ZAJEC.
^5|v3F)aiec nekdaj ni imel dolgih ušes, ker jih tudi ni rabil. Dokler sta bila SsKjO^ namreč prva človeka dobra in nista grešila, so bile tudi živali CSbRS) dobre in se niso sovražile. Takoj po prvem grehu pa je imel C^aSlS zlasti zajec dovolj sovražnikov. Ni se jih mogel skoro ubraniti. Včasih je že rešil svoje življenje z urnim tekom, toda vedno je bil v veliki nevarnosti — njegove oči namreč niso videle daleč in njegov^sluh je bil slab. Zatekel se je zato k Stvarniku in ga je poprosil: »Vem, da me Ijubiš, ker si me ustvaril. Nočeš torej, da izginem z zemeljskega površja. Imam sicer hitre pete, toda kaj mi pomagajo, ko pa opazim nevarnost šele takrat, ko je že prav blizu. Prosim Te torej, ukreni kako, da mi bo lajše in slajše življenje!" Bog pa je rekel zajcu: nVidim, da si ponižen in nočeš ničesar, s čimcr bi škodoval drugim živalim. Hočeš se le varovati pred njimi. Imej torej dolga ušesa, da boš dobro slišal. Odslej te ne bo nihče zatrl. Šele ko bo človck iznašel smodnik, se ti bo godilo zopet slabo. Vendar do takrat se bo že razmnožil tvoj rod tako, da se ti nc bo treba bati, da izgineš brez preostanka." Od takrat pa ima zajec dolga ušesa.
Polenčan.
CS3   39   «5
Jezus na Oljski gori.