EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. "Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVETU! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto ______________________ $3.00 Za pol leta--------------------------1.75 NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Let. 6. Št. 246. Cena 5 c. V SVOBODNI GRČIJI SESTAVLJENA ZAČASNA VLADA TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JANUARY 7TH. 1948. Price 5c. Vol. 6. No. 246. Grška časnikarska agencija poroča, da je sestavljena začasna demokratična vlada Svobodne Grčije. V proglasu Demokratične Armade je rečeno, da je vsled uničenja nacionalne neodvisnosti in nespoštovanja nacionalne vlade bil ta korak več kot potreben. Cilji začasne vlade Svobodne Grčije so sledeči: 1. Nadaljevanje in razvijanje z vsemi sredstvi borbo grškega naroda proti tujim imperijalistom in grškim hlapcem v namenu da se upostavi svoboda in neodvistnost v Grčiji. 2. Izvajanje ljudskih in demokratičnih mer v pravosodju, šolstvu, agrarni reformi, da se zadovolji neobhodne potrebe ljudstva. Vlada bo izdelala zakone v tem pravcu, kateri bodo objavljeni v uradnem časopisju. Vse delo vlade bo zasnovano na Dekretu Vrhovnega štaba Demokratične Armade od 10. augusta 1947. leta. Čim bo mogoče, bo vlada izvedla splošne volitve za Narodno skupščino. Začasna vlada je sestavljena kot sledi: Ministerski predsednik in minister obrambe, General Mar-kos, podpredsednik vlade in minister za notranje zadeve, J. Joani-des (eden od organizatorjev EA MA), minister za zunanje zadeve, Petros Roussos (član Komunistične partije Grčije), finančni minister, Vassilis Bartziatos (eden organizatorjev odpora v .Atenah za časa vojne), minister zdravstva in začasni minister prosvete, Petros Kokalis (profesor kirurgije na univerzi v Atenah, ki je bil minister zdravstva v Narodni osvobodilni vladi profesorja Svolosa), polje-Jfclskl Si»,VI*.:, pravosodni minister, Militiades Por-firogenis (član Politbiroa Komunistične partije), in minister za gospodarstvo ter začasni minister prehrane, Leonidas Stringos (znameniti član pokreta odpora za časa vojne in nekaj časa urednik Rizospastisa). Grška časnikarska agencija javlja, da je minister pravosodja v novi demokratični vladi Svobodne Grčije naslovil na ljudstvo apel v katerem obsoja monarho-fašisti-čne vlastodržce v Atenah kot "vlado, katera ni ljudska", kakor tudi one kateri so se prodali grškim fašistom in tujim imperijalistom. Perfirogenis je izjavil, da je bilo v zvezi s situacijo in borbo demokratičnih sil, nujno potrebno osnovati Začasno vlado, katera odgovarja željam celokupnega demokratičnega prebivalstva Grčije. Spominjajoč na junaško borbo grškega naroda za svobodo v preteklosti proti Italijanom in Nemcem ter proti britanski intervenciji decembra 1944 leta, je Porfi-rogenis oddal spoštovanje onim, ki so položili svoja življenja v teh borbah — nato je nadaljeval: — "Sedanje borbe so vsiljene grškemu ljudstvu, vkljub mnogim večkrat ponavljanim apelom za po-mirenje na demokratični podlagi. V odgovor na te apele se je po-jačal teror in Grčijo so zasužnjile tuje sile. "Najvišja naloga naroda" — je nadaljeval Porfirogenis — se sestoji v tem, da se konča tak položaj. Zato je osnovana prva Začasna demokratična vlada Svobodne Grčije. Ko še na naš poslednji opomin ni odgovorilo, je bilo očividno, da je Svobodna Grčija'nujna. Glavni cilj vlade — je dejal Porfirogenis — je mobilizacija celokupnega naroda za osvobojenje in demokracijo. Volitve v narodno skupščino bodo izvedene kakor hitro bodo prilike dopuščale in vlada bo podprla narodne interese in stvar grške neodvisnosti. Porfirogenis je pokazal tudi na dejstvo, da so grški vlastodržci spremenili Grčijo v kolonijo in jo pretvorili v odskočno desko za napad proti demokratičnim narodom in Sovjetski zvezi. On je pa po- . 'We!;. \f ¿¡«toos«, z vfe-mi državami v okviru OZN., tako, da bi Grčija mogla postati i faktor miru. "Mi bomo nadalje utrjevali prijateljske odnose z Sovjetsko zvezo, z ljudskimi demokracijami in vsemi demokratičnimi narodi sveta.".je dejal on.................. Na koncu je Porfirogenis rekel: "Mi začenjamo svoje delo v optimističnem razpoloženju, mi ne podcenjujemo težkoče, toda mi vemo, da je na naši strani grški narod in Demokratična Armada, ki je nezmagljiva sila, mi vemo tudi to, da so na naši strani vsi demokratični narodi sveta." RADOSTNA VEST KANADSKIM SLOVENCEM V domovini sprejeli pošiljko^ ki so jo prispevali Kanadski Slovenci POŠILJKA NEPRECENLJIVE VAŽNOSTI ZA ZDRAVLJENJE TUBERKULOZE NAMERNO ZAVLAČEVANJE Z IMENOVANJEM TRŽAŠKEGA GUVERNERJA Z radostjo poročamo naslednjo vest, ki smo jo prejeli iz domovine od našega poznanega Dr. Neubauerja, direktorja instituta na Golniku. Vse ostalo naj govori njegovo dobesedno priobčeno zahvalno pismo, ki je naslovljeno na vse Slovence in se glasi: "Dragi slovenski rojaki! "Od Centralnega odbora Jugoslovanskega Rdečega križa v Beogradu smo danes prejeli dopis, v katerem nas Centralni odbor obvešča, da je ,s parnikom "SS Marehport" odpremljena rentgenska aparatura za naš Institut. Čeprav je dragocena pošiljka filmov že zdavnaj prispela, smo vendar čakali s tem pismom, da bi se vam za vse skupaj naenkrat zahvalili. "Toda, ker želimo, da bi še pred Novim letom prejeli to naše pismo, hočemo sedaj no priliko, ko smo prejeli obvestilo o prihodu aparatov .izkoristiti zato, da se vam prav od srca zahvalimo za vso Vašo ljubezen, za Vaše ogromno razumevanje, /a vse naše težave in naše hotenje in za vso Vašo požtvovalnosi v kampanji za pomoč Jugoslaviji. "Filmski materijal je prispel s "SS Actor" preko Trsta že septembra (1947). Ti filmi, določeni za fluorografske posnetke pljuč tiso-čev naših delavcev in kmetov, so neprecenljive važnosti za našo kampanjo proti tuberkulozi. Ker pa je bil naš Institut za časa prispetja pošiljke dovolj preskrbljen s filmi in ker imajo filmi samo omejen rok, do katerega se morajo potrošiti, smo Centralni odbor Jugoslovanskega Rdečega Križa pooblastili da jih razdeli narodnim republikam oziroma ministrstvima za ljudsko zdravje narodnih republik. Rumunjski kralj Mihael se odpovedal prestolu RUMUNIJA PROGLAŠENA ZA LJUDSKO REPUBLIKO Bukarešt, (Tanjug) — Dne 30. decembra 1947 ob 12. uri je rumunjski kralj podpisal odpovedni akt v katerem je rečeno, da so se v življenju rumunjske države poslednjih nekoliko let izvršile globoke politične, ekonomske in socialne reforme, ki so storile nove odnose med glavnimi faktorji državnega življenja. Slika predstavlja bolnico na Golniku, ki je posebni Institut za zdi avljenje tuberkuloze ali sušice, kamor so bili poslani x-ray aparati in druge potrebščine za katere so prispevali Kanadski Slovenci. "V takem položaju — pravi kralj v svojem proglasu — prevzemajoč na sebe popolno odgovornost, smatram, da monarhistično urejenje ne odgovarja več današnjim življenskim pogojem rumunjske države in da predstavlja resno zapreko na potu daljnega raz- voja rumunjske države. Vsled tega, v interesu rumunjskega naroda abdiciram v svojem imenu in vseh mojih bodočih naslednikov, odpovedujoč se vsem prerogativam katere sem kakor kralj Rumunije dosedaj imel. Puščam rumunjske-mu narodu svobodo, da si sam izbere novo državno obliko". PO ODPOVEDI JE BILA PROGLAŠENA REPUBLIKA Na posebnem zasedanju rumunjske narodne skupščine je bil istega dne sprejet zakon o proglašenju Ljudske Republike Rumunije. Z prenehanjem monarhije se odpirajo nova pota ljudski demokraciji, ker je rumunjska vlada istega dne popoldne naslovila razglas rumunjskemu narodu v katerem je rečeno, da je z odpovedjo kralja Mihaela rumunjski narod dobil svobodo, da si sam izbere obliko svojega državnega vladanja. "Rumunjski narod" — je rečeno v proklamaciji — "osvobojen 1944. leta izpod jarma fašističnega okupatorja in njegovih hlapcev, je vzel usodo v svoje roke. Na čelu z organiziranim in zavednim in odločnim delavskim razredom, zaveznikom delovnih poljedelcev, je rumunjski narod zavrgel boljar-ski režim in kaznoval izdajalce ljudskih interesov, odstranjujoč z državne uprave vse one, ki so branili interese njegovih zavojevalcev. Na ta način je rumunjski narod uspel ustvariti demokratični režim, katerega danes nadalje utrjuje. "Monarhija je predstavljala zapreko na potu nadaljnega razvoja naše države k režimu ljudske demokracije, ki zagotavlja delavnim ljudem naše države dobro materi-jalno in kulturno stanje, zagotavlja neodvisnost in suvereniteto rumunjske države. Z odpravo monarhije se odpirajo naši ljudski demokraciji nova pota veličastnih del. "Delavci, poljedelci in intelektualci — vojaki, podčastniki in častniki — državljani in državljanke, uveličajmo novo življensko obliko naše države — Rumunjsko Republiko, domovino vseh onih kateri delajo fizično in intelektualno po vaseh in mestih." je rečeno v proklamaciji. Proklamacijo so podpisali, Ministrski predsednik rumunjske vlade, dr. Groza, člani rumunjske vlade in vsi državni podtajniki. Filmi so bili, upoštevajoč potrebe, razdeljeni takole: filma fixsira razvijačev rolni kanti kant a) Glavnemu odb. RK Slov. za Min. zdravja ................................. 15 2 2 b) Glavnemu odb. RK Hrvatske za Ministrstvo zdravja ............ 10 2 2 c) Pokrajinskemu odb. Novi Sad za Pover. nar. zdravja ........... 25 3 4 d) Glavnemu odb. RK Srbije za Ministrstvo zdravja .................. 30 4 5 Za Glavno vojno bolnico ...... 15 4 5 e) Glavni odb. RK Bosne in Hercegovine za Min. zdravja 30 3 5 Skupaj ............................................ 125 16 20 SESTAVA NOVE DEMOKRATIČNE VLADE, UDAREC ZA AMERIŠKE PLAČANCE Beograd, (Tanjug) — Kakor poroča radio postaja Demokratične Armade Grčije, je sestava Prve začasne vlade Svobodne Grčije pro-vzročila ogromno navdušenje vsega grškega naroda. Posebni vtis je pustil oni del Vladnega programa, ki govori o hitrem osvobo-jenju in upostavi miru v deželi in o bodočem demokratičnem ureje-nju Grčije. V vrstah bojevnikov Demokratične armade je vest o sestavi vlade na čelu z generalom Marlcosom pozdravljena z največjo radostjo. Za monarho-fašistične kroge ameriških plačancev, — je dejala radio postaja — sestava, nove demokratične vlade v Grčiji predstavlja težak udarec. Poskušaji monarhofašistov so usmerjeni v dve smeri. Z ene strani poskušajo z terorističnimi in s policijskimi merami, aretacijami stotine državljanov, ubojstvi po ulicah in v iz- vrševanju smrtnih kazni, udušiti ogromno navdušenje grškega naroda, a z druge strani nameravajo izzvati intervencijo Združenih narodov in od Amerikancev izvleči večjo ekonomsko "pomoč". Po konferenci, katero so imeli Sofulis, Rendis in Caldaris 26. decembra je bila ovjavljena odločba, da se naj pojača teror proti Komunistični partiji in proti vsem onim, ki z njo sodelujejo. Policijska direkcija v Atenah je objavila, da je zaprtih 300 komunistov in da se peča z odkritjem mreže, komunističnih organizacij v Atenah. Ob istem času se tudi nadaljuje poskus od strani dvorskih krogov na čelu z visoko duhovščino, da se naj upostavi fašistična vojna diktatura. Te mere in poskušaji — pravi radio postaja — najbolje kažejo koliko zmešnjave v vrstah monar- j je sestavljena začasna demokra-ho-fašistov je napravila vest, da j tična vlada Svobodne Grčije. V istem razmerju kot filme smo razdelili tudi fiksirano sol in razvijalec. Globoko smo prepričani, da smo na ta način najbolj ustregli koristi naše borbe proti tuberkulozi, obenem pa, da se boste tudi Vi s to odločitvijo popolnoma strinjali. Oba rentgenska aparata, stabilni, kakor tudi mobilni, bosta služila potrebam našega Instituta. Čim bomo aparate prejeli, Vas bomo takoj obvestili. Ne vem, če smemo ob tej priliki izraziti še eno prošnjo. Za potrebe Zveznega Instituta na Golniku bi nujno rabili večjo količino rentgenskih filmov za slikanje pljuč velikosti 30 x 40, poleg tega pa večjo količino papirja za fotografske pozitive in filmov za fotografske diapozitive 13 x 18. Če Vam bi bilo mogoče od rentgenskih filmov nabaviti za nas z«# 20 grosov, od ostalega materijala pa po 10 grosov, bili bi Vam izredno hvaležni in bi to predstavljalo veliko pomoč za naše praktično in znanstveno delo. Zraven bi pa prosili za odgovarjajočo količino razvijalca, ker -zahtevajo ti filmi poseben način razvijanja. Ob koncu še enkrat ponovim našo najiskrenejšo zahvalo, za vse kar ste storili za nas. Obenem pa hočemo porabiti priliko, da vsem našim dobrim Slovencem v Kanadi prav iskreno želimo mnogo sreče in uspeha v Novem letu z željo, da bi Vas mogli pozdraviti v domovini. S tovariškim pozdravom Upravitelj: Manfreda Direktor Instituta; Dr. Neubauer. Beograd, (Tanjug) — Predstavnik ministrstva zunanjih zadev, opolnomočeni minister FLRJ., Esref Badnjevič je na konferenci tiska 26. decembra 1947. izjavil: — "da anglo-amerikanci namerno zavlačujejo in ovirajo imenovanje tržaškega guvernerja. Slučaj kandidata Duserta (?) — je dejal Badnjevič — najlepše služi kot ilustracija takih nagibov. Četudi je bilo v tem slučaju vprašanje o članu belgijske vlade, ki je v najboljših odnosih z vlado Vel. Britanije in četudi je bila soglasnost z ostalimi člani sveta Varnosti, se je Vel. Britanija odločila za vsako ceno zavleči imenovanje guvernerja in odklonila tega kandidata. Pozneje so tudi Združene države odklonile tega kandidata. "More se reči, da je bil tudi Francoski predlog, da se prepusti Jugoslaviji in Italiji imenovanje guvernerja prvotno usmerjen radi zavlačevanja, a je bila kasneje mogočnost za zavlačevanje, vsled zahteve Sovjetske zveze omejena na kratko dobo. "Očividno je, — je dejal minister Badnjevič — da anglo-amerikanci ne žele imenovanje guvernerja, ker bi to pomenilo približevanje časa ko bi stopila v veljavo odredba o začasnem režimu STO-ja, kateri naj bi pripravil začasni Svet Vlade in organiziral volitve. ' Isiiifi-e:r "A/igte^AMetlkar.cSv js, da podaljšajo bivanje njihovih čet v Trstu in da nadaljujejo upravljanje Trsta brez kakršnega koli računa o željah in interesih tržaškega prebivalstva. Minister Badnjevič je dodal, da je jugoslovanska vlada preko svojega poslanika v Rimu predložila italijanski vladi listo kandidatov za guvernerja Trsta.' Odgovarajoč na vprašanje v zvezi z zahtevo Vlade FLRJ., da se ji izroči italijanski vojni zločinci, Tadeo Orlando in Alchide Maraca, kateri danes zavzemajo visoke položaje v Italiji,, je minister Badnjevič naglasil, — "da sta, divi-zijski general Orlando in Alchide Maraca, od katerih prvi je generalni tajnik ministrstva vojne in drugi pomočnik ministra notranjih zadev Italije, vsled cele vrste zločinov, storjenih za časa okupacije v Jugoslaviji, registrirana kot vojna zločinca po Komisiji Združenih narodov v Londonu. Tadeo Orlando je poveljeval do konca leta 1942 italijanski diviziji "Granatijeri Sardenja", katera se je nahajala v Sloveniji. Kot poveljnik te divizije je general Orlando samo v dobi od 5. maja do 30. julija 1942. leta ukazal ustreliti 118 talcev. Za časa ofenzive v juliju in avgustu 1942. leta so njegove enote po njegovem poročilu pobile 538 ujetih bojevnikov Narodno Osvobodilne vojske. V septembru 1942. so enote pod njegovim poveljstvom požgale vas Drežnico ift več okoliških vasi. Ob tem času je bilo polovljenih in od-peljanih v koncentracijska taborišča 3.800 ljudi. V vsem tem kraju ni ostala niti ena hiša cela, a oropana je bila vsa živina, hrana in premičnine prebivalstva. Vojni zločinec Alchide Marac, kot major italijanske vojske v 23 pešpolku "Komo" divizija "Ison-zo" je kot adjutant komandanta polka sestavljal naredbe za vršenje zločinov, nadzoroval njihovo izvršenje in pošiljal poročila o izvršenih zločinih. Med drugim so odelki polka "Komo" ustrelili od avgusta 1942 do marca 1943. leta 47 bojevnikov Narodno osvobodil vsjskc. - — Minister Badnjevič je podčrtal, da je vlada FLRJ zasnovala svoje ahteve za izročanje teh dveh vojnih zločincev na odredbi točke 1. člena 45 mirovne pogodbe napram čemur se je italijanska vlada obvezala zasigurati aretacijo in izročiti na sodišče one osebe, katere so storile ali provzročile vojne zločine ali sodelovale pri vojnih zločinih. "Dejstvo, — je dejal Badnjevič — da poanani vojni zločinci zavzemajo tako visoka mesta v državni upravi Italije, nam pove, da je zahteva za kaznovanje vojnih zločincev ne samo ena mera upravičenosti, ampak neobhodno potrebna radi upostave dobrih odnoša-jev med Jugoslavijo in Italijo. Henry Wallace ožigosal zunajno politiko Z.D.A. PRAVI DA BO KANDIDIRAL ZA PREDSEDNIKA New York. — V teku politične turneje po državi New York je bivši podpredsednik ZDA ostro obsodil sedanjo politiko ameriške vlade in zagovarjal politiko miru in varnosti v svetu. V zvezi z napadi amerriške reakcije in monopolističnega tiska na dežele Vzhodne Evrope je Wallace dejal: "Oni ljudje, ki največ govore o naši borbi za svobodo v inozemstvu, sumljivo molče o tem kako grška in turška vlada, južno-ame-riški diktatorji in Čeng Kaišekova vlada duše vsako svobodo." SVETU KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV Povratniki tretje grupe so poslali iz skupne večerje, ki so jo imeli v Zagrebu z Ljudsko Fronto za mesto Zagreb, naslednje pismo: "Iz skupne večerje, ki smo jo priredili skupaj z Ljudsko Fronto za mesto Zagreb pošiljamo preko SKJ Slovanov vsemu našemu narodu v Kanadi, presrčne pozdrave. "Ob tej priliki obljubljamo, da bomo vložili vse sile za čuvanje enotnosti in bratstva naših narodov, kakor tudi v izvrševanju Titovega Petletnega plana obnove in izgradnje naše nove, demokratične domovine, Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Povratniki III. Grupe iz Kanade. V posebnem razgovoru s časnikarji po turneji je Wallace izjavil, da je z velikim zadovoljstvom ugotovil, da so napredne sile v državi New York v stalnem porastu. Henry Wallace se je odločil, da bo kandidiral za predsednika Združenih držav, v prihodnjih državnih volitvah. Preko radia je 29. decembra dejal, da so obe velike stranke, demokratična in republikanska, vojne stranke, kakor V vodstvu tako tudi v smernicah. On je dejal, da se more vojno ogrožanje preprečiti edino le z organiziranjem tretje stranke, katera bo stremela za napredkom in gradila mir. "V ta nameri jaz oznanjam mojo kandidaturo za predsednika Združenih držav." je dejal Wallace. On je dejal, "da se zaveda, da ga bodo nasprotniki imenovali za komunista, toda naj nikar ne za-temne cele zadeve. Glavna točka v našem programu bo svetovni mir in blagostanje navadnega človeka", je dejal Wallace. BEOGRADU VPOSTAV-LJENO KANADSKO POSLANIŠTVO Ottawa: — Kanadska vlada je v Beogradu, Jugoslavija odprla svoje poslaništvo. Za poslanika je imenovan Emile Vaillancourt, 48 let star kanadčan iz Montreala. Pred tem je bil on za poslanika v Kubi. Kanada do sedaj ni imela svojega poslaništva v Jugoslaviji.. "EDINOST 55 Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C P. EDINOST Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Kako italijanska ree»kcija spoštuje mirovno pogodbo Od davno je že znana italijanska hinavščina in ve-rolomnost, ki se je znova pokazala v najgrši luči. V smislu mirovne pogodbe sklenjene med zavezniki in Italijo, bi morala izročiti vojne zločince, katerih ne samo, da jih ne izroča, ampak so celo postavljeni na najvišja odgovorna mesta v italijanski vladi. Vojni zločinec Tadeo Orlando, divizijski general, ki je po svojih zločinih posebno poznan Slovencem,, je sedaj generalni tajnik italijanskega vojnega ministrstva,, a drugi takšen tipičen vojni zločinec je Alchide Marac, bivši major v polku "Komo" kateri je istotako vršil neštevilne velike zločine v Sloveniji, je sedaj pomočnik ministra notranjih zadev. Po poročilih "Tanjuga", je vlada FLRJ zahtevala med drugimi tudi izročitev teh dveh vojnih zločincev proti čemur je italijansko reakcionarno časopisje zagnalo nesramno gonjo, češ, da je "provokacija" zahtevati vojne zločince na pravično sodbo. List "Risorgimento" in "Tempo" niti ne poskušata zakrivati vojnih zločinov, ampak trobita v svet, da je izročenje Orlanda in Maraca "nedopustljiva provokacija". V očigled take nesramne in brezčastne gonje se mora vprašati kaj je provokacija ? Ali je zakonita zahteva ene vlade, da se ji izroče vojni zločinci, ki so vršili zločine na njenem ozemlju, ali postopanje italijanske vlade, katera vojne zločince, ki so bili registrirani po komisiji Združenih Narodov v Londonu, — postavlja na visoka in odgovorna mesta v njeni vladi? "Jugoslovanska vlada je zahtevala izročitev Tadea Orlando in Alchide Maraca ter ostale vojne zločince na podlagi mirovne pogodbe po kateri se je italijanska vlada obvezala, "da zagotovi aretacijo in izročitev v cilju so-djenja one osebe, katere so vprizorile ali storile vojne zločine ali v njih sodelovale." kakor je navedeno v pogodbi. Zahteva za kaznovanje vojnih zločincev, kakršna sta Tadeo Orlando in Alchide Maraca, je zahteva pravičnosti, zahteva ki je utemeljena na proglašenih pricipih za katere se je svobodoljubno človeštvo borilo proti fašističnim napadalcem. "Italijanski fašisti so v anektiranem delu Slovenije — kjer je vršil svoje zločine tudi Tadeo Orlando — de-rtirali tisoče talcev, postrelili ali drugače ubili 8000, ernirali 35.000 oseb, porušili in požgali na stotine vasi. •00 nedr'žnih interniranih civilnih oseb iz tega področja se ni nikoli vrnilo. Sam Tadeo Orlando, kot poveljnik divizije "Granatijeri di Sardenja" in začasni vršilec dolžnosti poveljnika 11. armadnega kora, je direktno sodeloval v vojnih zločinih. Za časa italijanske ofenzive proti partizanom v letu in jeseni 1942. je Orlando poveljeval operacijam in ukazal ustreliti 56 civilov in 138 ujetih partizanov na Bloški Polici. Odelki njegove divizije so požgali vas Travnik v kateri je zgorelo 87 hiš in 138 gospodarskih poslopij. V mesecu juliju in avgustu 1942. leta so Orlandovi odelki ustrelili 537 ujetih partizanov. Orlando je tudi vršil pogon v Ljubljani pri kateri priliki je bilo aretiranih in poslanih v koncentracijska taborišča 2858 oseb. "Nič manj niso krvavi in gnusni zločini sedanjega pomočnika italijanskega notranjega ministra, Alchida Marace-a. On je kot major italijanske armade v 23 peš-polku "Komo" sestavljal naredbe za vršenje vojnih zločinov in jih pošiljal v izvršitev podrejenim odelkom. V dobi od 6. avgusta 1942. leta do marca 1943. leta je bilo na ukaz poveljstva polka, ustreljenih 57 vojnih ujetnikov, bojevnikov Narodno Osvobodilne armade Jugoslavije. Odelki polka "Komo" so poslali v internacijo 1653 mož, žena in otrok, od katerih jih je v internaciji umrlo 101 oseba. Koncem julija in v začetku avgusta 1942. leta so požgali 8 vasi in eno mesto. "Izročitev znanih vojnih zločincev, kot sta Orlando in Maraca je neobhodno potrebno radi upostave dobrih odnosov med Italijo in FLRJ. Profašistični list "Tempo" poskuša prikazati jugoslovanske zahteve za izročenje vojnih zločincev, kot manever v cilju oslabljen j a in diskre-ditiranja ene vlade katera se je umela zoperstaviti ekstre-mistični opoziciji". Toda je očividno„ da se sama italijanska vlada, vsled tega ker postavlja na visoke položaje zloglasne registrirane vojne zločince diskriditira in slabi svoj položaj, a to ne samo pred italijanskim narodom pač pa tudi pred svetovno javnostjo, a posebno pred očmi onih narodov, kateri od današnjih uradnih italijanskih faktorjev upravičeno zahtevajo, da se pretrga s tradici jami fašizma. "Namesto kazni za svoje vojne zločine je dobil Maraca v današnji Italiji posebno poslanstvo. Ravno on in nihče drugi je bil prošle jeseni poslan voditi "preiskavo" o zločinih, katere so prošle jeseni vršili fašisti proti Slovencem v Gorici ob priliki priključenja tega področja k Italiji. Napram podatkom Demokratične Fronte v Italiji, je bilo ob priliki pogroma proti Slovenskemu prebivalstvu ranjenih okrog 300 in eden antifašist umorjen, oropanih 60 trgovin in lokalov in storjene 70 miljonov lir škode. Maraca, pa je obvestil italijansko Narodno skuščino, da so v bolnico v Gorici prišli samo trije ranjenci in jo pre pričaval, da so oblasti podvzele vse mere za "zaščito" goriških Slovencev. "V interesu dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo in radi uresničenja pravičnih ciljev Osvobodilne vojne ter zavarovanja miru, se morajo vojni zločinci, kakršen je Tadeo Orlando in Alchide Maraca izključiti iz javnega življenja Italije. Jugoslovanska vlada bo zahtevala — kakor je to podčrtal Esref Badnjevič — brezpogojno izpolnjevanje obvez katere so zapisane v mirovni pogodbi." A. ŽDANOV O MEDNARODNI SITUACIJI REFERAT NA INFORMACIJSKEM POSVETOVA NJU PREDSTAVNIKOV NEKATERIH KOMUNISTIČNIH PARTIJ NA POLJSKEM KONEC SEPTEMBRA 1947. III. AMERIŠKI NAČRT ZA ZASUŽNJEVANJE EVROPE ( Nadaljevanje ) "Trumanova doktrina", ki ima za cilj dajanje ameriške pomoči vsem reakcionarnim režimom, ki aktivno nastopajo proti demokratičnim narodom, ima odkrito agresiven značaj. Njena objava je izzvala do gotove mere zmedo celo v krogih ameriških kapitalistov, ki so vsega vajeni. Progresivni družbeni elementi v Združenih državah in drugih deželah so odločno protestirali proti izzivalnemu, odkrito imperialističnemu značaju Trumanovega govora. Neugoden odmev, na katerega je naletela "Trumanova doktrina", je izzvala potrebo pojava "Mar-shallovega načrta", ki bolj zakrinkano skuša izvesti isto ekspan-zivno politiko. Bistvo meglenih, posebno zavitih formulacij "Marshallovega načrta" je v tem, da bi se osnoval blok držav, ki bi bile povezane 7 obveznostmi do Združenih držav, in da bi se ameriški krediti dali kot nagrada za to, da bi se te evropske države odrekle ekonomski, zatem pa tudi politični samostojnosti. Pri tem je podlaga Marshallovega načrta vzpostavitev industrijskih območij Zapadne Nemčije, ki jih nadzirajo ameriški monopoli. Marshallov načrt obstoji, kakor se je pokazalo iz kasnejših posvetovanj in govorov ameriških politikov, v tem, da se da pomoč predvsem ne morda obubožanim deželam zmagovalkam, zaveznicam Amerike v vojni proti Nemčiji, temveč nemškim kapitalistom, da bi se dovedle, kadar bi Amerika podredila sebi osnovne vire za pridobivanje premoga in kovin za potrebe Evrope in Nemčije, države, ki trpe pomanjkanje premoga in kovin, v odyisnost od obnovljene ekonomske moči Nemčije. In čeprav določa "Marshallov načrt" definitivni padec Anglije kakor Francije na položaj držav druge vrste, sta laburistična vlada Attleeja v Angliji in socijalistična vlada Ramadiera v Franciji zagrabili za "Marshallov načrt" kakor za rešilno sidro. Znano je, da je Anglija že v glavnem porabila 1. 1946 dano ji ameriško posojilo 3750 milijonov dolarjev. Znano je nadalje, da so zasužnjevalni pogoji tega posojila zvezali Angliji roke in noge. Ko je zašla v zanko finančne odvisnosti od Združenih držav, je laburistična vlada Anglije našla edini izhod v najemanju novih posojil. Zato je dočakala "Marshallov načrt" kot "izhod" iz gospodarske zagate, kot priliko za nove kredite. Angleški politiki so razen tega računali, da se bodo okoristili z osnovanjem bloka za-padno-evropskih dežel — dolžnic Združenih držav — na ta način, da bi skušali v tem bloku igrati vlogo glavnega ameriškega služabnika, ki mu bo morda uspelo kovati dobičke na račun slabejših dežel. Angleška buržuazija je fantazirala, ko je izkoriščala "Marshallov načrt" in delala usluge ameriškim monopolom ter se podrejala njihovemu nadzorstvu, da bo zopet dobila izgubljene postojanke v vrsti dežel in zlasti, da bo zopet pridobila svoje postojanke v balkansko-podonavskem področju. Da bi se ameriškim predlogom dala večja zunanja "objektivnost", je bilo odločeno, naj se kot pobudnica priprav za izvedbo "Marshallovega načrta" pritegne tudi Francija, ki je že na pol žrtvovala svojo suverenost v korist Združenih držav, ker je bil kredit, ki so ga Združene države Amerike dale v maju 1947 Franciji, vezanj na pogoj odstranitve komunistov iz francoske vlade. Po navodilu iz Washingtona sta vladi Anglije in Francije predlagali Sovjetski zvezi, naj tudi ona sodeluje pri razpravljanju o Mar-shallovih predlogih. Ta korak naj bi zakrinkal sovražni značaj teh predlogov proti ZSSR. Kalkulirali so takole: Ker je bilo vnaprej dobro znano, da bo ZSSR odklonila sodelovanje pri razpravljanju predloga o ameriški pomoči na podlagi Marshallovih pogojev, bo mogoče zato zvaliti na ZSSR odgovornost za "odklonitev sodelovanja pri gospodarski obnovi Evrope" ter zgolj s tem obrniti proti ZSSR evropske dežele, ki jim je potrebna dejanska pomoč. Ako pa bi Sovjetska zveza sodelovala v pogajanjih, tedaj bo laže zvabiti v zanko "gospodarske obnove Evro- pe s pomočjo Amerike" dežele vzhodne in južnovzhodne Evrope. Do-čim je "Trumanov načrt" stavil na karto terorističnega zastraševanja teh dežel, je "Marshallov načrt" stremel za tem, da bi otipal njihovo trdnost v gospodarskem pogledu ter skušal zapeljati te dežele, pa jih kasneje vezal z dolarsko "pomočjo". "Marshallov načrt" naj bi v danem primeru pripomogel k izvedbi ene izmed najvažnejših nalog obče-ameriškega programa — restavri-rati oblast imperializma v deželah nove demokracije in jih prisiliti, da bi se odrekle tesnemu gospodarskemu in političnemu sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Predstavniki ZSSR, ki so pristali, da v Parizu skupaj z vladama Anglije in Francije obravnavajo Marshallove predloge, so pokazali na pariškem posvetovanju na neo-snovanost naloge o izdelavi gospodarskega programa za vso Evropo in odkrili poizkus, da se v novi evropski organizaciji pod vodstvom Francije in Anglije ustvari nevarnost vmešavanja v notranje zadeve evropskih držav ter rušenja njihove suverenosti. Pokazali so, da je Marshallov načrt v protislovju z normalnimi načeli mednarodnega sodelovanja in da skriva v sebi razkol Evrope, nevarnost podreditve vrste evropskih dežel interesom ameriškega kapitalizma, ter da stremi za tem, da bi se predvsem dala pomoč, prej kakor zaveznikom, nemškim monopolističnim koncernom, katerih obnovi je bila v "Marshallovem načrtu" odkrito dodeljena posebna vloga v Evropi. To jasno stališče Sovjetske zveze je strgalo krinko z načrta ameriških imperialistov in njrhovih anglo-francoskih pomagačev. Splošna evropska konferenca je sramotno propadla. Devet evropskih držav je odklonilo sodelovanje na njej, toda tudi v vrsti držav, ki so pristale na sodelovanje pri razpravljanju o Marshallovem načrtu ter izdelavi konkretnih ukrepov za njegovo uresničenje, je bil ta "načrt" sprejet brez posebnega navdušenja, tem manj, ker se je kmalu spoznalo, da so domneve ZSSR, po katerih je ta načrt še daleč od res stvarne pomoči, popolnoma točne. Pokazalo se je, da se vladi ZDA sploh ne mudi, da bi izvedla Marshallove obljube. Člani ameriškega kongresa so izjavili, da bo kongres razpravljal o novih kreditih posameznim evropskim deželam šele leta 1948. Na ta način je postalo jasno, da so Anglija, Francija in druge zapadne evropske države, ki so sprejele pariško "shemo" izvedbe "Marshallovega načrta", same postale žrtev ameriškega izsiljevanja. Toda poskusi da bi se ustvaril zapadni blok pod vodstvom Amerike, se nadaljujejo. Potrebno je poudariti, da mora ameriška varianta zapadnega bloka izzvati resen odpor celo v državah, ki so tako odvisne od Združenih držav, kakor sta Anglija in Francija. Perspektiva obnove nemškega imperializma kot realne sile, ki se mora upreti demokraciji in komunizmu v Evropi, ne more zapeljati niti Anglije niti Francije. Tu imamo eno izmed glavnih protislovij v samem bloku Anglija-Združene države-Francija. Ameriški monopoli, kakor tudi vsa mednarodna reakcija bržkone ne računajo, da bi Franco ali grški fašisti mogli biti kolikor toliko zanesljiva zaslomba Združenih držav proti ZSSR in novim demokracijam v Evropi. Zato upajo predvsem v obnovo kapitalistične Nemčije, ker vidijo v tem najvažnejše sredstvo za uspeh boja proti demokratičnim silam v Evropi. Ne zaupajo niti v , laburiste v Angliji, niti v sociali-j ste v Franciji, ker jih imajo kljub j vsej servilnosti, kakršno so poka-! zali, za "polkomuniste", ki ne zaslužijo dovolj zaupanja. To je torej ono, zaradi česar je vprašanje Nemčije, zlasti pa Po-rurja, kot potencialnega vojno-in-dustrijskega oporišča bloka, ki je sovražen ZSSR, najvažnejše vprašanje mednarodne politike in razdora med Združenimi državami, Anerliio in Francijo. Pohlep ameriških imperialistov mora izzvati resno zaskrbljenost v Angliji in Franciji. Združene drža- ve so nedvoumno objavile, da žele odvzeti Angležem Porurje. Ameriški imperialisti zahtevajo tudi združitev treh okupacijskih con in odkrito oblikovanje politične izločitve Zapadne Nemčije pod ameriškim nadzorstvom. Združene države vztrajajo na zvišanju ravni proizvodnje jekla v Porurju na podlagi ohranitve kapitalističnih podjetij pod vodstvom Združenih držav. Kredite za evropsko obnovo, ki jih je obljubil Marshall, razumevajo v Washingtonu kot prvenstveno pomoč nemškim kapitalistom. Na ta način ustvarja Amerika "zapadni blok" ne po obrazcu Churchillovega načrta o Združenih državah Evrope, ki je bil ....zamišljen kot izvrševalec angleške politike, temveč kot ameriški protek-torat, v katerem se suverenim evropskim državam, ne da bi se izključila niti Anglija sama, daje vloga , ki ni več posebno daleč od vloge famozne "49 države Amerike". Ameriški imperializem ravna čim dalje bolj drzno in nesramno z Anglijo in Francijo. Posvetovanje v dvoje in troje o določanju ravni industrijske proizvodnje Zapadne Nemčije (Anglija-Združene države, Združene države-Francija), ki pomenijo samovoljno gaženje pots-damskih sklepov, kažejo obenem, da Združene države popolnoma ignorirajo življenske interese svojih partnerjev v pogajanjih. Anglija in zlasti Francija sta primorani poslušati ameriški diktat ter ga pokorno sprejemati. Obnašanje ameriških diplomatov v Londonu in Parizu je pričelo postajati v mnogem podobno njihovemu obnašanju v Grčiji, kjer ameriški predstavniki sploh več ne smatrajo za potrebno da bi pazili na kakršno koli dostojnost, ter postavljajo in zamenjavajo grške ministre, kakor sami žele, in nastopajo kot osvajalci. Na ta način je v bistvu novi načrt da-vesizacije Evrope naperjen proti osnovnim interesom evropskih narodov in predstavlja načrt zasuž-njevanja Evrope s strani Združenih držav. "Marshallov načrt" je naperjen proti industrializaciji demokratičnih dežel Evrope in glede na to proti temeljem njihove neodvisnosti in samostojnosti. In medtem, ko je bil svoječasno načrt o davesiza-ciji Evrope obsojen v propast, čeprav so bile sile odpora proti Da-vesovemu načrtu mnogo manjše kakor danes, je sedaj v povojni Evropi dovolj sil, ne da bi govorili o Sovjetski zvezi, ki lahko, če pokažejo voljo in odločnost, zrušijo ta zasužnjevalni načrt. Zadeva je odvisna od volje in pripravljenosti narodov Evrope na odpor. Kar se tiče ZSSR, bo zastavila vse sile, da temu načrtu ne bo usojeno uresničenje. Oceno, ki so jo o "Marshallovem načrtu" izrekle dežele antimilita-rističnega tabora, je popolnoma potrdil ves potek dogodkov. Glede "Marshallovega načrta" se je tabor demokratičnih dežel pokazal kot močna sila, ki stoji na braniku neodvisnosti in suverenosti vseh evropskih narodov, ki se ne da podkupiti niti zastrašiti, kakor se ne pusti preslepiti z lažnimi manevri dolarske diplomacije. Sovjetska vlada ni bila nikdar proti izkoriščanju tujih, zlasti ameriških kreditov kot sredstva, ki more pospešiti razvoj gospodarske obnove, toda Sovjetska zveza je stala vedno na stališču, da pogoji kredita ne smejo imeti zasužnje-valnega značaja, in ne smejo voditi k gospodarskemu in političnemu zasužnjevanju držav — dolžnic s strani držav — upnic. Sledeč tej politični smeri je Sovjetska zveza vedno zagovarjala stališče, da inozemski krediti ne smejo biti glavno sredstvo za obnovo ekonomike dežele. Osnovni in odločujoči pogoj ekonomske obnove mora biti izkoriščanje notranjih sil in sredstev vsake dežele ter ustvarjanje lastne industrije. Samo na tej podlagi se mora zagotoviti neodvisnost dežele od navala inozemskega kapitala, ki stalno teži za tem, da bi izkoristil kredit kot sredstvo političnega in gospodarskega za-sužnjevanja. Prav tak je "Marshallov načrt", ki je naperjen proti industrializaciji evropskih dežel in ki stremi torej za izpodkopavanjem njihove samostojnosti. Sovjetska zveza brani neprestano načelo, da se morajo politični in gospodarski odnosi med raznimi državami graditi izključno na načelih enakopravnosti strank ter medsebojnega spoštovanja njihovih suverenih pravic. Sovjetska zunanja politika in zlasti sovjetski gospodarski odnosi z inozemskimi državami temelje na načelu enakopravnosti, zavarovanje obojestranskih koristi s sklenjenimi sporazu- mi. Pogodbe s ZSSR so sporazumi, ki so koristni za eno in za drugo stran ter nikdar ne vsebujejo nobenih napadov na državno neodvisnost, na nacionalno suverenost pogodbenih strank. Ta osnovna vrlina sporazumov ZSSR z drugimi državami se vidi danes zlasti jasno v luči krivičnih neenakopravnih pogodb, ki jih sklepajo m pripravljajo Združene države. Sovjetska zunanja trgovinska politika ne pozna neenakopravnih sporazumov. In ne samo to, razvoj gospodarskih odnosov ZSSR z vsemi državami, ki so pri tem zainteresirane, kaže, na kakšnih temeljih se morajo graditi normalni odnosi med državami. Dovolj je opomniti na nedavno sklenjene pogodbe ZSSR s Poljsko, Jugoslavijo, čehoslovaško, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko. Tako s tem ZSSR jasno kaže, na kakšen način more najti Evropa izhod iz težkega gospodarskega položaja. Prav tako pogodbo bi mogla imeti tudi Anglija, če se bi laburistična vlada pod pritiskom od zunaj razbila že projektirani sporazum z ZSSR. Razgaljenje ameriškega načrta za gospodarsko sužnjevanje evropskih dežel je nesporna zasluga zunanje politike ZSSR in dežel nove demokracije. Potrebno je pri tem zlasti upoštevati, da je Amerika sama v nevarnosti pred gospodarsko krizo. Uradna vljudnost Marshalla ima svoje močne razloge. Medtem ko evropske dežele ne dobivajo amc riškega kredita, se povpraševar.ie teh dežel po ameriškem blagu zmanjšuje, to pa bo izzvalo v ZDA pospešenje in povečanje gospodarske krize, ki se približuje. Ako bodo evropske dežele pokazale potrebno trdnost in pripravljenost za odpor proti zasužnjevalnim pogojem ameriškega kredita, bo Amerika lahko prisiljena k popuščanju. (Dalje prihodnjič) Regulacija Lijaka - največje gradilišče na Primorskem Regulacija Lijaka predstavlja danes največje gradilišče na Primorskem. Dolžina regulirane struge bo znašala 9 km. Gradilišče je pod operativnim vodstvom ljubljanske uprave za regulacijo rek in melioracijo ter spada kakor vsa ostala slična dela pod resor ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. čiščenje terena ter izkop zemlje iz nove struge izvršujejo mladinske brigade, pomaga pa jim tudi ljudstvo iz okoliških vasi s prostovoljnim delom. Tlakovanje s kamnom in oblaganje z rušo pa izvršuje v glavnem plačana delovna sila, zlasti za tlakovanje s kamnom je potrebno strokovno znanje. Mladina vlaga vse napore, da se regulacijska dela še letos izvršijo ter s tem pripravlja nadaljnje pogoje za melioracijo tega področja, ki ga predvideva naša petletka. Primorsko ljudstvo, ki se dobro zaveda velike važnosti regulacijskih del, pa s svojim požrtvovalnim delom daje mladini moralno oporo in povečuje vrednost investicijskih kreditov, ki jih je dala za ta dela na razpolago naša ljudska oblast. Novi prekop se že približuje sedmemu kilometru in če upoštevamo dejstva, da se je mladinska brigada formirala šele sredi junija in če nakažemo nekaj suhih številk, vidimo ogromno delo, ki ga naša mladina poklanja svoji domovini. Na terenu se sedaj vrši čiščenje drevja, grmovja in štorov. Do sedaj je bilo odstranjenih že 95.000 m3, (vse področje obsega 110.000 m3), na izkopu zemlje iz nove struge ter odvozu izkopane zemlje do daljave 50m je bilo izvršenega 80.000 m3 (po planu pa je predvideno 120.000 m3), tlakovanje struge je izvršeno okrog 4000 m3 (obsega pa po planu 21.000 m3). Zavarovanje struge je izvršeno preko 22.500 m3 (po planu predvideno 96.000 m3.) Šef gradilišča je tov. inž. Jože Brus, ki je pravi tip novega inženirja. Kljub ogromnemu tehničnemu in organizacijskemu delu je vedno veselega obraza in vedno veselo zatrjuje: Lijak bomo letos prebili! Tudi njegovi odnosi do mladine so res vzorni in mladina ob vsaki priliki izreka priznanje in pohvale o njem. Že stara Avstrija je obljubovala primorskemu ljudstvu regulacijo Lijaka, pozneje tudi fašistična Italija, toda šele nova Jugoslavija je izvršila regulacijo Lijaka, in to že v prvem letu petletke in po komaj nekaj mesecih priključitve. Naše Primorsko ljudstvo bo z regulacijo goriškega Lijaka pridobilo skoraj tisoč hektarjev plodne zemlje. Proglas Izvršnega odbora Ljudske Fronte Jugoslavije V našem novem gospodarstvu, ki je stopilo na pot svojega planskega razvoja in ki z uspehom zaključuje prvo leto petletnega plana, ima poljedelstvo velik pomen. Osnovna naloga našega petletnega plana je: Izvedba globoke in temeljite ekonomske, družbene in politično-socialne obnove naše države se lahko ustvari samo s skladnim razvojem vseh gospodarskih panog. Ta naloga se ne da izvesti, če bi naše poljedelstvo zaostajalo v svojem razvoju in proizvodnosti za ostalimi gospodarskimi panogami. Nagla industrializacija in elektrifikacija države zahteva prav tako naglo rekonstrukcijo in temeljito izpremembo našega poljedelstva, ki bo ustvarilo pogoje za boljše življenje in napredek naše vasi. Bistvena izprememba v strukturi in organizaciji poljedelstva ter uspehi v napredku naše vasi se ne dajo izvesti brez strokovnega sodelovanja kmetov v splošni planski organizaciji dela in v gospodarskem poslovanju na vasi. Potrebni sta neprestana pomoč in krepitev onih elementov ter onih poslov in del na vasi, ki omogočajo planiranje in vplivajo na to, da se celotno poljedelstvo vedno močneje vključuje v načrtno gospodarstvo. Pod ljudsko oblastjo se je zadružništvo pokazalo po izkušnjah delovnih kmečkih množic kot najprimernejša gospodarsko-organi-zacijska oblika, ki lahko vpliva na plansko organizacijo ter razvijanje poljedelstva. Krepitev zadružništva in razvijanje zadrug v obliki, ki je najbolj dostopna in najbolj razumljiva kmetu in s katero lahko kmet zboljša življenske pogoje in lastno gospodarstvo ter se vedno bolj udeležuje pri izvajanju državnega petletnega plana, je ena izmed glavnih nalog Ljudske fronte na vasi. Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije je proučil vprašanje aktivnega sodelovanja Ljudske fronte pri krepitvi in razvoju našega ljudskega zadružništva in z njim pri podpiranju vasi v krepitvi in razvijanju našega poljedelstva. Ko se je odzval pobudi zadružnikov samih, njihovih okrajnih zadružnih zvez in Glavne zadružne zveze FLRJ, je Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije na predlog tovariša Tita sklenil, da izvede v prihodnjem, drugem letu našega petletnega plana akcijo za zgraditev zadružnih domov po vaseh, kjer so za to pogoji in zahtevata napredek in zavednost zadružnikov. Zvezna vlada je v planu za leto 1948. zagotovila potrebno gradivo in omogočila njegovo nabavo, kakor tudi potrebna finančna sredstva za kreditiranje teh del. Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije poziva vse svoje organizacije in članstvo, naj postavijo to vprašanje na dnevni red in ga prouče, pri čemer naj upoštevajo prilike svojega kraja. Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije poziva zlasti Ljudsko mladino Jugoslavije in njeno vodstvo, naj si v svojem delu na vasi v 1. 1948. postavita kot glavno nalogo organiziranje delovnih enot za to akcijo, tako da bi skupno s frontovskimi organizacijami zajela v njej vse člane Ljudske fronte na vasi in zagotovila vodstvo del soglasno s krajevnim, odnosno okrajnimi odbori Ljudske fronte. O tej veliki delovni akciji Ljudske fronte za zadružništvo bo izdelal Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije konkreten načrt in navodila ter jih poslal republiškim izvršnim odborom Fronte ter vsem družbenim, množičnim organizacijam. Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije. Geraldfoti vzor delavske zavednosti^ je prvi v kampanji čE BI POSNEMALI MALI GERALDTON, SE NE BI BILO TREBA BATI ZA BODOČNOST DELAVSKEGA TISKA Geraldton: — Kakor je razvidno se je kampanja zaključila in mi v Geraldtonu nismo izgubljali časa ter smo hiteli z prispevki na pomoč da se zagotovi našemu listu Edinosti trdna podlaga, da bo mogla nemoteno izhajati v bodoče. Vsem odsekom Zveze Kanadskih Slovencev je že gotovo znano, da se je naš odsek pri vsaki kampanji dobro izkazal in doprinesel k skupnemu delu, dober delež. To se je moglo storiti le po zaslugi dobro zavednih članov in članic, katerim ni treba na glas trobiti v glavo, kaj je Edinost in kaj je delavski tisk in zakaj nam je treba delati na tem, da se temu tisku pomaga. Vsaki naš član se tega dobro zaveda ter prispeva po svojih najboljših močeh, kar je najlepše razvidno iz nabiralne pole. Mi nimamo svojih prostorov, da bi prirejali kakšne zabave, koncerte ali plese, ker nas je premalo za tako delo. Morali smo izbrati drugo pot po kateri smo ispolnili in prekoračili našo kvoto do največje mere. Vidimo, da povsod ne gre naj- bolje. Težko je pa reči, kaj se bo še skuhalo, pri nekaterih odsekih. Kuhajo mogoče do zadnjega, da vse izkuhajo, potem bodo pa prinesli toliko na mizo, da se bo za čuditi. Naprimer Calgary dobro hiti za nami. Mogoče nas bo še dohitel ali celo prekosil. Montreal se bo morda kaj razkoračil, pa bo zaje v torbi, četudi ima urne noge. Nič zato, eno je le gotovo, da ne bomo pri repu. In če to leto ravno ne bomo prvi, se bomo pa drugič potrudili še za boljše delo v kampanji za list Edinost. Tukaj so imena, ki so prispevali v tiskovni sklad lista Edinost. Po $30.00: John Boc. Po $25.00: John Dolinšek. Po $15.00: Matt Butala, J. Der-žaj in J. Wertin. Po $10.00: J. Dorenčič in J. Žalec. Po $7.00: Frank Hochevar. Po $5.00: M. Rozman, George Težak in Ivan Kuchan. Po $4.00: If. Sohanos. Po $1.00: N. Butkovich. Skupaj $147.00. Matt Butala. V Toronti se bo vršil veliki Slovanski festival V FESTIVALU BO SODELOVAL OD OSEM SLOVANSKIH ORGANIZACIJ SESTAVLJEN PEVSKI ZBOR Zanimivo pismo iz sanatorija Prejeli smo zelo zanimivo pismo iz sanatorija, katerega tu dobesedno prevedenega priobčamo: London, Ont. — Pošiljam vam $5.00 za deset koledarjev. Ne pošiljajte posebno Vladich-u tukaj ali Petru Fužina v mesto London (Ont.), ker je to naročba za vse nas tukaj. V bodoče vse kar boste pošil- st, a Vladich štirinajst let, a taki so tudi vsi ostali naši tovariši tukaj. Prejel sem vaše potrdilo za $5.50 katere ste prejeli od uredništva "Novosti". Mi vas vse pozdravljamo in vam želimo najboljši uspeh v delu za vse splošno in skupno nam stvar. Petar Čorak. (Tako pravi pismo, ki izraža brezprimerno požrtvovanje za sku- jali za ta sanatorij ali mesto Lon- pno stvar. Dasiravno sami don, pošjite meni ali tovarišu Fužini, ker mi delamo vse skupno. Jaz vam nisem poznan, ali vprašajte pri naših tovariših t. j. pri uredništvu "Novosti" in "Srbskem Glasniku". Da, vi pravite, ako kdo naroči set koledarjev, da se mu da deset centov popusta, ali jaz in moj tovariš Vladich nočemo popusta, četudi smo v sanatoriju; jaz enaj- vidljivem položaju, dajejo vse od sebe za skupno stvar, četudi bi jim mi radi poslali omenjene koledarje brezplačno, a oni ne samo da to odklanjajo, ampak ne sprejmejo niti popusta, ki jim po na-ročbi pripada. To je višek požrtvo-vanja za skupno stvar. Tovariški pozdrav z željo, da se čimprej zdravi povrnete v javno življenje. Uredništvo Edinosti). GRADNJA ZADRUŽNIH DOMOV BO PRVI KORAK SODELOVANJA NAŠE MLADINE V ZADRUGAH Beograd, 3. dec. (Tanjug). Na včerajšnjem sestanku plenuma centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije je članica tajništva Brana Perovič podala referat o delu mladinskih delovnih brigad v I. 1947. To leto je preteklo v razgibani dejavnosti mladinskih delovnih brigad. V 59. mladinskih — zveznih, republiških ali lokalnih akcijah je delalo po 2 meseca 277.138 mladincev in mladink, in sicer: 89.287 mladincev in mladink iz Srbije, 63.683 iz Hrvatske, 53.583 iz Bosne in Hercegovine, 22,701 iz Slovenije, 18.372 iz Makedonije in II.756 iz črne gore. K temu moramo še dodati bogato lokalno prostovoljno delovno dejavnost mladinskih enot. Akcija pri gradnji gozdnih objektov ima velik ekonomski pomen. S prostovoljno mladinsko akcijo, v kateri je sodelovalo 15.078 mladincev, je bilo zgrajenih 78 km cest in 85km gozdne železnice. Ko je mladina zaključila to pomembno akcijo, je pomagala reševati problepie našega gospodarstva. Neprecenljiv je moralno-politični je samo v tem letu prešlo več kot 270.000 mladincev in mladink, med katerimi je več kot polovica vaške mladine. Ti bodo dali na razpolago svoje znanje in pri gradnji pridobljene izkušnje v sleherni naši vasi. Pričeli so že s pripravo široke akcije za zgraditev raznih poslopij na deželi. Taka akcija bi dvignila kulturno raven naših delovnih kmetov. S pozivom Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije k zgraditvi zadružnih domov in drugih objektov na deželi, dobiva ta zamisel svoj smisel in vsebino. Gradnja zadružnih domov bo prvi korak k priključitvi naše mladine v zadruge. Umevno je, da Ljudska mladina Jugoslavije ne more biti ob strani tako pomembne naloge. Nujno potrebno je zgraditi zadružne domove v vseh središčih krajevnih področij in v okrajnih središčih. Z zavestjo naše mladine , z njenimi izkušnjami iz delovnih akcij, z njeno pripravljenostjo vedno prispevati k izgraditvi države, lahko, ne da bi pri tem zanemarjali učenje in druge važne naloge, o katerih nam je govoril tovariš Tito, prevzamemo obveznost, da Toronto:—Mesec januar v letu 1948, bo eden zelo pomembnih mesecev v zgodovini kanadskih Slovanov. Na tisoče demokratično usmerjeni delavcev slovanske narodnosti, bo skozi svoje organizacije solidarno manifestiralo bratstvo in enotnost, svojo kulturo in umetnost, katero smo prinesli s seboj, ko smo zapustili svoje rojstne kraje, a katero smo tolikokrat pokazali v tej naši novi domovini Kanadi. Neštetokrat smo za to dobili visoko priznanje od ostalih narodov in tudi od domačinov te dežele. Naša mladina, četudi rojena in vzgojena v tej deželi je z navdušenjem prevzela to visoko nasledstvo, katero so prinesli stariši v tuji svet. Ta naša mladina bo tudi to pot na prvem mestu, da pokaže razne kulturne umetnosti svojih starišev in svoje, katere se je naučila. Kot se vidi iz našega demokratičnega tiska, skoro v vseh naselbinah Kanade obstoje slovanski odbori. Nedavno je bil tudi v Toronti sestavljen lokalni odbor od devet slovanskih organizacij. V sporazumu vseh zborovodij in učiteljev godbe, športnih in atletič-nih skupin je sestavljen program vseh udeležencev za Vse-Slovanski Festival, kateri se bo vršil v nedeljo 25. januarja zvečer v veliki dvorani "Massey Hali". Več kot 400 najboljših umetni kov, največ od slovanske mladine, bo sodelovalo pri izvajanju programa, kateri je ves preračunan na minute. Vsaki skupini je odrejenih toliko minut, da nastopi in završi svoj program in da mesto drugi skupini na odru. Govornik bo samo eden; to je; Glavni govornik, ka teremu je dano vsega skupaj pol ure. Naravno je, da bo to eden od najboljših, ki ga bodo Slovani na tem koncertu imeli, a to je Glavni predsednik Vse-slovanskega kongresa v Združenih državah Ame rike, Leo Križički. Program bo završil zbor pevcev sestavljen od več zborov v eden zbor pod vodstvom najboljšega našega pevovodja Krist Dafova in iz 200 grl bo zagrmela "Himna Združenih Narodov" in Himna, "Hej Slovani". Odbran je tudi odbor za publikacijo, kateri si je že uredil ves reklamni materijal kot; letake,) klišeje raznih skupin, katere bo naše časopisje prinašalo. Posebni program bo istotako pri- občen v našem časopisju, v katerem se bo videl natančen razpored tega velikega Festivala slovanskih narodov v Toronti. Organizacije, ki sodelujejo na tem Festivalu so sledeče: Od Ukrajincev sodeluje osem organizacij, to so odseki: srednja Toronta, vzhodna Toronta, zahodna Toronto, Nova Toronta, Ukrajinska podporna organizacija in ženska sekcija. Makedonsko-Bolgarska demokratična organizacija; Ruska Kanadska Federacija. Od Jugoslovanov; Zveza Kanadskih Slovencev, Savez Kanadskih Srbov, Savez Kanadskih Hrvatov in Zveza Ka- nadske Jugoslovanske mladine; Poljska delavska zveza, Slovaška podporna delavska napredna organizacija, Karpato-Ruska organizacija in Češka organizacija. Toliko o tem prvem umetniškem Festivalu vseh Slovanov v Toronto, a v bodoče več o tem. Vstopnina je; prostovoljni prispevek. Ves dohodek je namenjen organizacijskem skladu za zjedinjenje in zbližanje vseh Kanadskih Slovanov in za dviganje slovanske kulture in umetnosti. Torej ne pozabite na 25. januar in pridite v Massey Hall-o. Odbor tiska. Reakcija se bo zadušila v lastnem blatu USPEŠNA KAMPANJA ZA LIST EDINOST V CALGARY Calgary: — Kampanja za naš list Edinost se je končala. Mi v Calgary smo se zavedali, kaj nam je list Edinost. Podali smo se skupno na delo, priredili zabavo in vsestransko delali, tako, da se je pokazal rezultat jako zadovoljiv. Naša kvota v denarju je bila $50.00, a smo naredili $133.60 in sicer naš odsek Z.K.S. je prispeval $106.60, na zbirne liste pa smo nabrali $27.00. na katere so prispevali kakor sledi: Po $5.00 — Jože Jurišinič in John Slovenec. Po $3.00 — John Bajuk, Matt Žalec, Matt Flajnik. Po $1.00 — F. Bencina, J. Per-ša, Popovič, P. Gutan, L. čuntaš, B. Ugjek, A. Senko. Po 50c — A. Keskes in S. Kis. Vse skupaj znaša svota $133.60. Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli, da se je denarna kvota izpolnila in tako uspešno prekorači-j la. Le žal, da nismo mogli dobiti PARTIZANSKI UDAR NA "STARI PISKER" V CELJU | novih naročnikov. Razlog zato je, da so vsi zavedni Slovenci naroče- Junaki so skromni in trdijo, da nimajo nikakih zaslug?! To ime je dalo naše ljudstvo tistemu staremu, mračnemu sodnemu poslopju sredi mesta, kamor je okupator štiri leta tlačil tisoče slovenskih rodoljubov, jih mučil in ubijal. Tako je bilo 1. decembra 1944 natrpanih tu "samo" 500 naših, v mestu pa polno vojaštva vseh formacij s krepko protiavijonsko obrambo in močno policijo. Policijski kremplji so bili vsi nemškutarji te kotline. Vse te hlačune pa je že nekaj časa nadzirala naša "kontrolna komisija": nekaj desetin krepkih partizanskih src tam v svobodnih gozdovih. In ti so odločili, da mora biti celjski "Pisker" prazen in sicer v najkrajšem času. Že sama ta misel je bila blazna! Kaj hoče peščica slabo oboroženih partizanov proti taki sili? Toda možgani so tudi nevarno orožje v vseh časih in za vse čase. Tam v bližnjem šmartnu v Rožni dolini se je pri tov. Borisu Le-biču zbrala na važno posvetovanje peščica partizanov. Po temeljitem posvetovanju so izmislili ukano in napravili podroben načrt. In tedaj se je začel eden najdrznejših podvigov štajerskih partizanov. Če ne bi bil sam priča vsega vedno moralno in kulturno daleč nad švabsko zverino. Kot skrbni gospodarji so samo še dobro zaklenili izpraznjeni "Pisker" s posadko vred, ključ pa vzeli s seboj. Ob 4. so bili že v svojih postojankah, pri novih načrtih za nove akcije. vsa dolina pa je vedela: Na Slovenskem smo mi gospodar! In drugi dan v Celju! Telefoni, pisalni stroji, posvetovanja in pa obrazi kakor leto star krompir! Šele pozneje smo zvedeli, da je bilo 120 rešenih pripornikov določenih za ustrelitev kot talci. Nemšku-tarske kukavice pa so zaslutile, da se drugič v zgodovini ponavlja zgodovinska celjska krilatica, samo malo spremenjena: Danes še štajersko nemškutar-stvo in nikdar več! Ko smo hvaležno stiskali našim rešiteljem roke, so mi živci popustili in skalilo se mi je oko. Pa me ni sram! saj je v življenju malo takih blagoslovljenih minut. Sicer so pa vsako zahvalo odklanjali, Češ, kaj pa to, bila je vendar naša dolžnost, da rešimo naše. Tisti božič smo skupno obhajali blizu sovražnih postojank. Bil je moj najlepši. Najlepše darilo pa ni na Edinost, kateri pa ni naročen, ta ni naročen na noben časopis, pomaga pa vendar na ta ali drugi način za napredno stvar. Edinosti želimo veliko uspeha, zlasti v današnjih časih ko nam je tako potrebna. Zatorej rojaki in tovariši le skupno naprej po začr- tani poti* da se obranimo reakcije. Danes je namreč vsa reakcija skupno združena in na pomoč so ji priskočili vsi elementi, katere je lastni narod izgnal, ali pa so sami ušli pred zasluženo kaznijo in pred narodom. Zato je tudi toliko krika proti Jugoslaviji in sploh proti Slovanstvu. Toda ves ta krik in vik ne bo nič pomagal. Slovan je vstal na dan, združen in močan, ker je z vsakim dnem močnejši, zato je tolik krik pod krinko proti "rdečemu strašilu". Oblaki so res temni, zlasti v ZDA., kjer osobito naša reakcija kriči in joka po mehkih stolčkih v Jugoslaviji in sanja prijetne sanje o dneh, ki so bili in prošli in kateri se ne bodo povrnili nikoli več. Prišel bo dan, ko se bo vse lepo zjasnilo tudi v ZDA in zasijalo sonce svobode, resnice in pravice ter se bo tedaj vsa ta reakcionarna golazen zadušila v lastnem blatu, katerega so in še pripravljajo za druge. Na koncu želim vsem rojakom in tovarišem v Kanadi in ZDA vse najboljše v letu 1948. Naj nam prinese to leto v resnici, pravi svetovni mir, enakopravnost in bratstvo med vsemi narodi. Zdravstvujte tovariši! Matt Žalec Poročilo o delu v kampanji za list Edinost iz Port Arthur tega bi smatral to za neverjetno ,je dobila takrat agilna tov. Lenka: V SLOVENSKIH TOVARNAH DELA 51.000 ŽEN Ljubljana: — Tovarne in pod-vzetja izgrajena in razširjena v prvem letu Petletke so zaposlile veliko število novih delavcev. V LR Sloveniji je bilo vključeno v produkcijo prvih 9 mesecev tega leta 5900 učencev v ekonomiji, in je to število hitro naraslo zadnje tri mesece na 13.000. Število žen zaposlenih v industriji se je istotako znatno zvišalo. V tem letu je bilo v Sloveniji vključenih v industrijo 10.000 žen, tako, da danes njihovo število znaša preko 51.000 žen delavk v industriji. SREČNO NOVO LETO 1948 pomen prostovoljnih delovnih akcij bomo zgradili še nekaj za gospo- Ljudske mladine na mladinski progi, kar je poudaril že tovariš Tito v svojem govoru ob otvoritvi proge. Rezultati mladinskih delovnih akcij so povsem razblinili pripombe raznih dvomljivcev, češ da mladina ni sposobna za izvedbo tehnično kompliciranih poslov pri gradnji in da lahko v najboljšem primeru vrši le navadna, nekvalificirana in druga groba dela. Na progi šamac-Sarajevo je bilo 164 strokovnih tečajev v zvezi z deli, katere je dokončalo 13.277 mladincev. Samo na progi je dokončalo tečaje za voditelje tečajev za nepismene 9.800 mladincev Z mladinskih delovnih akcij je odšlo v industrijo okrog 13.500 mladincev. Dela so se v naših delovnih akcijah nenehno izpopolnjevala. Z uspešnim izvajanjem velikih podvigov je naraslo samozaupanje naše mladine v lastne sile in zaupanje ljudstva v mladino. darstvo važnih objektov zveznega in republiškega značaja. Med objekti zveznega značaja pride v po-štev gradnja novega Beograda, ki bi obsegala gradnjo ulic, velikega števila poslopij, med drugimi tudi predsedstvo zvezne vlade, Centralni komite naše Partije, opere, obalno cesto na Savi, železniško postajo z velikim predorom pod Beogradom itd. V zvezi z akcijo mladine v prihodnjem letu je Brana Perovič na koncu svojega referata navedla neposredne naloge. 1. Potrebno je organizirati že sedaj vrsto pripravljalnih del, to je dobivanje gradbenega materiala. 2. Okrajne organizacije morajo čimprej sestaviti okrajne uprave za gradnjo zadružnih objektov. Prizadevati si moramo, da se pri izbiri materiala za gradnjo upošteva priroda, tradicija in običaj kraja, izgled vasi itd. Tako se bodo Želim vsem tovarišem Zveze Kanadskih Slovencev in bralcem Edinosti s prepričanjem, da bomo uspevali boljše v bodočnosti kot smo v prošlosti. Naj živi svoboda naroda po uničenju poslednjih ostankov fašizma in reakcije. Tovariški pozdrav vsem Peter Rogina, blagajnik odseka ZKS, Hamilton. Skozi mladinske delovne akcije | do skrajnosti izkoristili viri suro- Komu je znano Kdo ve kje se nahaja?. Prijatelj, doma iz Griče p. št. Rupert, Dolenjsko. Če kdo ve, ali pa če bo sam čital te vrstice naj se vsled važnega naročila zglasi na: Uredništvo "Edinost" 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont. vin in zgradili različni domovi. 3. Takoj je treba razporediti vodilni kader iz delovnih akcij. Ta kader se mora takoj lotiti pripravljalnih del. Pričeti je treba takoj i zbiranjem in pripravo strokovnega kvalificiranega kadra. Pozimi se morajo vršiti potrebni strokovni tečaji — zidarski, tesarski, betonski, ekonomski in drugi. 4. V vseh aktivih mora biti vrsta predavanj in sestankov, na katerih naj se mladini razloži eko-nomsko-politični pomen zadružne delovne akcije. bajko. Zvečer 6. decembra ob 22. je krenilo iz Šmartnega šest naših korenjakov proti Celju, naravnost volku v žrelo. Bili so: Lebič Dominik — Boris, Gaber Jože — Brus, Klančisar Martin — Nande, Lesjak Ivan — Ivan, Presinger Riko — Žarko, Zelenko I. — Očka. Trije so bili oblečeni v nemške uniforme in so gnali tri vklenjene partizane v nemške zapore. Pridružil se jim je naš Ivan Grad, ki se je v "Piskru" najbolj spoznal, v uniformi jetniškega paznika. Tovariši so dvomili, da jih bodo še kdaj videli. Prepričani so bili, da so zapisani smrti! Ob 23. uri so se že skrivali za kostanji blizu bolnice — srca mirna ročne granate pripravljene. Škornji švabskih patrulj so neprestano odmevali po zatemnenih ulicah, toda že vedno redkeje. Proti 2. uri je zavladala v Celju popolna tišina. Takrat so usmerili partizani korak proti "Piskru". Pri nunski šoli jih je strumno pozdravila švabska vojaška straža — še dva zavoja in bili so pred "Pi-skrom". Vratar je zaspano odprl. Z bliskovito naglico so bili ukročeni in zavarovani švabski stražarji in komandant je z nepopisno bedastim obrazom buljil iz postelje v nenadne nočne prikazni. "Kdo ste?" je za jecljal. "Partizani! Vojne je konec!" Verjel je, pa vseeno so ga skrbno zastražili. Med tem pa je naš Grad z vso brzino odklepal ušive luknje. Pet sto pripornikov je naglo in brez glasu smuknilo na dvorišče — kratka tiha navodila — razdelitev kakih 30 pušk, nekaj pištol z vso municijo, kar so jo našli, in 500 ljudi je krenilo v zlato svobodo. Pomislite: Pet sto živih zavednih slovenskih ljudi je ušlo fašističnim krvolokom. Niti en strel se ni oglasil. Lahko bi sedaj poklali še vse stražarje s komandantom vred, in sicer brez greha. Toda partizan je bil Ključ od starega "Piskra". Švabi so pa le še odgovorili. Drugega januarja 1945 je prehajkalo 5000 vojakov naše gozdove in vasi. Naših je bilo menda sedem ubitih. Večna jim slava! Ta dejstva še niso znana naši javnosti, ker so tisti junaki tihi, skromni in trdijo, da nimajo sploh nikakih zaslug. Toda "stric iz Maribora" pa ve, da mora biti to dejanje zabeleženo še poznim našim rodovom kot svetal zgled požrtvovalne in junaške borbe za svobodo. Fran Ramšak. IZ AKTIVA L M SLOVE-E, GROSUPLJE VANCOUVER, B. G. Letna seja Sveta Kanadskih Južnih Slovanov v Vancouverju se bo vršila v pondeflek dne 19. januarja v Hrvatskem Prosvetnem Domu ob 7. uri zvečer. Vljudno vabimo, da se vse članstvo udeleži seje. Pridejo naj tudi oni kateri se žele vpisati kot člani v SKJS. V Ambrus pri Grosuplju je prispel potujoči kino. To je bilo veselje za mladino, kakor tudi za odrasle. Ambrus je mala vasica v Suhi Krajini, ki zaradi svoje lege ne more priti v tesen stik z ostalimi kraji. Zato je bil prihod kina v Ambrus tem večjega pomena. Edini, ki se ni razveselil njegovega prihoda je bil. . . no, kaj bi rekli, kdo? Nihče drugi se ni spod-tikal nad kinom ko gospod župnik. Ker ni vedel, kako bi ljudi in posebno mladino odvrnil od tega, da bi obiskali kino, si je domislil, da bi bilo najboljše, če bi ljudi s prižnice opozoril na "greh", ki se dobi, če se obiskuje kino. Res je potem rekel na prižnici: "Ne pre-povem vam hodite v kino, vendar je v kino hoditi — greh. Zdaj pa kar hočete!" Kaj bi rekli, ali ni potem nihče iz Ambrusa šel v kino? Kaj še! Vse je drlo v kino, mlado in staro (po tiste orehe, ki so se dobili). Župnik pa je gotovo pomolil za svoje "grešne" duše. Ali je gospod župnik iz Ambrusa čital v cerkvenem zakoniku, da je greh hoditi v kino. Ali pa po njegovom mišljenju ni bil izbran pravi film, s katerim je prišel kino v Ambrus? Predvajal se je namreč film "Lenin Oktobra". Mladina Ambrusa pa točno ve, da ni noben "greh", ker je obiskala ta film. Nasprotno! Film "Lenin Oktobra" je bil jasno predočil borbo velikega genija v času oktobrske revolucije, ko se je pod Port Arthur. — K zaključku kampanje za list Edinost prilagam nakaznico za $15.50. kar je za tiskovni sklad lista Edinost. Poleg tega prilagam imena na nabiralnih polah, da jih objavite v Edinosti. Pohvalo zasluži Reška Ožbolt, hči Lojza Ožbolt, ker se je potrudila, da je zbrala lepo svoto $18.50 za tiskovni sklad našega lista Edinost. Imena in prispevki katere je zbrala Reška Ožbolt so kakor sledi: Po $2.00 — Frank Antič, Joe stayer, Louis Korošec in Frank Kozoglav. Po $1.50 — Tony Rugel. Po $1.00 — Steve Desich, Tom Micetič, Frank Burič, Teresa Ožbolt, Louis Ožbolt in Marko Vuke-lič. Po 50c; — John Goysic, Joe Žagar, J. Perisič, M. Belobrajdič, J. Pavletič, Mrs. D. Shubat. Naslednjo nabiralno polo pa je nabral dobro poznan med Slovenci in med drugo narodnostjo naš Martin Bajuk in sicer jo je zbral v Camp 3 Stevens, Ont. Imena so kakor sledi: Po $5.00; — Leo Oberstar in Martin Bajuk. Po $3.30; — Vid Mihelčič. Po $2.00; — P. Rajakovič. Po $1.00; — Mike Jelčič, J. Bambič, Gašpar Grdiša, Martin Zbihly, Vincent Vnuk, Andy Siko-ra, Steve Mikach, P. Feriancik, Steve Polunka, Joe Križan, Joe Podgornik, Ch. švrljuga, G. Mit-roka, Andy Trnka, in John Mikach. Po 50c; — Peter Pozderc in Joe Kukec. Skupaj $31.00 Imena naslednje pole, ki jo je zbral Karol Strajnar so sledeča: Po $5.00; — K. Strajnar. Po $1.00; — M. Belobrajdič