Naša skupnost

Pred nand sta dva spominska datuma: 8. februar, slovenski kul-turnipraznik in 10. februar, četrta obletnica smrti velikega misleca Edvardd Kardelja.
Če se spomnimo besed, ki jih je ob sprejemu zakona o delav-skem upravljanju leta 1950izrekel tovariš Tito o tem, da brez kul-turnega napredka delavci ne bodo zmogli samoupravljanja, potetn najbri ni treba posebej poudarjati, kakojedelo Franceta Prešerna in Edvarda Kardelja tesno povezano med seooj in za slovenski narod pomembno.
»Nasa književnost je stara nekaj stoletij, naše leposlovje samo toliko desetletij, kolikor jih je preteklo, odkar je izšla knjiga Pre-šernovih poezij- ¦ ¦ Tudi vse poznejše generacije pri nas niso ustva-rila umetnine, ki bijo smeli postaviti kot enakovredno poleg Pre-šernove... Prešerna Ijubiti pa se pravi, Ijubiti lepoto in resnico in pravico; Ijubiti slovenstvo brez šovinizma in Ijubiti človešstvo in
vse narode brez hlapčevstva in poniievanja: enakz enakim... Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenca in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja....« je v nekem govoru o Prešernu poudaril Oton Župančič.
» V zgodovini bo zapisano, da je Kiardelj eden od največjih Ijudi v slovenski in jugoslovanski zgodovimi našega stoletja. Če že dru-gega ne, je eno izmed največjih Kardedjevih delpač lo, daje sloven-skemu narodu, ki v svoji zgodovini p>ozna tudi velike Ijudi, poka-zal kot Sperans in Vodnik pot iz goUove narodnostne smrli. Naj-prej pot k enotnosti in nato pot neizpirosnega boja za svoj narod-nostni obstoj,« je v monografiji o Edvtardu Kardelju zapisal Metod Mikuž.
Edvard Kardelj je živ, ker iivi in tbo živel v našem spominu in delu.