Oj ljuba prostost!
p|i, Slavko, pri mizi sediš,              Bog ve, kje bi, Slavko, ti hil,
In pridno se, pridno učiš?                Bog ve, kje bi zdaj se drvfl — Zakaj li učiš se, Slavko?                  A pridno učiš se, Slavko,
Li morda bojiš se, Slavko,               Ker otca bojiš se, Slavko;
Očeta in brezove šibe                      Drugnče bi sobo ostavil
Če delal v naloge bi hibe ?               In ven bi jo, ven sti moglavil — Oj ljuba prostost!                            Oj ljuba prostost!
Oj, Slavko, ti tekel bi v gaj, Ki zal je kot zemeljski raj;
Rasto tam grmički, Slavko,
Pojo ti tam ptički, Slavko; Ti petje bi slušal radostno In srečo okušal mladostno —
Oj ljuba prostost!
A. P.