljava samo sebe, ampak tudi najino domovino Slovenijo. Prav zaradi tega sva se na program začela pripravljati od aprila naprej, ko sva izvedela, da sva nominirana. Priprave so zajemale študij pravil, sprememb in popravkov, ki bodo aktualni v prihajajoči sezoni, ter krepitvi fizične pripravljenosti, ki je osnova za vse drugo. Zraven tega sva pregledala DVD gradivo prejšnjih sezon in se skušala tudi psihično kar najbolje pripraviti na zahteven teden, ki naju je čakal. Koncentracija je morala biti na visoki ravni, ni-
tivno igrati. Edini novinec je za zdaj Darjan Čeh (Drava Ptuj), ki je v preteklosti že branil barve nogometašev iz Gerečje vasi. Zaupanje uprave kluba pa tudi v prihodnje pripada trenerju Francu Žitniku, ki je na klopi sedel že v zadnji sezoni. Seznam okrepitev še ni zaključen, saj v Gerečji vasi računajo na mlade igralce iz sosednjega Aluminija, s katerim že vrsto let odlično sodelujejo.
Naslednja novost iz kluba pa je ta, da je prišlo do spremembe v imenu kluba. Po dolgih
hanja vsekakor niso najbolj dobrodošla. Glava vsekakor mora biti »na pravem mestu«.To se kaže tudi v poudarkih izhodišč za sodnike, ki jih odgovorni za to področje tako pri IHF kot pri EHF dajejo glede fizične in psihološke priprave. Ne nazadnje se je poznala tudi osebna nota, ki jo projektu daje njegov vodja gospod Gallego, znan kot strasten ljubitelj teka in maratona, ki tovrstne nepripravljenosti ne tolerira.
Koliko parov je v Španiji prejelo IHF značko?
V Granollersu je sodelovalo 20 sodniških parov z vseh kontinentov, z izjemo ameriškega in Oceanije. Na koncu sta licenco IHF prejela še kolega iz Belorusije. V sezoni 2009/10 je bilo na svetu 89 sodniških parov z IHF licenco.
Kaj vaju čaka še v tem letu?
Trenutno se intenzivno pripravljava na Evropsko prvenstvo kadetov, ki bo v Črni gori v drugem tednu avgusta. Nato se bo počasi začela že naslednja sezona. V bistvu letos za naju ne bo pravega odmora po zaključku sezone.
Glede na spor med RZS in ZROPS obstaja kakšna verjetnost za sojenje v 1. ligi?
Osebno si tega zelo želiva. Seveda je vse odvisno od pripravljenosti na dogovor med vpletenimi stranmi, ki na žalost vseh nas mladih, neobremenjenih sodnikov, zaenkrat ne najdejo skupnega jezika. Pri tem bi si odgovorni morali odgovoriti tudi na vprašanje, kaj je slovenski vitalni interes na področju rokometnega sojenja.
Ob pridobitvi IHF značke sta postala tudi kandidata za olimpijske igre. Verjame-ta, da lahko v našem malem kraju postaneta prva olim-pijca?
To ni samo cilj, ki si ga želiva doseči, to so najine sanje. Ver-jameva, da nama bo ob trdem delu in podpori ljudi, ki nama vseskozi stojijo ob strani, to enkrat v prihodnosti lahko uspelo.
Uroš Krstič
letih se je umaknil generalni sponzor, podjetje LKV JANKO, d. o. o. (LKW JACK), ki se mu v klubu iskreno zahvaljujejo, da je v preteklosti s finančnimi sredstvi (poleg drugih manjših sponzorjev in donatorjev) pripomogel k nemotenemu delovanju kluba. Upravi kluba je že uspelo pridobiti novega generalnega sponzorja, in sicer je to postalo podjetje ZAVA, d. o. o., iz Ptuja, po katerem se bo ime članskega moštva v prihajajoči sezoni tudi imenovalo.
Cilji ostajajo še naprej visoki in segajo med prvih pet moštev lige (v minuli sezoni so osvojili 8. mesto). Do začetka prvenstva bodo odigrali tri ali štiri pripravljalne tekme.
Danilo Klajnšek
Zavrč - Aha Emmi Bistrica 4:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Iršič (8), 1:1 Fridl (35), 2:1 Šnajder (56), 3:1 Fruk (63), 4:1 Antolič (72), 4:2 Lukič (84)
ZAVRČ: Golob, Lenart, Rumež, Frangež, Marinič, Čeh, Šnajder, Ku-serbanj, Murko, Fridl, Vinkovič. Igrali so še: Dukarič, Fruk, Antolič. Trener: Miran Emeršič.
AHA EMMI BISTRICA: Danilo-vič, Beranič, Rojko, Modrič, Levart, Čander, Jelenko, Stegne, Hrušman, Razboršek, Iršič. Igrali so še: Lukič, Bulf, Mlinar, Novak. Trener: Mladen Dabanovič.
Nogometaši Zavrča so v soboto odigrali svoje prvo pripravljalno srečanje. Njihov tekmec je bila ekipa iz Slovenske Bistrice, ki si je s prvim mestom v Štajerski ligi priigrala nastopanje v 3. slovenski nogometni ligi. Domačini, ki so nastopili v nekoliki spremenjeni sestavi glede na lansko sezono, so želeli od začetka zaigrati najbolje, vendar so jih gostje presenetili z zgodnjim vodstvom. Veselje gostov pa ni dolgo trajalo, saj je povratnik v ekipi Zavrča Franc Fridl rezultat izenačil.
V drugem polčasu so bili Zavrčani boljši, bolj razigrani, predvsem pa strelsko razpoloženi. Dosegli so še tri zadetke, kar je bilo dovolj za zanesljivo zmago.
Skorba - ZAVA Gerečja vas 2:7
STRELCI: 0:1 D. Hertiš (7), 0:2 Kaisesberger (15), 0:3 R. Sagadin (28), 1:3 Brodnjak (37), 1:4 Dra-škovič (48), 1:5 Kokot (60), 2:5 I. Vogrinec (70), 2:6 Kokot (82), 2:7 R. Sagadin (88)
SKORBA: Lizzi, A. Horvat, B. Vu-grinec, Vaupotič, D. Horvat, Ogrinc, I. Vugrinec, Glažar, Brodnjak, Krajnc, Panič. Igrali so še: Emeršič, Perko. Trener: Igor Levstik.
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Vnuk, Draškovič, J. Sagadin, Kaisers-berger, Lončarič, R. Sagadin, Šešo, D. Hertiš, Gerečnik, Kokot. Igrali so
še: Ravnjak, Ornik. Trener: Franc Žitnik.
Nogometaši Zava Gerečje vasi so v svoji drugi pripravljalni tekmi povsem zasluženo premagali nogometaše Skorbe, člane 1. lige MNZ Ptuj. Rezultat bi lahko bil še višji, če bi bili gostujoči napadalci spretnejši pred domačim vratarjem.
Danilo Klajnšek
Bukovci - Carrera Optyl Ormož 2:8
(0:5)
CO ORMOŽ: Sam. Fijavž, Vele-čič, Piberčnik, Kolarič, Novak, Saš. Fijavž, Hebar, Prapotnik, Zadravec, Mihalič, Krajnc. Igrala sta še: Srša, Mesarec. Trener: Aleš Jurčec.
Nogometaši Carrere Optyl so v sklopu priprav na novo sezono v Štajerski ligi v Bukovcih odigrali pripravljalno tekmo. Čeprav v zelo okrnjeni zasedbi so Ormožani odigrali solidno tekmo in že do odmora mrežo gostiteljev zatresli kar petkrat. V 2. polčasu igra varovancev trenerja Aleša Jurčca ni bila več tako povezana, kar so z dvema doseženima zadetkoma izkoristili Bukovci, člani 1. lige MNZ Ptuj.
Okrog 50 gledalcev je v Športnem parku Bukovci videlo nekaj lepih zadetkov. Za Ormožane so zadeli štirikrat Novak, po enkrat Hebar, Krajnc, Saš, Fijavž in Mihalič. Ker so v soboto zaradi poplavljenega igrišča v Odrancih ostali brez pripravljalne tekme, bodo Ormožani izgubljeno poskušali nadoknaditi jutri, v sredo, 28. julija, z gostovanjem pri nogometaših Bakovcev, ki so člani 1. lige MNZ Murska Sobota. V soboto, 31. julija, nogometaše Carrere Optyl čaka nastop na turnirju v Ljutomeru. V prvem polfinalu se bosta pomerili ekipi Ljutomera in Dokležovja (ob 10. uri), v drugem polfinalu pa ekipi Carrere Optyl in tretjeligaša Veržeja (ob 11.30 uri). Tekma za tretje mesto bo na sporedu ob 14.15, za prvo mesto ob 15.45.
uk
Kasaštvo • Pri Dunaju srečanje Avstrija - Sovenija
Na hipodromu Baden pri Dunaju je bilo kasaško srečanje Avstrije in Slovenije; na sporedu so bili trije atraktivni teki. V prvem je Alain Delon (Dušan Zorko, KK Ljutomer) na 2100 metrov dolgi stezi s kilometrskim časom 1:17,3 osvojil tretje mesto. V drugem je na enaki dolžini s časom 1:19,5 slavil letošnji udeleženec DP štiriletnikov Rambo (Branko Seršen, KK Ljutomer), drugi pa je bil 4-letni žrebec Frnikula AS (Simon Slavič, KK Ljutomer) - 1:19,5. Zmaga je slovenskim predstavnikom pripadla tudi v tretjem teku. Meggy (lastnica Lea Babič, voznik Jože Sagaj ml., oba KK Ljutomer) je na 1600 metrov dolgi stezi osvojila 1. mesto (1:16,9), tretje pa je pripadlo Hot Chocolate (lastnica Ajda Košak, KK Ljubljana - voznik Dušan Zorko, KK Ljutomer) - 1:17,5.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Franc Žitnik, trener NK ZAVA Gerečja vas
MEDNARODNA KARTODROM HAJDOSE
v nedeljo, 1. avgusta 2010 1. DIRKA ob 14.00 uri 2. DIRKA ob 15.00 uri
DIRKA
Nogomet • NK ZAVA Gerečja vas
Sprememba v imenu kluba
Rekreacija • Kolesarjenje po Gorenjski
Bled - podoba raja
... v dnu zad stoje snežnikov velikani, polja, ki spred se sprosti, lepotije ti kaže Blejski grad na levi strani, na desni griček se za gričkem skrije. Dežela Kranjska nima lep'šga kraja Ko je z okol'šno ta, podoba raja ... (dr. France Prešeren)
Foto: Aleksandra Jelušič
Blejski čolnički na obrežju jezera
V poletni pripeki, ko se morje počasi spreminja v postano mlakužo, je čas za obisk blejskega ledeno hladnega bisera. Res je, da ga boste morali deliti z razposajenimi labodi in racami, zasanjanimi čolnički in s skrivnostnim otokom, ki je zrastel sredi jezera ...Če ne marate poležavanja na obrežjih in turističnega vrveža, potem lahko z nami smuknete na robinzonsko kolesarsko potepanje po Bledu, kjer ne bo manjkalo ledeno hladnih osvežitev, kulinaričnih namigov in spogledovanja s pristnim vaškim življenjem ... Pot je lahkotna (cca. 30 km) in ravno prav razgibana, tako da ji boste kos tudi v vročičnem poletju.
Po kolovozu do kanjona Save Dolinke
Na Bledu boste težko parkirali svojega jeklenega konjička. Predlagamo, da ga pustite na blejskem pokopališču ali pa se odpeljete še nekaj metrov naprej do Športnega parka Bled. Sicer vas bo tabla opozarjala, da je parkiranje dovoljeno samo za obiskovalce, a nas nihče ni preverjal, tako da smo ga lahko brezskrbno mahnili na našo poletno avanturo. Če ste se odločili za parkirni prostor pred Športnim parkom Bled, potem ga zdaj mahnite nazaj proti blejskemu pokopališču. Pokopališče je skrito za trgovino Mercator, zato predlagamo, da vaščane povprašate za pot. Rade volje vam bodo pomagali in se z vami zapletli v jutranji klepet. Pokopališče je nedvomno presenečenje zase, saj je skrito za zanimivim obzidjem, ki očara na prvi pogled. Predlagamo, da si svoje bidone napolnite z ledeno hladno vodo izpod blejskih vrhov in nato poiščete pot, ki je speljana za obzidjem pokopališča, vzporedno s cvetličarno in se pri kapelici usmerite desno na kolovoz, ki nas bo popeljal med prebujajoče se njive in travnike. Dobrodošla dežela pod stoterimi kozolci.
Pri prvem razpotju se usmerimo levo in prečkamo mostiček čez potok Rečico, ki izvira v naselju Rečica, severno od Blejskega jezera, teče skozi Bled in se kot desni pritok izlije v Savo Dolinko. Pot od nas ponovno zahteva, da se usmerimo na levo ali na desno. Usmerimo se desno v rahel klanec mimo dotrajanega kozolca in v gozdiček, ki nas po vzponu prijetno ohladi.
Ves čas se držimo poti v levo. Ko se gozd konča, se pri kozolcu znova znajdemo na razpotju. Usmerimo se desno in sledimo pot, ki je ujeta med prostranimi koruznimi polji. Čez čas boste opazili kolovoz, ki razpara polje, nad njim pa kraljuje mogočno drevo. Pri tem drevesu se je treba usmeriti levo čez polja in proti gorovju, saj nas pot pripelje do obronka kanjona Save Dolinke. Narava je spokojna in veličastna, zato boste lahko svoje misli spustili na pašo. Čez čas pa bo spokojnost razparalo grmenje kanjona, saj se bo vaša pot zagrizla v previs, kjer boste ujeli podobo neskončnega žu-borenja, penjenja, padanja in ponovnega rojevanja prvobitnosti. Ujemite nekaj te silne energije, ki jo ustvarja mogočnost narave, in jo shranite za prihodnje izzive. Ves čas torej sledimo žuborenju Save Dolinke. Pot je ujeta med polja in kanjon. Držimo se poti naravnost, ki nas pripelje do glavne ceste, ki jo samo prečkamo in nadaljujemo v rahel klanec vse do zaselka MUŽE, kjer boste ujeli pristen vaški utrip. Držite se smeri za cerkev sveta Katarina, ki vas bo vodila po makadamski poti v objem cerkvice svetega Janeza v zaselku ZASIP. Če želite dodatno začiniti našo kolesarko nagajivko, potem predlagamo vzpon na Hom, do cerkve svete Katarine. To je stara božja pot. Cerkev je bila zgrajena leta 1400, odkrili pa boste tudi ostanke taborskega obzidja. Če vam v poletni jutranji pripeki vzponi ne dišijo, pa predlagamo, da se spustite skozi vas in se usmerite levo proti gostilni Kurej v Zasipu. Čas je za jutranjo kavo in ne pozabite si napolniti bidonov s hladno vodo.
V zasledovanju divjih orhidej in mesojedih rosik
Sonce se nevarno dviguje in pred poletno vročino bo zdaj potrebno ubežati med hladne soteske Vintgarja. Za gostilno boste našli obcestno, ki nas bo usmerila levo proti zaselku SEBENJE. Kolesarimo med zaselki, kamor ne seže blejski turistični vrvež, zato se lahko naužijemo narave, spokojnosti in pristnega vaškega utripa. Na levi vas bo pozdravila ljubka cerkvica sveta Trojica, pozno-gotska baročna stavba, ki jo je leta 1606 postavila grofica
Ana Marija Thurn-Lenkovič. Ko zapustimo vasico Sebenje se na razpotju usmerimo za PODHOM. Podhom je nizko barje in eno najpomembnejših botaničnih področij na gorenjskem, ki jo je poznal že znani slovenski botanik Alfonz Paulin. V povirju manjšega potoka sta se razvila nizko barje in mokroten travnik, ki gostita vrsto zanimivih rastlin. Mesojedi okroglolistno in ozkolistno rosiko ter drobno orhidejo Lo-eselijevo grezovko (Liparis loeselii), ki velja za redko vrsto, ki je ogrožena zaradi izginjanja njenih rastišč. Loeselije-va grezovka je upodobljena na znamki za 0,75 €. Zdaj nas čaka strm, a kratek vzpon, ki nam bo pognal kri po žilah. Ves čas sledite smeri Vintgar, ki je dobro označena. Sledi spust navzdol, ki vas bo ohladil in popeljal do SOTESKE VINTGAR (vstopnina za odrasle: 4 €). Za vse tiste, ki se ne boste odločili za ogled Soteske Vintgar, pa predlagamo, da se na vrhu klanca usmerite proti Bledu.
Potopite se v hlad Soteske Vintgar
»Tu drevijo se gorske vode, ki prav izpod vznožja Triglava kipe. Popotnik nekoliko tukaj postoj, brž raj se planinski odpre pred teboj.« (prof. Albin Belar)
Na območju Podhoma je reka Radovljica izdolbla očarljivo sotesko Vintgar. V poletni pripeki, boste med strmimi bregovi obraščenimi z bukovimi gozdovi našli svoj hladen kotiček. Med tem ko uživate v lepotah skrivnostne in veličastne narave, pa vam bomo prišepnili nekaj informacij, ki jih spravite v potovalko znanja.
Sotesko sta leta 1891 odkrila takratni župan Gorij Jakob Žumer in kartograf ter fotograf Benedikt Lergetporer. Okoliške ljudi je soteska od nekdaj navdajala z grozo in strahospoštovanjem. Leta 1893 so jo uredili za turiste. Dela so bila zahtevna in nevarna, saj je bil ta svet zelo divji in neokrnjen. Prisluhnite bučanju reke Radovne, potopite se v njen hlad in ujemite igro bistrih in razposajenih tolmunov. Ko bo temperatura nekoliko popustila, pa je čas, da zavrtimo pedale nazaj v klanec in do razpotja, kjer se bomo usmerili za ZGORNJE GORJE. Naša pot se tukaj rahlo dviguje. Sledimo tablam v smeri proti BLEDU z osvežujočim spustom v dolino, dokler ne prispemo do Športnega parka Bled, kjer boste zagledali obcestno tablo, ki vas bo usmerila na blejski grad.
Skrivnostni čuvaj Blejskega jezera
Pogled na Blejski grad te navda z mešanimi občutki. 139 m visoka in strma pečina, na kateri kraljuje, je nekoliko srhljiva, a podoba romantičnega gradu jo omehča in zavije v skrivnostnost. Vse zgodovinske namige boste ujeli na gradu, mi pa bomo zapisali samo nekaj zanimivih dejstev. Grad je leta 1937 prevzela zadružna
gospodarska banka, nato pa Dravska banovina. Sedaj je v lasti države. Upravlja ga Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled. V baročnem delu grajske stavbe boste našli muzej, ki vas bo popeljal skozi razgibano zgodovino Bleda od prvih naseljencev dalje. Ogledali si boste lahko tudi grajsko tiskarno z rekonstrukcijo Gutenbergo-ve lesene tiskarske stiskalnice, grajsko klet in zeliščno galerijo. Naj vas grad ne zapelje povsem s svojimi čari, saj nas Blejsko jezero že nestrpno pričakuje. Spustimo se iz pečine in ga mahnemo v smeri mimo pokopališča do hotela Jelovica, kjer boste našli smerokaz za cerkev svetega Martina. Po ogledu pa se mimo hotela Jelovica spustimo do obrežja Blejskega jezera, kjer vas bo posrkal utrip turističnega vrveža.
Čas je, da si privoščimo sladki zalogaj. Predlagamo, da se usedete na obrežje Vile Prešeren in si privoščite Blejsko grmado ali katero drugo sladico, ki vas bo zaradi svojega božanskega okusa zagotovo prevzela. Vila Prešeren leži pod grajsko pečino in je pravi kraj za užitkarje. Med slastnim zalogajem boste lahko ujeli spokojnost Blejskega otočka in lenobno pozibavanje blejskih čolničkov, ki parajo mirno gladino jezera, da bi dosegle obrežje otoka. Na obrežju vas bo pozdravil kakšen radoveden labod s podmladkom ali pa vas bo enostavno posrkalo v mešanje različnih zvokov in prepletajočih se jezikov turistov, ki jih je privabil slovenski biser, pod vznožjem strmih očakov. Če pa ste lju-
bitelj legend in mistike, pa vam bomo zašepetali legendo o potopljenem zvonu, ki jo veter raznaša bo obrežju Blejskega jezera. »Nekoč je na blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Njenega moža so ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Vdova je zbrala vse svoje zlato in srebro ter dala vliti zvonček za kapelo na otoku, vendar tja ni prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes pa se v jasnih nočeh oglaša iz jezerskih globin. Obupana vdova je po nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček pa darovala za novo cerkev na otoku. V samostanu v Rimu je živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov zvon in ga poslal na blejski otok, kjer stoji še danes. Kdor s tem zvonom pozvoni in svojo željo sporoči usmiljeni 'gospe iz jezera', se mu želja izpolni.«
Prijetno posladkani se zdaj odpravimo ob obrežju Blejskega jezera.
S kolesom okoli Blejskega jezera
Okoli jezera je speljana prijetna sprehajalna pot, v objemu dreves, tako da boste lahko brezskrbno kolesarili. Ves čas se vam bo ponujal čudovit pogled na Blejski otok, in ko boste prišli na drugo stran jezera, boste lahko občudovali pečino, na kateri počiva blejski grad. Vmes vas bo zabaval kopališki živ-žav, saj je jezero v teh mesecih pravi raj za kopalce. Medtem ko uživate v sproščujoči vožnji, pa vam bomo mi prišepnili nekaj
informacij o blejskem otoku. Površina otoka je 0,82 ha. Otok je rezultat tektonskega delovanja in rečne erozije. V času poledenitve je ledeniško delovanje grič močno preoblikovalo, znižalo in zaoblilo ter končno oblilo z jezersko vodo. Prvi znaki poselitve otoka segajo v mlajšo kameno dobo, vendar strokovnjaki domnevajo, da je bil otok takrat le začasna ribiška postojank. Nekje v 8. stoletju so na otoku postavili cerkev posvečeno Marijinemu rojstvu. Cerkev so kasneje še nekajkrat prenovili. Največjo prenovo je cerkev doživela leta 1698, ko je dobila današnjo baročno podobo. Poleg cerkve je danes na otoku še nekaj drugih stavb. Na severni obali otoka je v kamnito brežino vkopana kapelica Lurške Matere božje, za cerkvijo stoji stavba, namenjena oskrbnikom cerkve, na obali pa tudi manjši svetilnik. Danes je otoček priljubljena turistična točka, nanj pa so organizirani vsakodnevni izleti s tradicionalnimi blejskimi čolni.
Za zaključek kolesarske poti priporočamo skok v hladni objem Blejskega jezera. Upamo, da ste v nahrbtnik zložili brisačo in kopalke kot obvezni del opreme. Po kopanju je potrebno pognati konjička nazaj do našega izhodišča. Na koncu dneva si boste priznali, da je Bled lahko mnogo več kot samo umirjen dopustniški utrip. Če je v vas vsaj malo popotniškega, raziskovalnega in avanturističnega duha, potem boste Bled doživeli kot nepozabno robinzonsko avanturo.
Aleksandra Jelušič
Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž • Primerjalna statistika povedala svoje
Ljudje bežijo iz treh ormoških občin
Te dni je Statistični urad Slovenije izdal dopolnjeno publikacijo Slovenske občine v številkah, ki se nanaša na leto 2008. Podatki se zdijo na prvi pogled suhoparni, a zelo jasno opozarjajo na smer, v katero se giblje to okolje. Izbrskala sem nekaj najzanimivejših dejstev za tri ormoške občine. Na kratko: Tomaževčani zaslužijo v povprečju kar 300 evrov neto več od Ormožana, Središčani množično študirajo, vsi pa intenzivno razmišljajo o tem, kam naj se izselijo. Vse tri občine so med prvimi petimi v državi po številu izseljenih oseb.
Občina Ormož se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 47. mesto, občina Sv. Tomaž na 153. in občina Središče ob Dravi na 170. mesto. Konec leta 2008 je imela občina Ormož približno 12.600 prebivalcev, kar jo po številu prebivalcev uvršča na 43. mesto v državi, občina Sv. Tomaž je imela 2.100 prebivalcev (183. mesto), občina Središče ob Dravi pa 2.200 prebivalcev (180. mesto). Število moških in žensk je približno enakomerno razporejeno.
Slovensko povprečje gostote naseljenosti je 100 prebivalcev na kvadratni kilometer. Poseljenost na Ormoškem je precej nižja: v občini Ormož živi povprečno 89 prebivalcev, v občini Sv. Tomaž 54 in v občini Središče ob Dravi 66 prebivalcev na kvadratni kilometer.
V mladih občinah pridno skrbeli za naraščaj
Veselja do življenja pri Sv. Tomažu ne manjka, saj znaša naravni prirast na 1.000 prebivalcev v letu 2008 2,9, nekoliko manj pridni so bili v Središču, kjer znaša naravni prirast 2,3, a je še vedno visoko nad slovenskim povprečjem, ki znaša 1,7. Ormožani pa si zaslužijo pošteno kritiko, saj v letu 2008 beležijo pravo pomanjkanje veselja do življenja in hudo negativno bilanco - naravni prirast je bil namreč negativen in je znašal -2,6.
Na gibanje števila prebivalcev v državi vplivajo poleg naravnega prirasta tudi meddržavne in notranje selitve. Slovenija velja že več kot 50 let (izjeme so bila leta 1991, 1992 in 1998) za državo priseljevanja. Približno tretjina občin je imela v letu 2008 negativni skupni selitveni prirast. To pomeni, da se je iz občine več prebivalcev odselilo, kot se jih je vanjo priselilo.
Najbolj alarmantni pa so podatki, ki beležijo število tistih, ki so se iz teh občin odselili. Ti so bili povsod višji od števila tistih, ki so se vanje priselili. Najbolj perspektivno izmed treh občin se ljudem očitno zdi živeti v Ormožu, saj tukaj selitveni prirast na 1.000 prebivalcev znaša -22,7, v Središču ob Dravi -37,4, najslabše pa je pri Sv. Tomažu, kjer je selitveni prirast -39, kar je tudi državni rekord.
Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev je bil leta 2008 v kar 78 občinah negativen. Absolutno največji v Sloveniji je bil pri Sv. Tomažu (-37), med izstopajočimi primeri pa sta
Središčani se najpogosteje odločajo za študij.
tudi Središče ob Dravi (-36) in Ormož (-25), slovensko povprečje pa znaša +10,9. Kaj so razlogi, da ljudje dobesedno bežijo iz teh krajev, je vprašanje, s katerim bi se morali ukvarjati lokalni in državni politiki.
Slovenci smo v povprečju stari 41,3 leta. V tem pogledu prebivalci treh občin ne izstopajo, Ormožani so v povprečju stari 41,7 leta, Tomaževčani so leto dni mlajši (40,6 leta), občutno najstarejši pa so Sre-diščani, ki so v povprečju stari 43,1 leta. Tako kot v večini slovenskih občin je tudi v treh ormoških občinah število najstarejših prebivalcev večje od števila najmlajših. Indeks staranja je najvišji v Središču ob Dravi (154), v Ormožu (121) je blizu slovenskemu povprečju (118), pri Sv. Tomažu pa še najuspešneje kljubujejo staranju (106).
Izobrazba se pozna pri plačah
Šest vrtcev v občini Ormož je leta 2008 obiskovalo 374 otrok (65 % vključenih v vrtec), vrtec pri Sv. Tomažu je imel 47 otrok (57 % vključenost), vrtec v Središču ob Dravi pa 43 otrok (46 % vključenost), kar je precej manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj, saj je tam 70 % vključenost otrok v vrtce.
V ormoških osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 2008/09 1.100 učencev, pri Sv. Tomažu okrog 200 in v Središču približno 140.
Različne srednje šole je obiskovalo okoli 560 dijakov iz ormoške in po 90 dijakov iz obeh ostalih občin. Zanimivi so podatki o študiju med prebivalci treh občin. Nadpovprečno radi očitno študirajo mladi iz Središča ob Dravi, kjer je bilo med 1.000 prebivalci 60 študentov in 7 diplomantov, v občini Ormož je bilo povprečno 50 študentov in 6 diplomantov, bistveno redkeje pa se za študij odločajo prebivalci občine
Sv. Tomaž, kjer je bilo le 40 študentov. Ob tem pa je zelo presenedjiv podatek, da imajo na 1000 prebivalcev kljub temu kar 10 diplomantov (slovensko povprečje 55 študentov in 8 diplomantov). Zato se tudi ne gre čuditi, da imajo v občini Sv. Tomaž najvišjo povprečno mesečno plačo na osebo, zaposleno pri pravnih osebah. Ta je bila v tej občini v bruto znesku za približno 11 % višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 14 %. Nekoliko slabše gre prebivalcem občine Središče ob Dravi, kjer je povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, v bruto znesku le za približno 4 % nižja, v neto znesku pa približno enaka letnemu povprečju mesečnih plač v Sloveniji. Absolutno najslabše pa zaslužijo prebivalci ormoške občine, kjer je povprečna mesečna plača v bruto znesku za približno 24 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 21 %.
Foto: Viki Ivanuša
V občini Ormož zaslužijo ljudje najmanj, zato ni čudno, da se predvsem mladi množično izseljujejo.
Največ pa pove tale frapan-ten podatek v evrih: povprečna neto plača prebivalcev ormoške občine znaša 712, središke 897, tomaževske pa beri in piši 1026 evrov. Sicer domnevam, da Tomaževčani svoj denar služijo v večjih središčih, Mariboru in Ljubljani, Ormožani pa so se za boljši zaslužek manj pripravljeni vsak dan voziti v druge kraje.
Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo leta 2008 v občini Ormož približno 62 % zaposlenih ali samo-zaposlenih oseb, kar je enako slovenskemu povprečju, v občini Sv. Tomaž 63 %, v občini Središče ob Dravi pa 59 %. Med aktivnim prebivalstvom občine Ormož je bilo takrat v povprečju 8,2 % registriranih brezposelnih oseb, med prebivalci tomaževske občine
8,6 % in med prebivalci sredi-ške občine 6,9 % registriranih brezposelnih oseb ob državnem povprečju 6,7 %.
Med brezposelnimi je bilo v vseh treh občinah - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških.
Socialno in razvojno v temi
V Sloveniji je bil leta 2008 vsak 28. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Tudi pri teh podatkih tri ormoške občine izstopajo. V tomaževski je bil vsak 11. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči, v ormoški je bil vsak 15., edino v središki občini so se nekoliko bolj približali povprečju, saj je le vsak 21. prebivalec prejemal socialno pomoč.
Foto: Viki Ivanuša
Pri Sv. Tomažu na drugi strani
vladajo velike socialne razlike - na eni strani največ prejemnikov socialnih pomoči, povprečni dohodek višji od državnega povprečja.
Svoje pove tudi primerjava vrednosti bruto investicij v nova osnovna sredstva. Ker so podatki tako neverjetni, sem jih, da bi se izognila napaki, dvakrat preverila in držijo. V občini Ormož so bruto investicije v nova sredstva znašala 1.320 evrov na prebivalca, v občini Središče ob Dravi 21 evrov, za občino Sv. Tomaž pa sploh ni podatka. Za primerjavo: slovensko povprečje znaša 3.165 evrov.
Osebni avtomobil je imel skoraj vsak drugi prebivalec v občini Ormož (56 avtomobilov na 100 prebivalcev), res pa je, da je bil ta v povprečju star 9 let. Enako stari so tudi avtomobili voznikov iz toma-ževske občine, le da je imel tam avto vsak peti prebivalec (21 avtomobilov na 100 prebi-valcev).Tudi v središki občini ima avto vsak peti prebivalec (19 avtomobilov na 100 prebivalcev), a bistveno mlajšega, saj so avtomobili v središki občini v povprečju stari 7 let. Statistika se je v minulem letu lahko tudi nagnila v prid voznikov, saj je bilo v Sloveniji v minulem letu prodanih kar za 10 % več avtomobilov kot leto poprej.
Za konec pa še nov pokazatelj razvitosti. Menda se razvitost meri tudi v količini odpadkov, ki jih posamezno okolje pridela na prebivalca. Po teh pokazateljih gre najbolje Središčanom, ki so zbrali 226 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 193 kilogramov manj kot v celotni Sloveniji. Povprečen Ormožan je pridelal v obravnavanem letu 224 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, Tomaževčan pa 222 kilogramov.
Viki Ivanuša
Piše: Mitja Krempl • Pobeg čez veliko lužo - Argentina (3.)
Buenos Aires - Pariz Južne Amerike
Naslednji dan sva se odločila, da jo mahneva v enega najprestižnejših okrožij mesta, La Recoleto. Prestiž je opazen predvsem pri nadpovprečnem voznem parku, luksuznih večstanovanjskih stavbah in trgovinah višjega cenovnega razreda. Tako ima vsaka več-stanovanjska stavba svojega varnostnika, ki skrbi za vstop v stavbo le stanovalcem in njihovim obiskovalcem. Medtem ko se vhodnih vrat in preddverij teh stavb ne bi sramoval niti hotel najvišje kategorije, se jekleni konjički stanovalcev nahajajo v podzemnih garažah, zato na ulici parkiranih vozil praktično ni zaslediti.
Najdražje zemljišče v La Re-coleti je po mnenju poznavalcev pokopališče La Recoleta. La Recoleta je poslednje počivališče bodisi velikih osebnosti iz argentinske politike, umetnosti ali znanosti bodisi »navadnih« smrtnikov, ki so imeli dovolj denarja za kos zemlje na tem pokopališču. Prestižnim imenom primerno so prestižne tudi grobnice, ki so pravzaprav mavzoleji, izdelani iz marmorja ali drugega dragega kamna, z velikimi vhodnimi vrati, kipi in ostalo ornamen-tiko. Nekatere grobnice so vzorno vzdrževane, druge so prepuščene zobu časa. Pokopališče je mesto v malem in v njem se da preživeti tudi pol dneva, vendar večina obiskovalcev pride na prav posebno mesto - zadnje počivališče Evite Peron.
Evita je ljubljenka argentinskega naroda in zanje predstavlja sinonim za boljše življenje. Evita je izhajala iz revnega okolja, a je s trdim delom uspela kot radijska in televizijska igralka. V politične vode je zašla kot žena Juana Perona, ki je po 2. svetovni vojni postal predsednik Argentine. Politična vloga ji je bila pisana na
Mavzoleji na najprestižnejšem pokopališču Argentine - La Recoleta
Foto: Mitja Krempl
kožo, saj je z neprikrivanjem svojega skromnega porekla in ustanavljanjem več fundacij za pomoč revnim kmalu postala ljubljenka delavskega naroda. Umrla je pri svojih 33 letih za rakom na materničnem vratu in je danes pokopana v družinski grobnici Duarte.
Sosednje okrožje La Recole-te je okrožje Palermo. Zanj je značilno, da ima veliko parkov, kjer portenosi radi preživijo nedelje. Zelene oaze sredi mesta so tako namenjene pikniku z družino ali prijatelji. V tem okrožju sem opazil tudi zelo neobičajen »poklic« za slovenske razmere - sprehajalce psov. Odgovorni lastniki psov, ki se jim svojih štirinožnih prijateljev ne ljubi peljati na nujno potrebni vsakodnevni sprehod, si omislijo sprehajalca psov. Da je dodana vrednost na enkratnem sprehodu čim višja, se sprehajalci obkrožijo z vsaj petimi psi in jih nato odpeljejo na povodcih do parkov. Morda pa bo »sprehajalec psov« postal perspektiven poklic tudi v Sloveniji, kjer toliko govorimo
o dodani vrednosti in produktivnosti, saj je večanje dodane vrednosti zelo enostavno -pasji ekipi samo dodaš še enega psa na povodcu.
Puerto Madero je pristaniški del Buenos Airesa, v katerega sva se namenila v nedeljo zjutraj. Ta del mesta je bil pravo nasprotje od najinih pričakovanj, saj pristaniški deli mest običajno niso ravno najpresti-žnejši deli. Predel Puerto Madero je bil sprva glavno pristanišče Buenos Airesa, vendar so se mestne oblasti odločile, da se pristaniška dejavnost prestavi na novo lokacijo, danes poznano pod imenom Puerto Nuevo. Razlog je bil ta, da reka Rio Plata na tem področju ni nudila dovolj globokega ugreza velikim ladjam, zaradi česar je usidranje večjih ladij bilo potrebno izven pristanišča samega. Puerto Madero je brez pristaniške dejavnosti ostal zapuščen več kot stoletje vse do 90. let prejšnjega stoletja, ko se je pričelo renoviranje območja. Stare pristaniške zgradbe so zamenjala elitna blokovska
naselja, pritekati je začel tuj kapital in z njim so vzniknili luksuzni hoteli in poslovni prostori. Tukaj najdemo IBM Tower, stolpnice podjetij Sun Microsistems, Microsoft.
Kljub prestižu navkljub pa sem ravno tukaj doživel poskus kraje denarnice. Dva nepridiprava sta me z dobro ukano želela okrasti, in sicer na način, da sta me poškropila z neko snovjo, ki je izgledala kot ptičji iztrebek. Preden sem se dobro zavedel, sta že bila pri meni in pričela »čistiti« moja oblačila in lasišče, vendar so njuni nameni bili vse prej kot pošteni - predvsem sta želela očistiti moj žep, v katerem je bila denarnica. Ko sem videl, da je moja denarnica, ki je bila pred nezgodo še globoko v žepu, že ugledala luč sveta, sem takoj prekinil čistilno akcijo, potisnil denarnico nazaj na varno in glej ga, zlomka -preden sem se obrnil, ju že več ni bilo, saj je nanju ob strani ceste že čakal prevoz.
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Odkrijte svoje sposobnosti
Opazujte gozd namesto dreves
Pogosto se spomnim na zgodbo o pozabljivem trgovcu Georgeu. Še posebej takrat, ko poslušam, kako se ljudje pritožujejo nad splošnim gospodarskim stanjem, nad svojimi službami ...
Avtor B. Hedges zapiše takole:
»George je bil tako raztresen, da je postal tarča posmeha v pisarni. Niti dan ni minil, ne da bi kdo zavpil po hodniku: 'George, še glavo bi pozabil, če ne bi bila pritrjena na tvoj vrat.' Nekega dne, ko se je ravno začenjal popoldanski sestanek, je vodja prodaje poklical Georgea in ga prosil, naj si vzame čimprej odmor za malico in nabavi sendviče za udeležence sestanka. Ko se je George odpravljal, je vodja prodaje nagovoril udeležence z narejeno resnostjo: 'Če je kdo med vami na dieti, naj dvigne roko.' Približno polovica jih je dvignila roko. 'V redu,' je zamr-
mral vodja prodaje. 'Vsi vi se boste verjetno razveselili, ker sem prosil Georgea, naj prinese sendviče, ko se bo vračal z malice. Stavim mesečno plačo, da jih bo pozabil prinesti.' Vsi v sobi so se zasmejali in poznavalsko prikimavali.
Čez približno uro je v sobo privihral George, rdeč v obraz in zasopel. 'Nikoli ne bi uganili, kaj se mi je zgodilo,' je med hlastanjem po zraku rekel v sobi zbrani skupini. 'Pri malici sem srečal nekdanjega kolega s faksa, ki je zdaj predsednik več milijard dolarjev vredne družbe. Začela sva se pogovarjati, in preden je odšel, je naročil za 15 milijonov dolarjev naših izdelkov.' Vsi so začeli sponta-
no ploskati in pozdravljati Ge-orgeov nenaden uspeh - razen vodje prodaje. Z nestrpnim gibom roke je zahteval tišino. 'Bi nam rad povedal še kaj drugega?' je vprašal s strogim glasom. Prestrašen zaradi tona vprašanja je George zajecljal: 'Ne ... Je bilo še kaj drugega?' Vodja prodaje je razširil roke in zagodrnjal: 'Sem vedel, da bo pozabil na sendviče.'
Nauk zgodbe je, da vse malenkosti morda niso pomembne. Stvari moramo postaviti v pravo perspektivo in se ves čas spraševati, v čem je bistvo.
Bistvo Georgeove firme je bilo prodaja izdelkov, kar je Georgeu uspelo v trenutku. Vodja prodaje pa zaradi dreves ni vi-
del gozda. Tako zelo je buljil v drevo pred sabo - Georgeovo pozabljivost - da je izgubil bistvo, ustvarjanje dobička.
Podobno velja za številne ljudi. Večina se nas tako globoko zakoplje v logiko zaposlitve in se tako obremenjujemo z dnevno rutino, da ne vidimo več bistva - neizmernih priložnosti, ki jih ponuja svobodno podjetništvo,« zaključi B. Hedges.
POSLOVNO IN OSEBNO SVETOVANJE, SEMINARJI / DELAVNICE, COACHING. www.poslovno-svetovanje.org
Veliko priložnosti vam želim!
Maria Cvrtila,
mag. posl. in ekon. ved.
Na valovih časa
Torek, 27. julij
Danes goduje Gorazd.
1715 sta Turčija in Rusija podpisali v Carigradu mirovno pogodbo, s katero je Rusija izgubila Azovsko morje.
1793 so v pariškem Louvru odprli muzej, ki je danes največji na svetu. 1824 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas sin. 1835 se je rodil italijanski pesnik Giusepe Carducci, ki je leta 1906 kot prvi Italijan dobil Nobelovo nagrado za književnost.
1851 sta kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič naznanila ustanovitev
Mohorjeve družbe za izdajanje dobrih knjig.
1915 se je rodil italijanski operni pevec Mario del Monaco.
1928	je postal načelnik SLS dr. Anton Korošec prvi nesrbski predsednik vlade v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1929	so prikazali v New Yorku prvo barvno televizijsko oddajo. Sreda, 28. julij
Danes goduje Zmago.
1165 se je rodil v španski Murcii muslimanski mistični filozof Ibn Al Arabi.
1480 so Turki vdrli na ozemlje Italije pri Otrantu in zagrešili strahoten pokol. Pobili
so okoli 10.000 ljudi, približno 8.000 pa so jih odpeljali kot sužnje v Albanijo.
1821 je general Jose de San Martin razglasil neodvisnost Peruja.
1947 se je začel v Ljubljani tako imenovani Nagodetov proces. Med 15 obsojenimi
so prevladovali izobraženci in predvojni politiki.
Četrtek, 29. julij
Danes goduje Marta.
1883 se je rodil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini.
1898 se je rodil avstrijsko-nemški fizik Isidor Isaac Rabi, ki ima velike zasluge za
razvoj radarja, spektra radiofrekvence v atomih in molekulah.
1913	je bila z Londonskim sporazumom ob koncu prve balkanske vojne Albanija formalno priznana kot neodvisna kneževina.
1921 so ustanovili Društvo Rdečega križa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1945 so bile v Ljubljani prve povojne lokalne volitve v narodnoosvobodilne odbore.
Petek, 30. julij
Danes goduje Julita.
101 p. n. š. je rimski konzul Marius premagal Germane in za nekaj časa zavrl njihovo prodiranje, predvsem pa odvrnil germansko nevarnost za Rim. Imenovali so ga »tretji ustanovitelj Rima« in ga po božje častili. 1419 so se v Pragi uprli privrženci in nasledniki Jana Husa, ki so ga leta 1415 obsodili zaradi herezije in usmrtili. Odstavili so mestni svet, sestavljen iz Nemcev, in njegove člane pometali skozi okno.
1818 se je rodila angleška pisateljica in pesnica Emly Jane Bronte. Njen roman Viharni vrh sodi med najboljše stvaritve angleške romantične literature. 1863 se je rodil ameriški industrialec Henry Ford, prvi množični proizvajalec avtomobilov.
1898 se je rodil britanski kipar Henry Moor, ki so ga kritiki imenovali »največji kipar po Michelangelu«. Umrl leta 1986.
1930	so na Portugalskem ustanovili svojo fašistično organizacijo.
1941 se je v Ottawi rodil kanadski pevec popevk Paul Anka. Z ljubezensko izpovedjo Diani je leta 1957 dosegel milijonske naklade. 1969 je izbruhnila v Ljubljani tako imenovana »cestna afera«. Upravni odbor republiškega sklada za ceste je obsodil sklep ZIS o razdelitvi mednarodnega posojila za ceste.
1991 je Litva priznala Slovenijo kot samostojno državo. Sobota, 31. julij Danes goduje Ignac.
1498 je Krištof Kolumb je med svojem tretjim potovanjem v Novi svet odkril otoka Trinidad in Tobago, ko pa je nadaljeval potovanje, je prvič pristal ob obali Južne Amerike.
1667 se je s podpisom miru v Bredi končala vojna med Angleži in Nizozemci. Angleži so spremenili svoje zakone o plovbi v korist Nizozemcev, obdržali pa so med vojno pridobljena ozemlja.
1803 se je rodil ameriški izumitelj švedskega rodu John Ericson. Izpopolnil je ladijski vijak, da je zamenjal velikanska okorna kolesa dotedanjih parnikov. 1849 je umrl madžarski pesnik in revolucionar Sandor Petoefi. 1870 se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj Rado Murnik. 1875 se je rodil francoski slikar in grafik Jacques Villlon, ki je pripomogel k zbliža-nju popolnoma abstraktne in realistične šole sodobne umetnosti. 1964 je ameriška vesoljska ladja Ranger 9 poslala na Zemljo prve posnetke s temne strani Meseca.
1991 je Skupščina Slovenije imenovala delegacijo za pogajanja o razdružitvi Jugoslavije.
Nedelja, 1. avgust
Danes goduje Peter.
1291 so si odposlanci švicarskih pokrajin Uri, Schwyz in Unterwalden prisegli večno zvestobo v obrambi svojih sodnih in drugih svoboščin. 1619 je nastal prvi načrt Kopra. Načrt je nastal iz časa mrzličnega utrjevanja obzidij beneških istrskih mest zaradi uskoških napadov. 1834 so v britanskem imperiju odpravili suženjstvo.
1914	se je zvrstilo več dogodkov, s katerimi se je tudi praktično začela 1. svetovna vojna. To je bila vojna, ki so jo vsi pričakovali in je nihče ni želel.
1937 so nemški nacisti odprli koncentracijsko taborišče Buchenwald. 1947 sta Bolgarija in Jugoslavija podpisali Blejski sporazum. Šlo naj bi za povezovanje obeh držav, ki naj bi pripeljalo do balkanske federacije. 1991 naj bi se po določbah Brionske deklaracije začela konferenca o Jugoslaviji. Takrat so slovenski državni organi že izvajali oblast na vsem slovenskem ozemlju. Ponedeljek, 2. avgust Danes godujeta Alfonz in Porcijunkula.
1815 so s sporazumom med Prusijo, Veliko Britanijo, Avstrijo in Rusijo premaganega Napoleona prepustili skrbništvu Britancev. Na otoku Svete Helene je leta 1921 umrl.
1892 je Avstrija uvedla novo denarno enoto krono in prešla na zlato podlago, kar
pomeni, da je bila vrednost krone določena s težo in čistino zlata.
1904 so britanske čete vkorakale v glavno mesto Tibeta Lhaso. Dalaj lama je
pobegnil.
1914 sta Nemčija in Turčija podpisali tajno pogodbo, ki je določala, da začne njuna zveza veljati, če bi Rusija vojaško napadla. 1921 je umrl italijanski operni pevec Enrico Caruso. 1934 je po smrti nemškega predsednika von Hindenburga Adolf Hitler prevzel njegovo funkcijo in jo zlil s funkcijo kanclerja.
1945 so v imenu zmagovalcev druge svetovne vojne Stalin, Attlee in Truman sklenili Potsdamski sporazum, s katerim so se dogovorili o usodi povojne Evrope in Nemčije.
1990 so Iračani napadli in zasedli Kuvajt. ZDA so poslale čez pet dni v Perzijski zaliv svoje čete.
AvtoD£OM
Mačka, ki prav nič ne
■ ■VI	Vi v	■■
diši po množičnosti
Ko so pri Jaguarju pred dvema letoma zrisali XF, so očitno zadeli v črno, saj gre po njegovih stopinjah še za razred večji in prestižnejši model XJ. Indijska lastnica Tata Motors za letos načrtuje prodajo 75.000 avtomobilov, kar je skoraj za polovico več kot lani, k taki rasti pa naj bi pripomogel ravno radikalno drugačen jaguar XJ, ki ima najbolj kupejevsko podobo med predvsem nemškimi konkurenti. Prvi model pod novim vodstvom prinaša nadaljevanje tradicije izdelovanja luksuznih vozil z obilico napredne tehnologije.
Največja angleška limuzina je potrebovala kar nekaj mesecev od svoje predstavitve do uradne slovenske prodaje, saj smo o njej pisali že lani. Novi XJ se je v primerjavi s prejšnjo generacijo močno spremenil; avto je zdaj dinamičnejši in športno agresiven, za iztočnico pa je veljal manjši XF. Znova se postavlja ob bok prestižni nemški trojki (mercedes razreda S, audi A8 in BMW serije 7) ter japonskemu lexusu LS460, a je oblikovno tako poseben in izviren, da ga ne velja dajati v isti koš. Prepoznavna rešetkasta motorna dvodelna maska je še zmeraj nezamenljivo britanska in se nekoliko naslanja na aston martin rapide, le zadek je preveč dolgočasen, kot da bi oblikovalcem pri njem zmanjkalo idej.
V notranjosti se prepletajo tradicija s sodobno tehniko in angleško prepoznavno ergonomijo. Res, da trije okrogli merilniki analogno prikazujejo podatke o dogajanju z vozilom, a gre za virtualne instrumente. Samosvoje je tudi stikalo za upravljanje samodejnega menjalnika (shift by wire), ki se ob zagonu pripelje iz ležišča, kar zopet dviga občutek odličnosti. Materiali so kakovostni in dovolj prestižni, sedeži izdatno nastavljivi, nostalgične velike okrogle prezračevalne reže pa ne sodijo ravno med uspelejše detaj-
le v vozilu. Upravljanje s področno klimatsko napravo, avdio sistemom in številnimi ostalimi funkcijami vozila poteka preko na dotik občutljivega barvnega LCD zaslona, ki je vgrajen v sredinsko konzolo.
Sprednja in zadnji sedeži so lahko tako ogrevani kot aktivno hlajeni, kar pomeni, da sistem ne le sesa topel zrak, ampak ga tudi iz-pihuje! Kot sem omenil, je klima dvoobmoč-na, pri daljši različici in bolje opremljenih krajših imata ločeno upravljanje tudi potnika na zadnjih sedežih. Na spisku doplačil je tudi več zmogljivih avdio sistemov, med katerimi izstopa Bowers & Wilkins s kar 1200 watti moči in 20 zvočniki za posebne glasbene užitke. 8-palčni zaslon ponuja tudi tako ime-
novano split view funkcijo, ki omogoča, da voznik na zaslonu vidi vse relevantne informacije, medtem ko sopotnik istočasno gleda uporabne in zabavne vsebine, ne da bi pri tem drug drugega motila. Velja izpostaviti še prilagodljiv tempomat s samodejnim omeje-valnikom hitrosti, sistem za nadzor mrtvih kotov, dinamične biksenonske žaromete, ki tudi samodejno prilagajajo višino snopa, ter zaščito pešcev, ki ob trku prilagodi kot pokrova prtljažnika in s tem ublaži posledice nesreče.
Ponudba motorjev zaenkrat ni široka, saj so na voljo le trije stroji: dva 5,0-litrska bencinska osemvaljnika, ki zmoreta 385 oziroma 500 KM; slednjemu pri delovanju pomaga še turbina. 3,0-litrski dizel z 275 KM je v ponudbi zato, ker evropski kupci tako hočejo. V tovarni pravijo, da ponuja 600 Nm navora, porabo sedem litrov na sto prevoženih kilometrov in 184 gramov ogljikovega dioksida na kilometer vožnje. Menjalnik je zmeraj šeststopenjski samodejni z menjalnima stikaloma na volanu, voznik pa lahko izbira med tremi režimi prestavljanja.
Najžlahtnejša Jaguarjeva limuzina ob 520-litrskem prtljažniku v dolžino meri 5,1 metra oziroma 5,24 metra podaljšana verzija, kar prinaša zadostno mero prostora za potnike v obeh sedežnih vrstah. Podaljšana izvedba seveda posebej poudarja udobje potnikov na zadnjih dveh posamičnih sedežih, za katere je prostorsko in tudi sicer izvrstno poskrbljeno.
XJ nove generacije je zgrajen na osnovi lahke aluminijaste karoserije, kar je močno oklestilo težo avtomobila, ki je z vsega 1888 kilogrami med najlažjimi v visokem razredu in med vožnjo nikakor ne daje občutka, da se vozimo v preko pet metrov dolgi limuzini.
Indijska Tata je znamki Jaguar z modeloma XF in zdaj še XJ nedvomno vrnila nekaj nekdanjega blišča. Veliko angleško limuzino bodo izbrala podjetja in menedžerji, ki so jim izrazito nemški predstavniki predolgo-časni ter preveč uniformirani. Tale britanski, morda celo delno aristokratski izdelek je že na prvi pogled dovolj drugačen in edinstven, da izstopa. Za Jaguarjevo največjo limuzino bo potrebno odšteti najmanj 85.000 evrov, kolikor stane XJ z dizelskim šestvaljnikom.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Izpostavljanje UV-žarkom
Dandanes vsi vemo, da sončenje ni več povezano z zdravim načinom življenja. Dermatologi absolutno odsvetujejo zavedno sončenje z namenom porjavitve. Zavedati se moramo, da velik del sončnih žarkov (UV-seva-nja) dobimo z nezavednim oz. nenamernim sončenjem (šport, vrtnarjenje, gibanje na prostem). Tako dobimo tudi dovolj UV-sevanja, ki je potrebno za tvorbo zadostnih količin vitamina D v telesu in za dobro počutje.
Zakaj so sončni žarki tako nevarni
Sončni žarki imajo spekter vidne, infrardeče in Uv-sve-tlobe. Za zdravje naše kože je najnevarnejša UV-svetloba. Čezmerno sončenje je vsako sončenje, ki vodi v nastanek kroničnih in akutnih posledic.
Akutne posledice poznamo vsi. To so opekline in razne reakcije na koži. Poleg tega pretirana izpostavljenost sončnim žarkom slabi imunski sistem, lahko pa tudi poslabša nekatere kožne bolezni. Kronične posledice nastanejo z leti zaradi ponavljajočega se čezmernega izpostavlja-
nja sončnim žarkom. To je predvsem prezgodnje staranje kože (gube, lise, rdečine, spremembe teksture kože, pojav benignih izrastkov, kot so fibroične bradavice, fibro-mi in nivusi,) v končni fazi pa tudi kožni rak.
Zato je zaščita pred sončnimi žarki zelo pomembna. Predvsem je pomembna sprememba mišljenja in vedenja na soncu. Ljudje smo še vedno prepričani, da je sonce koristno, in se zato pretirano izpostavljamo soncu. Do neke mere je izpostavljenost soncu res koristna (tvorba vitamina D, dobro počutje), vendar se zaradi tega ni potrebno posebej izpostavljati soncu, ker zadostne količine UV-sevanja dobimo že z nenamernim sončenjem. Ne zavedamo se, da sonce škodi in da škodi precej hitro.
Kakšna naj bo zaščita pred nevarnim UV-sevanjem
Ustrezno zaščito pred soncem sestavljajo trije stebri: izogibanje soncu, uporaba oblačil, pokrival, ustreznih sončnih očal (s 100% UV-zaščito) ter krem in drugih
Foto: arhiv
Mateja Pislak, mag. farm.
izdelkov za zaščito pred soncem. Soncu se je vsekakor potrebno izogibati med 10. in 16. uro oziroma se zadrževati v senci, če je le možno.
Ustrezno lahko zaščitimo kožo s pokrivali in oblačili, ki ne prepuščajo UV-žarkov, oziroma z gosto tkanimi temnejšimi oblačili. Na delih telesa, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili, je zaželena uporaba zaščitnih krem z dovolj visokimi zaščitnimi faktorji, ki nudijo UVB- in UVA-zaščito. Z uporabo ustreznih varovalnih pripravkov lahko preprečimo tako kratkoročne kot dolgoročne posledice sončenja.
Težave s kožo, ki jih lahko povzroči UV-sevanje
Obolenjem kože, ki so posledice sončenja oziroma obsevanja z UV-žarki, strokovno pravimo fotodermatoze in
jih delimo v dve večji skupini.
V prvo skupino spadajo primarne fotodermatoze (alergija na sonce - teh jih je zelo malo); to so vse tiste spremembe na koži, ki jih sproži svetloba in nastanejo brez prisotnosti določene snovi, »fotosenzibilizatorja«.
Sekundarne fotodermato-ze (teh je zelo veliko in jim laično tudi rečemo alergija na sonce, gre pa za preobču-tljivostno reakcijo, ki jo posredno povzroči izpostavljenost UV-žarkom) so posledica prisotnosti nekaterih snovi, ki jo s strokovnim izrazom imenujemo fotosenzibilizator. Le-ta nastaja v telesu kot produkt presnove (to se dogaja pri nekaterih obolenjih, na primer pri porfirijah), lahko pa gre za tujo snov, ki jo na kožo na-nesemo od zunaj (kozmetična sredstva), v kožo pa lahko pride tudi po krvnem obtoku, potem ko smo jo zaužili (zdravila npr. antibiotiki, kontracepcijske tablete) ali sprejeli z dihanjem.
S preventivno uporabo nekaterih prehranskih dopolnil in/ali samoporjavitvenih krem lahko kožo pripravimo na sonce in tako zmanjšamo možnost nastanka fotoderma-toz in sončnih opeklin.
Nadaljevanje prihodnjič Mateja Pislak, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Končno ohladitev
Kako smo čakali poletje, ko pa je prišlo, nas je skoraj speklo. Zato pa moramo vreme vedno sprejeti takšno kot je, poskušati kar največ iztržiti iz njega in ne stokati po drugačnem vremenu. Da nas ne bo zima spet zasula s snegom, kar mnogim spet ne bo odgovarjalo. Letos se boste spet do sitega najedli paradižnika in paprike, nekoliko manj pa solate, lani pa je bila solata prekrasna.
Balkonsko cvetje
Odvisno od tega, kako se bo vreme obrnilo naprej, ampak če bodo temperature ostale po 30 oC, se bo počasi pričel pozno poletni počitek balkonskega cvetja. Da ne boste mnogi razočarani, ker se cvetlice ne bodo obrasle in pričele z bujnim cvetenjem. Običajno se to prične v sredini avgusta. Saj veste, pelargonije nastavijo manj cvetov, ko jih očistimo, skoraj ni novega nastavka cvetja. To je naravni pojav, ki pa zna letos biti bolj zgoden, saj je ta poletna vročina resnično zmedla bioritem vseh, tudi rastlin. Vsekakor pa se vsi, ki si vsako leto naredite podtaknjence sami, pripravite. Letošnji najbolj ugodni čas bo prav gotovo zgodnejši, kako običajno.
Naj še enkrat ponovim, da potaknjencev ne delamo posamično, vsakega v svoj lonček, ampak vršičke potikamo skupaj, tako da se listi dotikajo drug drugega.
Nikoli ni dobro, če podtikamo prevelike vršičke, zadostujeta dve ali tri kolenca. Kolenca nastanejo tam, kjer iz stebla poganjka list. In v pazduhah listov se vedno skrivajo celice, ki se lahko spremenijo ali v korenine, če pridejo v zemljo. Lahko pa zrastejo nova stebla, če se na primer zlomi vrh rastline ali ga mi odrežemo. Zato odrežemo vsak nov vršiček kakšen centimeter pod listom, prvi list odstranimo, saj bo ta del prišel v zemljo. Nad njim pustimo enega ali dva lista, vendar prvega, če je prevelik vsaj obrežemo, da zmanjšamo listno površino. Rastlina bo nekaj časa namreč vso vodo lahko sprejela samo skozi majhen prerez stebla, čez liste pa je zgublja veliko. Sama priporočam uporabo hormonov, ki celicam hitreje »naročijo«, pomagajo, da pričnejo tvoriti korenine. Ko si narežemo vršičke jih pustimo vsaj uro ali dve, da iz ran preneha teči rastlinski sok. Tako zmanjšamo možnost okužbe rastline skozi rane. Potem si pripravimo ustrezen substrat in z njim napolnimo posode. Najbolje je uporabiti kar setvene plošče, v katerih si spomladi vzgajamo sadike, lahko tudi multiplošče, ki pa naj imajo zelo majhne luknje. Potrebujemo še kozarec z vodo, ustrezen hormon in palčko za delanje lukenj. Vsak vršiček nato pomočimo v vodo s prvim kolencem vred, nato v prah hormona, nato pa pride nekaj, kar mnogi pozabijo. Takega vršička ne potisnemo v zemljo, ampak naredimo luknjo in vanjo položimo vršiček, zemljo pa prigrnemo. Tako ne bomo sprali hormona ravno z mesta, kjer opravi svojo funkcijo. Če pa vršiček samo potisnemo v zemljo, običajno večji del hormona prestavimo višje po steblu, kjer ne opravlja svoje funkcije.
Foto: Miša Pušenjak
Še nekaj je zelo pomembno, to pa moramo narediti zdaj. Izberemo si matične rastline, to so tiste,s katerih bomo rezali poganjke. niso vse enako dobre. Izberemo najbolj bujno cvetoče in že na oko najbolj zdrave. Ne smejo biti plutave ali imeti kakšnih drugačnih peg, ki so posledica glivičnih obolenj. Zaradi letošnjih neugodnih razmer so mnoge bršljanke spremenile barvo cvetov, na eni rastlini najdemo različne barve ali pa z dobrim opazovanjem opazimo rahla razbarvanja posameznih venčnih listov. Take rastline ne smejo biti izbrane, saj se lahko barva cvetov drugo leto še bolj spremeni. Nato matične rastline kar preventivno poškropimo z enim izmed v prejšnjem prispevku omenjenih insekticidov, da ne bo na njih še kakšnih zajedavcev. Ti namreč močno ovirajo razvoj mladih rastlin. tudi če jih ne vidimo, ni garancija, da jih na rastlini ni. Odrasle rastline navdano niso zanje dovolj privlačne, zato se na njih ne razmnožujejo hitro. Tretiranje ponovite trikrat zapored v petdnevnih razmakih. Poskusite kar največ pripravka spraviti tudi na spodnje strani listov. Tretiranje brez izjeme izvajajte zvečer, ko na cvetočih in necvetočih lepoticah ni koristnih žuželk, saj so tudi naravni, biološki pripravki zanje lahko nevarni.
Podtaknjence seveda lahko delamo iz vseh balkonskih lepotic, ne samo pelargonij in bršljank. Postopek je isti. Vendar vam svetujem, da vsako leto del rastlin le kupite. Vegetativno razmnoževanje namreč pomeni, da se z podtaknjenci prenašajo vse pomembne bolezni, predvsem virusne in glivične. Kupljene rastline so razmnožene tako, da se to ne dogaja. Včasih je res nevarno, da se potem težave pojavijo v rastlinjakih, ampak veliko redkeje, kakor se to zgodi, če rastline vegetativno predolgo razmnožujemo sami.
Miša PUŠENJAK
S svetovne glasim stene
Na vrhu znane Forbeso-ve lestvice najbogatejših glasbenikov v prejšnjem letu so se znašli člani legendarne zasedbe U2. Irski rockerji so v zadnjih 12 mesecih zaslužili okroglih 130 milijonov dolarjev. V obdobju od julija 2009 do junija 2010 so prodali 1,3 milijona vstopnic za svojo veliko glasbeno turnejo 360' Tour. Za skupino U2 so se uvrstili rock veterani AC/DC, ki so v enakem obdobju zaslužili 114 milijonov dolarjev, to pa jim je uspelo predvsem s pomočjo
svetovne turneje Black Ice. Na tretjem mestu je r&b diva Beyonce z zaslužkom v višini 87 milijonov dolarjev, četrti je Bruce Springsteen s 70 milijoni dolarjev, prvih pet pa zaključuje Britney Spears s 64 milijoni dolarjev zaslužka.
Slovita ameriška glasbena skupina The Beach Boys bo naslednje leto proslavila 50-letnico svojega glasbenega ustvarjanja. Skupina je zaslovela v 60. letih zaradi harmoničnih vokalov in
U2
To je to
AC/DC
besedil, ki so odsevala kulturo kalifornijske mladine tistega obdobja. Leta 1961 sojo ustanovili bratje Brian, Carl in Dennis Wilson, njihov bratranec Mike Love ter prijatelj Al Jardine. V času svoje kariere so se na ameriško lestvico 40 največjih hitov uvrstili kar 36-krat, štirikrat na sam vrh. Skupina je zadnjič nastopala v živo leta 2006, takrat so se zbrali ob proslavi 40. obletnice izdaje albuma Pet Sounds, ki velja za enega najboljših albumov v zgodovini pop glasbe. Koncert, ki ga zimzeleni glasbeniki nameravajo organizirati prihodnje leto, bo najverjetneje brezplačen in se bo, kot zaenkrat kaže, odvijal v Golden Gate Parku. Kitarist Al Jardine pa je za nek časopis izjavil, da je njegova velika želja še ena velika svetovna glasbena turneja.
Dizzee Rascal in Corine Bailey Rae sta zbrala največ nominacij za letošnjo Barclaycard Mercury Prize. To je nagrada, ki jo vsako leto podelijo najboljšim glasbenikom na območju Velike Britanije in Irske. Dizzee Rascal je to nagrado že osvojil pred sedmimi leti, ko so ga izbrali za najboljšega novega izvajalca. Na drugi strani pa Corinne Bailey Rae še ni osvojila nagrade mercury, niti zanjo še ni bila nomini-
rana. Ob obeh že omenjenih se za nagrado za najboljši album potegujejo še Biffy Clyro, Foals, I Am Kloot, Kit Downes Trio, Laura Marling, Mumford and Sons, Paul Weller, The XX, Villagers ter Wild Beasts. Kdo bo osvojil to prestižno nagrado, bomo zvedeli na svečani podelitvi, ki bo 7. septembra in jo bo vodil britanski televizijski
voditelj Jools Holland.
®®®
Na glasbeno sceno se po letu 2003 vrača švedska pop skupina Ace Of Base. Skupina je bila na vrhuncu v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osvajali svetovne glasbene lestvice z uspešnicama All That She Wants in The Sign. Dva originalna člana skupine in producenta Jonas Berggren in Ulf Ekberg sta se odločila, da bo skupina nadaljevala delo, zato sta angažirala novi voka-listki Claro in Julijo. Nova postava je že napovedala, da bo oktobra izdala novi album. Prvi uradni singel z novega albuma bo skladba
z naslovom All For You.
®@®
74-letna rock'n'roll legenda Jerry Lee Lewis, ki se ga
najbolj spomnimo po njegovi največji uspešnici Great Balls of Fire, pripravlja nov album. Na albumu Mean Old Man je k sodelovanju povabil številne znane glasbenike; med njimi so Ronnie
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
2.	CALIFORNIA GURLS - K.PERRY FT. SNOOP DOGG
3.	AIRPLANES - BOB FT HAYLEY WILLIMAS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	AIRPLANES - BOB FT HAYLEY WILLIMAS
2.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
3.	LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
NEMČIJA
1.	WAKA WAKA( THIS TIME FOR AFRICA) - SHAKIRA feat. FRESHLYGROUND
2.	HELELE - VELILE & SAFRI DUO
3.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
NAHANA
I1CUCIJC
Nekoč, v moji rani mladosti, ki še ni tako daleč nazaj, so to bili dnevi, v katerih se je vse nekoliko umirilo. Ves dan se je bodisi počivalo, kolesarilo ali smo se sprehajali, šli h komu na obisk in tako dalje. Bila je poseben dan v tednu, namenjen družini in sprostitvi. Danes to ni več tako običajno, je vse bolj redko. Nedelje so se precej spremenile, postale so takšne kakor vsi drugi dnevi.
Sedaj se ob nedeljah dela. Odprti so vsi večji trgovski centri, ki kupcem brez empatije do delavcev predstavljajo nedeljsko zabavo. Saj ne, da bi ljudje v nedeljo resno nakupovali, to se jim ne da. Nakupovalna središča so zabava, kjer se lahko starši usedejo, kaj popijejo, otroke pa spustijo, da tekajo vse naokrog in se zaletavajo v druge ljudi. Zakaj neki pa bi otroka peljali v nedeljo v park, na svež zrak, ko pa imamo odišavlje-no in klimatizirano nakupovalno središče.
Pa ne gre samo za to ... Gre tudi za tiste, ki ob nedeljah dejansko nakupujejo. Čemu? Mar od ponedeljka do sobote ni dovolj časa za nakup? Aja, kaj pa jaz vem ... Svež kruh se jim je zahotel, pa so šli v trgovino, "če je že odprta". Saj drugače sploh ne gre živeti. Saj se še spominjate, kako so ljudje še pred nekaj leti množično umirali zaradi nedeljske lakote, ko je celo v soboto bila odprta samo ena trgovina, pa še ta le do poldneva., mar ne? Ko so umirali, ker v nedeljo za zajtrk niso pojedli še tople žemljice ... To, da rečejo "če je že odprta", je le neumen izgovor, da si potihoma potolažijo nekoliko slabo vest, ki jih ob nedeljskem nakupovanju vendarle gricklja. Trgovine niso odprte zaradi boljše volje menedžerjev, pač pa zato, ker ljudje kupujejo. Če se ob nedeljah ljudje ne bi množično zgrinjali v nakupovalna središča, dvomim, da bi ta bila odprta.
Na koncu ugotovimo, da to ni odvisno od direktorjev in referendumov, pač pa od nas, od vsakega posameznika in njegove morale. Vsak se sam odloča, ali bo ali ne bo nakupoval ob nedeljah. Vsak se mora pri sebi vprašati, ali je to res tako potrebno, ali je to moralno in ali je to sploh človeško ... Je človeško že tako utrujene trgovce prikleniti za blagajne in jim ukrasti še tisti en dan - le zaradi lastne zabave?
Jaz mislim, da ne, vi pa premislite zase ... Sedaj pa si bom malce odpočil; se vidimo čez kakšen mesec ali dva.
Matic Hriberšek
Wood, Keith Richards, Mick Jagger, Ringo Starr, John Mayer, Slash, Kid Rock, Eric Clapton in Willie Nelson. Keith Richards sodeluje v skladbi Sweet Virginia skupine The Rolling Stones, John Fogerty pa mu pomaga pri skladbi Bad Moon Rising legendarne zasedbe Creeden-ce Clearwater Revival. Nov studijski album Jerryja Lee-ja Lewisa Mean Old Man bo
uradno izšel 7. septembra. ®®®
Odlična alternativna kultna zasedba Manic Street Preachers iz Walesa je izdala naslov prvega singla z novega prihajajočega albu-
ma. To bo skladba z naslovom Just the End of Love
in bo njihov prvi material po lanskoletnem albumu Journal for Plague Lovers. Za razliko od prejšnjega albuma, ki je v glavnem vseboval avtorsko delo njihovega pokojnega člana Richeyja Edwardsa, bo novi album vseboval njihove avtorske skladbe. Album bo nosil ime Postcards from a Young Man in bo že njihov deseti studijski album. Album bo v Veliki Britaniji uradno izšel 27. septembra, že omenjeni prvi singel Just the End of Love pa naj bi bil objavljen dva tedna prej.
Janko Bezjak
1. CALII SNOOP
estvi
NA J °y
KATY PERRY AND
LIFORNIA GURLS >P DOG
2.	ALEJANDRO - LADY GAGA
3.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
4.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
5.	SATELITTE - LENA
6.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
7.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
8.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM LAMBERT
9.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
10.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING I GIRLS
11.	TE AMO - RIHANNA
E AMO Vsc
FOR
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplacniske telefonije - preverite stanje na vasem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
hladna krompirjeva kremna juha,
sladica
SREDA
sataraš, riž
ČETRTEK
govedina v solati
PETEK
girice, paradižnik, paprika, majonezne omake SOBOTA
pečeni mesni cmoki*, dušena
zelenjava
NEDELJA
zelenjavna kremna juha, postrv
na žaru
PONEDELJEK
mlečne kumare, ocvrti medaljoni
*Pečeni mesni cmoki
Sestavine: 1 kg mešanega mletega mesa, 2 stari žemilji ali kruh (120 g), 2 večji čebuli (160 g), 2 pesti peteršilja (30 g), 2 jajci (120 g), 2 jedilni žlici masla, 2 ščepca česna v zrnu ali mletega, 2 ščepca posušenega marajona in timi-jana, jušna kocka, poper, sol, 5 jedilnih žlic maščobe (75 g), 5 jedilnih žlic mle-ka(75 ml).
Žemlji narežemo in poškropimo s toplim mlekom. Čebulo in peteršilj drobno
sesekljamo. Čebuli dodamo jušno kocko in jo popražimo, da postekleni. Popraženo čebulo primešamo v posodo k namočenim zemljam. Počakamo nekaj minut, da se ohladi. Dodamo meso, jajci, zelišča in začimbe. sestavine dobro ugnetemo v maso. Po potrebi dosolimo in popramo. Z mokrimi rokami oblikujemo cmoke. V kozici razgre-jemo maščobo in cmoke z vseh strani rjavo opečemo. Pečemo jih 10 do 15 minut (odvisno od velikosti). Cmokom se zraven vseh vrst kuhane ali dušene zelenjave prileže tudi krompirjeva solata.
**Postrv v slanini na žaru
Sestavine: 4 postrvi (okoli 300 g), 8 rezin hamburške slanine, 8 strokov česna, 1 žlica olivnega olja, 1 žlička posušene materine dušice, 1 žlička posušenega rožmarina, 1 žlička posušene kadulje, sol, limona.
Postrvi očistite in jih do suhega obrišite (posušite). Postrv zarežete po obeh straneh boka in jo posolite. Posolite tudi notranjost ribe. Sesekljan česen pomešate z olivnim oljem in ribe napolnite z zmesjo. Ribe ovije-te s slanino in jih položite na rešetko za peko rib. Po vrhu jih posujte z mešanico zdrobljenih začimb (materina dušica, rožmarin, ka-dulja, lahko pa samo rožmarin). Na ribe nato položite tanke rezine limone. Mrežo za ribe zaprite in ribe položite na žar. Pecite jih približno 10 minut z vsake strani. Postrezite jih z zeleno solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
e
-k-k-k
Italijani: "Potrpežljivost je vrlina oslov in svetnikov. "
•k-k-k
Finci: "Ribe lovi na trnek tisti, ki zna čakati." -k-k-k
Italijani: "Dovolj se posti tisti, ki slabo je." -k-k-k
Nemci: "O postu govorijo lepo samo siti." -k-k-k
Portugalci: "Bedaki posojajo, pametni pa kupujejo."
-k-k-k
Nemci: "Ni lepo posojati človeku, ki jamči s svojo častjo."
-k-k-k
Angleži: "Strelec, ki ustreli previsoko, zgreši enako kot tisti, ki ustreli prenizko."
-k-k-k
Japonci: "Ne spotakne se tisti, ki leži v postelji." -k-k-k
Finci: "Ne hvali mačke, dokler ni ujela miši." -k-k-k
Angleži: "Stare pohvale umrejo, če jih ne hvališ."
Čehi: "Tudi pri sitem beraču je malha prazna." -k-k-k
Tadžiki: "Lakomnemu je še v grobu tesno."
Smeh ni greh
Mujo je odšel z ženo v pragozd in srečal Tarzana in Jane.
Tarzan se je predstavil. Pokazal je nase in mu rekel: "Tarzan!"
Mujo je pokazal sebe in odgovoril: "Mujo!"
Tarzan je pokazal na Jane poleg sebe in rekel: "Jane!"
Mujo je pokazal svojo soprogo in rekel:"Fata!"
Tarzan je pokazal opico in rekel: "Čita!"
Mujo je pokazal Fato in rekel: "Ne čita!"
Zdravnica se skloni do nesrečnika in mu zašepeta na uho: »Garsonjero, pa tisoč evrov na mesec.«
Klošar berači sredi Ljubljane: "Dajte mi za kruh, dajte, usmilite se me, dobri ljudje!"
"Zakaj pa ne greš delat? Saj imaš obe roki in nogi!" se jezi mimoidoči.
"Kaj naj si dam roko ali nogo odrezati, da nafehtam kakšen cekin?"
Pride policaj v trgovino pa pravi: »Ali imate barvne televizorje?«
Prodajalec: »Da.«
Policaj: No, potem mi pa dajte modrega.«
"Ali veš, da današnji časopis piše tudi o meni?" "Ne. Kje pa?"
"Na 10. strani piše, da je bilo včeraj na tekmi 1000 gledalcev. Med njimi sem bil tudi jaz!"
"Natakar, ta piščanec mi niti malo ni všeč!"
"Veste kaj, to je menza, ne pa razstava ptic!"
"Ti si tako sladka, mila, nežna, simpatična....!" je žvrgolel Peter svojemu dekletu. "To mi je povedal že Mitja." "Nikar mu ne verjemi. On je največji lažnivec v mestu!"
Mlad postaven mladenič se vidno skrušen zateče v ordinacijo k priletni zdravnici.
»Kaj vas muči?« ga vpraša dohtarca.
»Težave imam z erekcijo.«
»Tako mlad, pa težave?«
»Ja, ampak jaz jih imam v nasprotni smeri?«
Zdravnica si natakne očala. »Kaj to pomeni? Mi lahko razložite?«
»Ja, bom,« zajeclja mladenič. »Kar naprej mi stoji. Tudi po 12 ur na dan. To je nevzdržno! Kaj mi lahko daste?«
Se spominjaš, da si bil pred pol leta na ribolovu?" je žena vprašala moža.
"Seveda se spominjam! Odličen ulov je bil!"
"Klicala te je riba, ki so jo ulovil! Pričakuje ribice!"
Psihiater je v bolnišnici zagledal pacienta, ki je stal poleg stene in imel uho naslonjeno na steno. Zdravnik je stopil k njemu in še on prislonil uho na steno, nato pa ugotovil: »Nič ni slišati!«
»Ja, gospod doktor, tako je že cel teden!«
"Zmago, zakaj si se včeraj tako jokal, da te je slišalo celo naselje?"
"Mama je klofala moje hlače in pozabila, da sem jaz v njih."
Ugankarski slovarček: ANIA-RA = Blomdahlova opera iz leta 1959; BIE = provinca v Angoli; FORA = bistvo, jedro, štos; KAFIR = kafrsko proso; LIAS = oddelek jure; NAN = reka na Tajskem, pritok Yoma; DEMIKAN = posušeno bivolje meso.
■}jgo 'uepez 'gjuejo 'sen 'ejejuv 's|qeue>i 'oujv 'mo^ 'hioa mjg 'uou^iuv 'oaiuoy 'en 'nq 'VIAI 'MSJd 'zo 'Mie 'IZ 'euaoo 'e£ -ein 'J9}9 'gjguednz ba| 'eppa|ao 'o/qaq 'ajg '|anueiuw| '^agegjj^ 'euoa 'eueso 'ezj||/\| 'joajs :ou
-AB.IOpOA :3)|UeZIJ)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na íUE-hountrn íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da nam bodo bojda pre-plačano elektriko vendarle vrnili. Ampak še ne tako hitro, ker jo morajo pred tem še precej(krat) podražiti.
... da ptujska voda sploh ni bila onesnažena, vsaj ne tako zelo, da bi bil potreben takšen alarm. Ampak je bila menda takšna afera potrebna, da bo vodo lažje podražiti .
... da se letos eden ptujskih županskih kandidatov podaja v boj za stolček z obljubo, da bo na lastne stroške obnovil streho minoritskega samostana. Lahko se zgodi, da bo dobil zelo veliko podpore, posebno med kulturniki in še več med - verniki.
... da je bila najbolj pametna poteza letošnjega praznovanja Grajenčanov postavitev šotora. V petek jih je varoval pred soncem, v soboto pa pred nalivi.
... da so imeli v šterntalski usnjarski fabriki minuli teden izjemno frekvenco odvozov s kombiji - pa niso odvažali iz-
delkov za kupce, ampak delavke v zdravstveni dom. Menda je šlo za (ponesrečeno) tekmovanje, katera zdrži dalj za tekočim trakom pri temperaturah nad 40 stopinj ...
... da se v fari sv. Marka pred volitvami dogajajo čudne naložbe; bojda sedanji prvi mož gradi čisto pravo kapelico! Zlobni jeziki že vedo povedati, da je to znak zahvale za uspešne priprošnje ob letošnjih
volitvah, ugibajo le, kateremu svetniku bo posvečena .
Vidi se ...
. da ima ptujski mestni svet daleč največ žurnalističnih oboževalk. Vsaj tako si vrli ptujski politiki mislijo in so - srečni ... Resnica pa je, da edino ženske še lahko zdržijo vse neumnosti, ki jih klatijo, še zlasti, ko je vroče - in ostanejo prisebne .
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča za majhne in	wJi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Boštjan Matela
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili po elektronski pošti tole sporočilo: »Pozdravljeni! Pošiljam vam fotografijo naših razposajenih otrok v domačem bazenu. Na fotografiji so: Aljaž, Tia in Vanesa. Fotografija je bila posneta v soboto, 17. julija.« Saj ob takem veselju človek niti ne pogreša morja. Pa še vse je doma pri roki!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7	2	9			5			
								2
6			3	8				9
9					3			
	6		4				3	
2					8		5	1
		6						
				9			2	7
				7		8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©	€€	000
Bik	vv	©©©	€	00
Dvojčka	v	©©	€€€	0
Rai	vv	©©©	€	00
Lev	vvv	©©	€	000
Devica	vv	©	€€€	0
Tehtnica	v	©©©	€€	000
Škorpijon	vvv	©©	€	00
Strelec	vv	©	€€€	0
Kozorog	vvv	©©©	€€	00
Vodnar	v	©©©	€€€	0
Ribi	vv	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 28. julij do 2. avgust: 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 2. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki je prejel nagrado Pikapolonice po pošti. Nagrajenka je: Saša Kolarič, Veliki Brebrovnik 115, 2259 Ivajnkovci.
Anekdote slavnih
Po naročilu nekega časopisa se je nemško-češki pisatelj judovskega rodu Egon Erwin Kisch nekoč odpravljal poročat o parlamentarnih volitvah. Zaprosil je za predujem, vendar so mu odobrili precej manj, kot je želel. Naslednjega dne je dobil časopis naslednje poročilo: »Senzacionalne volitve! Velikansko razburjenje v parlamentu!. V nabito polni poslanski zbornici je govoril liberalni poslanec in izjavil, da namerava storiti nekaj čisto nenavadnega in
nepričakovanega, namreč... Tu je predujem pošel. Kisch.« ***
Aleksander Dumas starejši velja za enega najplodovi-tejših pisateljev vseh časov, saj je izdal okoli 1.200 knjig. Zgodovinarji trdijo, da mnogih ni napisal sam, ampak so jih po njegovih navodilih mladi pisatelji. Ko je nekoč izšel zopet nek njegov roman, je oče vprašal Aleksandra Du-masa sina: »Siprebral mojo najnovejšo knjigo?«
Sin je avtomatično odgovoril: »Ne. Si jo ti?«
***
Francoski režiser Francois Truffaut je angleškega režiserja Alfreda Hitchocka označil takole: »Prizore z umorom snema, kot bi šlo za ljubezenske, ljubezenske prizore
pa tako, kot bi šlo za umor.«
***
Proti koncu 16. stoletja je bila v veliki modi moška brada. Španski kralj Filip II. je odposlal v Vatikan še zelo mladega plemiča. Ko je papež Sikst V. zagledal mladega golobradega moža, je nejevoljno zagodrnjal: »Španskemu kralju najbrž primanjkuje mož, ker mi pošilja golo-brade dečke.«
Mladenič ni izgubil prisebnost. Hitro je odgovoril: »Če bi moj kralj slutil, daje vaši svetosti več do brade kakor do
sposobnega moža, bi vam gotovo raje poslal kozla.« ***
Ko so vprašali angleškega pesnika Alexandra Popea, kako da ima toliko prijateljev, je odgovoril: »To je čisto preprosto. Verjamem, da je vse mogoče in da imajo vsi prav.«
ART PTUJ 2010 • Eksplozija umetnosti
Obiskovalci so navdušeni
Kulturno umetniško društvo Art Stays in Društvo za glasbeno umetnost Arsana sta tudi letos združila moči in poskrbela za medsebojno prepletanje dveh festivalov, Mednarodnega festivala sodobnih vizualnih umetnosti Art Stays in Glasbenega festivala Arsana pod istim nazivom Art Ptuj 2010.
Dogajanje na festivalu, ki privablja kulture željne obiskovalce, vsaj za nekaj dni poskrbi za oživitev starega mestnega jedra. Za trenutek dobiš občutek, da morda le ni center dogajanja nakupovalno središče, ampak aktivni obiskovalci, ki mestu dajejo življenje. Razna predavanja, številne delavnice, razstave, ob večernih urah pa koncerti dajejo številne možnosti za izkoriščanje prostega časa. Prav
festivali, kot je Art Ptuj, so tisti, ki mestu opravičujejo svoj naziv. Prepletanje različnih zvokov in slik, ki preplavijo mesto, dajejo možnost izbire, a hkrati združujejo različnost okusov v mozaično celoto, ki naredi festival poseben. Različnost, ki privlači množice, pa v nasprotju pričakovanega trenja mnenj o kvaliteti, svo-jevrstnosti in prepoznavnosti sproži ravno obratno. Zbrane množice na festivalu namreč
presenetljivo odprto spremljajo novo umetnost, njim še neznane izvajalce in umetnike, ki vzpodbudijo ocenjevanje in predvsem pozitivne kritike med obiskovalci. Nelagodnega tarnanja in nezadovoljstva posameznikov nad programom prav zaradi njegove pestrosti ni. Za vsako uho in oko se namreč najde kaj zanimivega. In ker je občutek na sprehodu po mestu ob poznopopoldanskih urah danes povsem drugačen
kot v jesenskih mesecih, so si obiskovalci festivala edini, da takih dogodkov v mestu ni nikoli preveč.
Eksplozija umetnosti, ki se te dni odvija na Ptujskih ulicah, je prevzela vse prebivalce, zato je ritem, s katerim mesto zadiha ob takem festivalu, kot je Art Ptuj, vsekakor vredno ponoviti večkrat v letu. Naj festivalsko življenje postane del našega mesta.
V.B.
Foto: CG
Utrinek s koncerta Crossroads
Ptuj • Pestro poletje na gradu
Kmalu tečaj za viteze
in grajske gospodične
V avgustu se bodo na ptujskem gradu zgodile tudi Muzejske poletne zabavnice, ki bodo letos viteško obarvane.
Zabavnice, ki bodo potekale od 9. do 12. avgusta med 10. in 12. uro, so tokrat poimenovali Kratek tečaj za viteze in grajske gospodične,
v sklopu katerega bodo na štirih delavnicah kandidati za viteze izdelali viteški meč, ščit in ogrinjalo, grajske gospodične pa pokrivalo, mo-
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
šnjiček in pahljačo. Prav tako bodo izdelali in igrali igro mlin ter s peresi napisali kodeks obnašanja.
Prireditve so namenjene osnovnošolcem od 10. leta dalje, potrebne pa so predhodne prijave, ki jih sprejemajo do 4. avgusta oziroma do zapolnitve mest.
V ptujskem muzeju pa v
avgustu prav tako pripravljajo delavnico Grad, gradiček, na kateri bodo pobarvali in sestavili grad z njegovimi prebivalci: vitezi, stražarji in grajskimi gospodičnami. Udeležba na dogodku, ki bo potekal na ptujskem gradu 5. avgusta od 10. do 16. ure, je brezplačna.
Polona Ambrožič
SPORED ODDAJ
TOREK 27.7.
8.00 Kronika Občine Destrnik 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Destrnik - Žetev v Jlršovclh 21.10 Dogodki Destrnik 23.00 Vldeo strani
SREDA 28.7.
8.00 Srebrna mala - Korena 9.00 Utrip iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Kronika Občine Hajdina 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 29.7.
8.00 Pridobitve PGD Podvinci 9.00110 let PGD Dornava 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Praznik žetve Polenšak 2010 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 30.7.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip iz Ormoža 18.00 Lenart - Otvoritev igrišča v Selcih 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč-ponovitev 23.30 ORMOŽ - Med nami povedano 00.30 Video strani
Na ptujskem gradu lahko otroci preživljajo počitnice tudi ustvarjalno.
Zanimivosti iz sveta
V splitskem klubu za eno pijačo 2760 evrov
Fotografija je simbolična
Foto: in-split
Nemški turist je prijavil policiji v Splitu, da je v petek za vodko in tonik v splitskem nočnem klubu La Mirage plačal približno 2760 evrov. Povedal je, daje plačal s kreditno kartico, ob preverjanju stanja na računu pa je ugotovil, da je za pijačo odštel neverjetno veliko.
Nemški državljan je prišel v klub v petek zjutraj in ko je spilpijačo, je želelplačati s kartico. Po njegovih besedah je natakar vzel kreditno kartico in se potem vrnil ter dejal, da ni pooblastila za kartico. Nato je 27-letni turist dal tudi drugo kartico.
Nemec je kasneje preko spletne banke ugotovil, da ima na vsaki kartici za okoli 1380 evrov minusa. Dodal je, da so mu v telefonskem pogovoru v banki to tudi potrdili.
V soboto je prevaro prijavil splitski policiji, kije sprožila preiskavo, poročajo hrvaški mediji. /sta
Hrvaška premierka osebno pozdravljala turiste
t ii -ÉÉ	räte. m
WW „	■1 * -t. • * (hv ■
Foto: vecernji.hr
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je v soboto na cestninski postaji Lučko pri Zagrebu osebno pozdravljala turiste, ki prihajajo na dopust na Hrvaško. Zaželela jim je dobrodošlico, stisnila roko ter jim dala informativne zgibanke in spominke, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Dobrodošli na Hrvaškem,« je številnim turistom na poti proti Dalmaciji zaželela premierka, ki jo je spremljal minister za turizem Drago Bajs.
To je bilo prvič, da se je kakšen predsednik hrvaške vlade odločil za ta korak, ki je precej presenetil številne turiste. Ti pa so kljub presenečenju, kot je poročala hrvaška televizija, z veseljem poklepetali s premierko.
Kosorjeva je v pogovoru z novinarji izrazila prepričanje, da bo letošnja turistična sezona na Hrvaškem kljub manjšemu številu turistov v prvem polletju - manjše je bilo za šest odstotkov - dobra. Bajs pa je povedal, da je v prvih treh tednih julija v Hrvaško vstopilo za 450.000 ljudi več kot v enakem obdobju lani.
Hrvaška premierka pa je še posebej pozdravila povečanje števila gostov iz Slovenije, ki jih je bilo v juniju kar za 13 odstotkov več kot lani. /sta
Monaški knez Albert se bo poročil julija 2011
Foto: teiegraph.co.uk
Monaški knez Albert se bo s svojo južnoafriško zaročenko Charlene Wittstock poročil julija prihodnje leto, so sporočili iz monaške knežje palače. Civilna poroka naj bi bila 8. julija, cerkvena pa dan kasneje, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
52-letni Albert in dvajset let mlajša nekdanja plavalka Charlene Wittstock, ki je leta 2000 nastopila na olimpijskih igrah v Avstraliji, sta se zaročila 23. junija letos. Spoznala sta se leta 2000 na plavalnem tekmovanju v Monaku. Knez Albert na monaški prestol je sedel po očetovi smrti julija 2005. Ima dva zunajzakonska otroka, vendar nobeden od njiju ne more sesti na monaški prestol, saj sta bila rojena zunaj zakona. Za Alberta bo to prva poroka, leta 2002 pa je monaški parlament sprejel celo zakon, po katerem bi ga na prestolu lahko nasledil sin katere od njegovih sester, če sam ne bi imel sina.
Wittstockova je bila rojena v Zimbabveju, v svoji plavalni karieri je med drugim zmagala na sto metrov hrbtno na igrah Commonwealtha, pred prihodom v Monako pa je bila vzgojiteljica. /sta
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
naroci1.nica za
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Marjana Zemljariča
IZ STOJNCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi tvoji žalujoči
Prireditvenik
Torek, 27. julij
9.00-13.00 pred trgovino Mercator, Počitniške delavnice DPM Velika Nedelja 17.00 Park hotel Ptuj, predavanje: Monoblock - umetnost, znanost in tehnologija,
Festival Art Ptuj 2010 10.00-12.00 CID Ptuj, ustvarjanje glasbe z računalnikom 18.00 razstavišče Stari zapori, razstava: Media - Made in Italy, Festival Art Ptuj 2010
18.30 slavnostna dvorana ptujskega gadu, Koncert udeležencev Mednarodne
poletne glasbene akademije, Festival Art Ptuj 2010 19.00 Park hotel Ptuj, predavanje: Embodied acts - Sodobna zvočno-plesna
performativna umetnost, Festival Art Ptuj 2010 20.30 dvorišče ptujskega gradu, literarni večer: Za pol neba, Festival Art Ptuj 2010
9.00-13.00 pred trgovino Mercator, Počitniške delavnice DPM Velika Nedelja 21.45 Dom Kulture MuziKafe, koncert Maja Keuc akustik trio, Festival Art Ptuj 2010
Sreda, 28. julij
10.00 CID Ptuj, elektro delavnice
14.00-17.30 Salon umetnosti, Odprti atelje - Italija, Art Ptuj 2010
18.00 20.00
21.30
21.30
Park hotel Ptuj, Predavanje: Figura v sodobnem slikarstvu, Art Ptuj 2010 slavnostna dvorana ptujskega gradu, Mojstri komorne glasbe - večer z romantiko, Art Ptuj 2010
atrij hotela Mitra, Media art Performance, Made in Italy - Andrea Cazzagon
in Giaacomo Artusi, Art Ptuj 2010
klub Gemina XIII, Kontraglas, Art Ptuj 2010
Četrtek, 29. julij
10.00 izpred Bioterm Mala Nedelja, pohod Grossmanova pot filma in vina, organizirata Grossmannov festival filma in vina in Turistično društvo M. Nedelja 13.00 Park hotel Ptuj, Predavanje - Somewhere Between Art and Science - BridA -
Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica, Art Ptuj 2010 14.00-17.30 galerija Magistrat, odprti atelje - Slovenija, Art Ptuj 2010 16.00 balinišče Ptuj, turnir v balinanju med ekipami Občinske uprave MO Ptuj in
sveti četrtnih skupnosti 16.30 Park hotel Ptuj, predavanje - Bioalloy and the Body Performance - Planes of
(Non)existence - Gary Cass, Art Ptuj 2010 18.00 pred Mestno hišo, odprtje nove javne plastike mesta Ptuj, Art Ptuj 2010 19.30 slavnostna dvorana ptujskega gradu, zaključek Mednarodne poletne glasbene akademije, Društvo Arsana in MO Ptuj 21.30 Dom kulture Muzikafe, koncert - Mia Žnidarič, Art Ptuj 2010
Petek, 30. julij
13.00
16.00
17.00
18.00 19.00
20.00 20.30
Galerija Magistrat, odprtje razstav Art Stays 2010 in projekta nove javne plastike mesta Ptuj 2012, društvo Art Stays in MO Ptuj v Bastiji, zaključek festivala Art Stays 2010 - zvočno glasbeni performans Lynn Book& media art performans Francesca Fonassija & multimedialni frizerski performans - frizerska unija kreativnosti
pred Mestno hišo, namestitev spominske plošče ob 20. obletnici manevrske strukture narodne zaščite, OZ veteranov vojne za Slovenijo Ptuj in MO Ptuj poročna dvorana, Slavnostna seja Mestnega sveta MO Ptuj dvorišče minoritskega samostana, Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku mestne občine Ptuj
trgi in ulice starega dela mesta Ptuj, Ptujska poletna noč
dvorišče minoritskega samostana - zaključek glasbenega festivala Arsana,
koncert - Oto Pestner, Art Ptuj 2010
Mali oglasi
STORITVE
Z VEDEŽEVANJEM, jasnovidnostjo, alternativnimi metodami in posebnimi obredi na daljavo do dobrega zdravja, počutja in obvarovanja pred posledicami svetovne krize in uroki. Telefon 090 44 02 cena 1,99 evra na minuto, 01 28 340 38 in 031 641 430.
IMAŠ popravnega iz nemščine, angleščine ali italijanščine? Nudimo kakovostne inštrukcije po ugodnih cenah. Prevajanje ST, Sandra Travnikar, s. p., prevodi, lekture, inštrukcije. Tel. 041 366 414, mail: prevajanje.st@ gmail.com
KMETIJSTVO

K POSKOČNIH
1.	ZLATI DEČKI - Predraga deklica
2.	Ans. PAJDAŠI - Kdor ljubi dom
3.	PETRA GRABROVEC - Babičine citre
4.	Ans. NAVDIH - Nekoč pa pravi bom požvižgal
5.	D0RI - S Kozjanskega na Gorenjsko
6.	Ans. NAVEZA - Če v moji postelci boš spala
7.	KARAVANKE -Jurjevsmn
A
POP 7 TOP
1.	BOŠTJAN KONEČNIK-Zakaj si me pustila
2.	ŠTAJER BAND - Vse bo še 0K
3.	ŠPELA GROŠELJ-Moč srca
4.	R0G0ŠKISLAVČKI - Igrajva se zdravnike
5.	SKATER -Fuzbaler
6.	NIKI-Do kože vroče
7.	MIRNA REYNOLDS - Nate dajem križ
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Ilajdina
PRODAM odojke in svinjo za zakol. Tel. 755 31 21.
PRODAM dve telički za nadaljnjo rejo. Tel 031 558 596.
NEPREMIČNINE
Maribor, Pobrežje, 65 m2, 2,5-sob-no stanovanje, 1975, 3. nadstropje, renovirano 2007, vsi priključki, 75.000 EUR. 041 747 022, Agencia, d. o. o., Vodnikova 155, Ljubljana.
Maribor, Košaki, 85 m2, 3,5-sobno stanovanje, 1992, prenovljeno, vrtna terasa 70 m2, parkirno mesto, 97.000 EUR. 041 747 022, Agencia. d. o. o., Vodnikova 155, Ljubljana.
Maribor, center, 70 m2, 3-sobno stanovanje, 3. nadstropje, v celoti renovirano 2008, vredno ogleda, 86.000 EUR. 041 747 022, Agencia, d. o. o., Vodnikova 155, Ljubljana.
Ptuj, okolica, 4992 m2, zazidljiva parcela, 7km od Ptuja, gradbeno dovoljenje za bencinski servis, 213.429 EUR. 041 330 599, Agencia, d. o. o., Vodnikova 155, Ljubljana.
Ptuj, 680 m2, zazidljiva parcela na zelo elitni lokaciji, infrastruktura ob parceli, nagnjen teren, 72.924 EUR. 041 330 599, Agencia, d. o. o., Vodnikova 155, Ljubljana.
Ptuj, Brezovec, parcela 7629 m2 - 333 m2 stavbišča, lep razgled, kupec ne plača provizije, možen nakup v 2 delih, 48.060 EUR. 041 330 599, Agencia, d. o. o., Vodnikova 155, Ljubljana.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM vzamemo starejšo hišo za daljše obdobje v občini Dornava ali širši okolici. Tel. 070 344 392.
DELO
ŠTUDENT išče delo, lahko sprehajanje živali, psa ... Tel. 051 391 010.
RAZNO
LEPO ohranjeno spalnico in vrtno kosilnico s košem, rabljeno, prodam. Tel. 031 785 444.
RADIOPTUJ
89,8*98,E»ICH3 www.radio-ptuj.si
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
SUHO KORUZO v vrečah prodam. Tel. 041 685 823.
LES za ostrešje, suhe deske, 25 mm, late 4 x 5 cm, 5 x 8 cm, ladijski pod, opaž 12-20 mm, obloga bruna, 21 mm, brezplačna dostav na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
PRODAM telico črno-belo, brejo 8 mesecev. Tel. 758 37 51.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na številki 041 212 136.
£tëy'&ufca, budilka
j	www.raAio-ptuj.ii
104,3 Mb
PTUJSKA POLETNA NOC
ZABAVA IN KULTURA V NAJSTAREJŠEM MESTU NA SLOVENSKEM!
30. in 31. julija 2010 se bodo od 20. do 4. ure zjutraj naslednjega dne, na kar enajstih lokacijah mesta Ptuj, predstavile številne skupine in Dj - ji z glasbo za vse okuse. Ob dobri glasbi, pestri gostinski ponudbi, ponudbi na stojnicah, bogatem spremljevalnem programu in drugih presenečenjih, boste lahko preživeli dve noči dobre večerne zabave. V soboto, 31. julija, bodo čez dan potekale razne športne in druge aktivnosti (badminton, košarka -igranje trojk, otroške delavnice, žonglerji, animatorji). Dogajanja bodo potekala od 10. do 18. ure na Mestnem trgu, Novem trgu in Miklošičevi ulici.
VSAK CEÏRÏSK OB 20.00 URI
t
GLASBENI PROGRAM
MINORITSKI TRG (barCheers)
30.	julij: ANSAMBEL SMILE (OB 22.00)
31.	julij: DUO ŠTAJERSKI BRENDI (OB 20.00)
MESTNI TRG (okrepčevalnica Evropa, bar Florijan)
30.	julij: HOLLIDAY BAND, DRUGO DUGME IN "SLOVENIJA
IMATALENT" (OB 20.00)
31.	julij: SKUPINA KALAMARI IN "SLOVENIJA IMA TALENT"
(ZMAGOVALCI LETOŠNJE EME IN UDELEŽENCI EUROSONGA 2010), SANJA GROHAR (OB 20.00)
ULICA HEROJA LACKA (gostilna Pri pošti)
30.	julij: GITANO BAND (OB 20.00)
31.	julij: GITANO BAND (OB 20.00)
MESTNA TRŽNICA, SLOMŠKOVA ULICA, MIKLOŠIČEVA ULICA, NOVI TRG (PP Gostinstvo, Maska caffe)
30.	julij: ANSAMBEL ČUKI, MODNA REVIJA UNIKATNE
POLETNE KOLEKCIJE »AFRIKA« (OB 20.00)
31.	julij: ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, REBEKA DREMEU
(OB 20.00)
SLOVENSKI TRG (Klub ptujskih študentov. Kavarna Trajana)
30.	julij: FREEFORCASH (OB 22.00)
31.	julij: CARNEVAL BAND (OB 22.00)
PREŠERNOVA ULICA (Hotel Mitra)
30.	julij: ZABAVA Z GLASBENO SKUPINO »PASSION
EMBRACE BAND«(OB 20.30)
31.	julij: ZABAVA Z GLASBENIM DUOM JOCO & BOJAN
(OB 20.30)
PTUJ 2012
evropska prestolnica kulture
PREŠERNOVA ULICA (Park hotel Ptuj, Tovarna tradicij, Praturizem)
30.	julij: DJ STANČ (CHILI OUT, LOUNGE, JAZZ, FUNKY)
(OB 20.00)
31.	julij: PRLEKSTANSKI FOLKROKBLUZ (Tadej Vesenjak),
FRANCOSKI ŠANSONI (Matija Puž & Edi Klasinc), EKSKLUZIVNA MODNA REVIJA - moda v prvi polovici 20. stoletja, OD ERIC CLAPTONA DO DEEP PURPLE (Bataljon) (OB 20.00)
VRAZOV TRG (Dom KULTure - muziKafe)
30.	julij: KONCERT CAFE UN LATIN (OB 21.00)
31.	julij: KONCERT NIKA PERUNOVIČ IN MARKO ZALETELI
(OB 21.00)
VOŠNJAKOVA ULICA (caffe in pizzerija Marakuja, Art caffe)
31. julij: ROCK'N BAND (OB 21.00)
VINARSKI TRG (Super Li, Hotel Petovio)
30.	julij: VLADO KALEMBER (OB 21.00)
31.	julij: SKATER, MINEA (OB 21.00)
PARKIRIŠČE ZA AVTOBUSNO POSTAJO - P CENTER (Maska caffe in FIT 2000) 31. julij: SUMMER HOUSE PARADE 2010 | PLASTIK FUNK (Ministry of Sound, Nemčija), BLUE&DEEP (OB 21.00)
ŠPORTNE IN DRUGE AKTIVNOSTI NOVI TRG IN MIKLOŠIČEVA ULICA
31. julij: KOŠARKA - IGRANJE TROJK od 10.00 do 18. ure
MESTNI TRG
31. julij: BADMINTON, ŠPORTNA ŠOLA JUHUHU, OTROŠKE DELAVNICE od 10.00 do 18. ure
Organizator: Mestna občina Ptuj v sodelovanju s ptujskimi gostinci
Ptuj • Še o onesnaženju vode
Voda je ponovno neoporečna
Najnovejše onesnaženje ptujske vode je povzročilo vrsto govoric, ki so pokazale, da kljub takšnim ali drugačnim pojasnilom stroki vsi ne verjamejo. Kljub določenim pravilom, ki veljajo za vzorčenje vode in odkrivanje morebitnega onesnaženja, je bilo mnogo takih, ki so prepričani, da so podatki o tem v javnost prišli z veliko zamudo, da so odgovorni podatke prikrivali. Mnogi naj bi imeli tudi takšne ali drugačne prebavne motnje, driske, celo izpuščaje, slednji naj bi bili bolj simptomi za okužbo s salmonelo, pojasnjuje zdravstvena stroka.
VJZ ZD Ptuj je direktorica Metka Petek Uhan povedala, da ne morejo reči, da je kdo pri njih sploh iskal pomoč zaradi onesnaženja vode. Če pa je do okužbe že prišlo, ta ni bila tako huda, da bi bila potrebna pomoč zdravnika. Kakorkoli že, v teh dneh je na Ptuju porasla prodaja ustekleničene vode, ukrep prekuhavanja vode so ljudje v največji možni meri spoštovali. Iz Komunalnega podjetja Ptuj pa je v soboto po 12. uri prišlo sporočilo, da pitna voda ni več onesnažena z E.coli, zato je prenehal veljati tudi ukrep prekuhavanja vode. Pred tem pa smo se ponovno pogovarjali z Ivanom Dob-nikom, ki v Komunalnem podjetju Ptuj odgovarja za kakovost pitne vode. Želeli smo še nekaj dodatnih pojasnil v zvezi s kakovostjo vode in povezano kontrolo.
Gospod Dobnik, za kakšen obseg onesnaženja gre v resnici, vaše prvotno obvestilo je zajelo znatno večje območje onesnaženja, kot je bilo v resnici?
»Sproti dobivam podatke o izvidih vzorcev vode, ki so bili redno odvzeti. Vzorca, odvzeta 16. julija letos v Vošnjakovi in Trstenjakovi ulici, sta bila skladna s pravilnikom o pitni vodi. Prav tako so bili skladni s pravilnikom vzorci vode, odvzeti 19. julija letos na Vičavi, v Grajeni, v VH Placarski vrh in v VH Kozjak. To kaže, da je bilo onesnaženje omejeno v glavnem na območje vodohranov, ki smo jih omenili že v naših prejšnjih izjavah. To je vodohrane Panorama, Rabelčja vas in Nova vas II.«
V kakšnem času ste reagirali, potem ko ste prejeli rezultate analize vzorce vode, ki so na treh vodohranih pokazali onesnaženje z E.coli? Govorice so bile, da ste javnost obvestili šele deveti dan po onesnaženju. Kakšna pravila veljajo v primerih onesnaženja, kakšen je reakcijski čas?
»Vzorce vode, na osnovi katerih je bil izdan ukrep prekuhavanja vode, je Zavod za zdravstveno varstvo na osnovi načrta vzorčenja odvzel 15. julija. O izvidih teh vzorcev sem bil po telefonu obveščen 20. julija ob 11.15. Naročilo za obveščanje sem na Radio Ptuj in Radio Grom po faksu poslal 90 minut kasneje. V primeru mikrobiološkega
Foto: Črtomir Goznik
Od sobote, 24. julija, E.coli ni več v ptujski pitni vodi.
onesnaženja pitne vode je treba začeti obveščati uporabnike v roku dveh ur po prejetju informacije o onesnaženju. Predvideni način obveščanja za tovrstnem primer sta Radio Ptuj in oglasna deska občine. O načinu obveščanja o zadevah v zvezi s pitno vodo uporabnike obvestimo na začetku leta. Prebivalci MO Ptuj so bili o tem obveščeni preko objave v februarski številki glasila MO Ptuj, Ptujčana, ostali uporabniki na našem sistemu pa z ustaljenim načinom preko januarske oziroma februarske položnice za vodo.«
Ste v tem trenutku že kaj bliže možnim povzročiteljem onesnaženja?
»Nekoliko bližje vendarle smo. Onesnaženje ni prišlo iz vodnjakov, prav tako nismo uspeli nobenega evidentiranega defekta na omrežju povezati s tem onesnaženjem. Vodohrani so dobro zavarovani pred vdorom glodavcev oziroma malih živalih, mrežice na vseh zračnikih in odprtinah, okna na odprtinah celic. Vedno bolj prihaja v poštev možnost, da je do onesnaženja prišlo, ker naši uporabniki niso spoštovali pravilnika o vodooskrbi v Sloveniji. Veliko prebivalcev ima poleg priključka na javni vodovod še lasten vodnjak s črpalko oziroma s hidroforom, povezanim na notranjo vodovodno instala-
cijo. Hidrofor zlahka ustvari tlak, večji od petih barov. V primeru zatajitve regulacije hidrofora ali zatajitve delovanja nepovratnega ventila lahko hidrofor vodo iz privatnega vodnjaka potisne v javno vodovodno omrežje. Po takem scenariju bi lahko tudi polita gnojevka preko privatnega vodnjaka prišla v javno vodovodno omrežje.
Fizična povezava lastnega vodnjaka s priključkom na javni vodovod ni dovoljena. Imetniki takih naprav so dolžni tako povezavo nemudoma odstraniti.«
Kako pogoste so analize vode oziroma kako pogosto se jemljejo vzorci?
»Količina odvzetih vzorcev je definirana s pravilnikom o pitni vodi. Osnova sta količina vode in razvejanost omrežja. Na našem vodovodnem sistemu se vzorci za mikrobiološke preiskave v
črpališču Skorba jemljejo dva- do trikrat tedensko, na omrežju pa pride posamezno odjemno mesto na vrsto enkrat mesečno. Tudi vzorci v vodohranih se jemljejo enkrat mesečno. Na omrežju v centru Ptuja se vzorci jemljejo dvakrat mesečno. Zavod za zdravstveno varstvo planira odvzeme tako, da so časovno razpršeni skozi ves mesec. Tako dobimo dobro sliko o stanju na omrežju. Na območju MO Ptuj je 14 odjemnih mest za mikrobiološke preiskave.«
Ali se je takim onesnaženjem, kot smo mu priča tokrat, možno izogniti in kako?
»Če so moje domneve o načinu povzročitve tega onesnaženja pravilne, se bo novi možnosti za onesnaženje težko izogniti. Zato apeliram na vse, ki imajo lasten vodnjak priklopljen na hišno vodovodno instalacijo, ta pa je povezana na
javni vodovod, da povezavo lastnega vodnjaka takoj fizično prekinejo. Vse ostale, ki za take sisteme vedo, pa pozivam, da nas o tem nemudoma obvestijo.
Izvajanje načrta notranjega nadzora, ki ga ima vsak upravljavec javnega vodovodnega sistema, naj bi v osnovi zagotavljalo, da bi do primerov onesnaženja čim manjkrat prišlo.
Na opisani primer pa upravljavec vodovoda nima direktnega vpliva. To je delo pristojnih inšpekcijskih služb.«
Ali v tem trenutku že veste, kdaj bo prenehal veljati ukrep prekuhava-nja vode?
»Ukrep bo prenehal veljati, ko bodo izvidi vzorcev vode pokazali, da je voda zdravstveno ustrezna in ne ogroža zdravja uporabnikov.«
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Mrzel in moker moli srpan - 25/12 trtnemu sadu je močno v bran.
Danes bo delno jasno, verjetne so popoldanske plohe. Najnižje jutranje temperature od 7 do 13, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem do okoli 27 stopinj C.
Obeti
V sredo bo večinoma sončno, možnost za ploho bo majhna. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, plohe in nevihte se bodo dopoldne od zahoda razširile nad vso Slovenijo. Hladneje bo.
Osebna kronika
Rodile so: Andreja Golob, Kukava 46 a, Juršinci - deklica Ela; Klavdi-ja Vrbančič, Bukovci 170 b, Markovci - deček Žan; Bogdana Berlič, Vinarje 104, Zgornja Ložnica - deček Jošt; Marinka Erhatič, Šikole 69, Pragersko -deklica Sara; Marina Jelena Vukovič, Gregorčičev drevored 3, Ptuj - deklica Ljupka Mia; Doroteja Fišer, Raičeva ulica 7, Ptuj - deček Rene; Aleksandra Ošlaj, Sela 7/c, Lovrenc na Dravskem polju
-	deček Leo; Gora na Tim-arac, Formin 57, Gorišnica,
-	deček Todor; Anita Vuzem, Zakl 30 b, Podlehnik -deček Rene; Tanja Duh Simončič, Prešernova ul. 35 a, Ptuj - deček Niki; Vida Rakuša, Šikole 67 a, Pragersko - deklica Minea; Karina Černivec, Brezovec 28 a - deček Gal; Aleksandra Gorjup, Zgornja Kungota 12 b, Zg. Kungota - deček Lan; Andreja Turk, Podlehnik 7 g, Podlehnik - deklica Laura; Ivana Trop, Runeč 68, Ivanjkovci - deklica Žana; Petra Stupar, Hofmanova ul. 3, Rogatec - deklica Nika; Nataša Poštrak, Hrastovec 16, Zavrč - deček Blaž.
Umrli so: Katarina Šalamun, roj. Mohorko, Sitež 2, roj. 1920 - umrla 15. julija 2010; Jožef Koren, Apače 139, roj. 1962 - umrl 14. julija 2010; Ciril Križan, Gabrnik 5, roj. 1927 - umrl 11. julija 2010; Franc Šek, Kajžar 36, roj. 1930 - umrl
13.	julija 2010; Jožefina Puklavec, roj. Kilijan, Skoli-brova 8, Ormož, roj. 1924
-	umrla 11. julija 2010; Marjana Lenart, Spodnji Velovlek 7, roj. 1960
-	umrla 13. julija 2010; Franc Dovečar, Šardinje 7, roj. 1941 - umrl 19. julija 2010; Franc Irgolič, Sodinci 22, roj. 1931 - umrl 18. julija 2010; Martin Vinko, Apače 102, roj. 1943 -umrl 15. julija 2010; Ana Vindiš, roj. Vidonja, Šikole
14,	roj. 1939 - umrla 16. julija 2010; Marija Bevk, roj. Lajh, Lasigovci 8, roj. 1927
-	umrla 17. julija 2010; Zofija Vidovič, roj. Rožman, Pobrežje 212, roj. 1927 -umrla 17. julija 2010; Janez Tetičkovič, Maistrova ul. 8, Ptuj, roj. 1937 - umrl 17. julija 2010; Marija Štravs, roj. Štravs, Dobrina 60, roj. 1929 - umrla 16. julija 2010; Dušan Kojc, Draženci 38, roj. 1965 - umrl 12. julija 2010; Stanislav Kosi, Spodnji Ključarovci 33, roj. 1937 - umrl 21. julija 2010; Marjan Zemljarič. Stojnci 136 b, roj. 1950 -umrl 17. julija 2010.
Poroke, Ptuj: Franc Herga, Gabrnik 8, in Irena Majcen, Zagorci 3/a; Davorin Biškup, Zalužje bb, Hrvaška, in Nadja Vajd, Placar 1/a; Aleksander Kozel in Andreja Marinič, Vinarski trg 9, Ptuj; Ernest Kokot in Simona Meznarič, Stojnci 140 f.
Poroke, Ormož: Ivan Petek, Spodnji Ključarovci 29 a, Velika Nedelja, in Zi-jada Matanovič, Ul. dr. Hro-vata 1, Ormož.