SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) • Štev. (Na) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 10 de octubre -10. oktobra 1996
Ali krivci ne bodo
nikoli	imen
Zgodilo se je v Sloveniji
V Ljubljani se trudijo, da bi še pred volitvami pomedli pod mizo neprijetno obtožbo komunizma kot krivca za poboje po vojni. V parlamentarni komisiji za te preiskave so z večino glasov sklenili, da bivši komunist Potrč napiše poročilo, ki bo nekako zvodenelo vso krivdo.
A manjšina pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika je napisala svojo razlago tistih žalostnih dogodkov in ga tudi objavila.
V njem je ključnega pomena ugotovitev, da je takratna državna oblast dopustila, da so paradržavne ustanove (KPS, OZNA, KNOJ) odredile in izvrševale množične poboje vojnih ujetnikov, aretiranih civilistov in repatriirance mimo pristojnih državnih organov. Poleg tega Pučnik in manjšina kolegov, ki so ga podprli Ignac Polajnar (SKD), Alojzij Metelko (SLS), Sašo Lap (SND) in Andrej Lenarčič (SSP), ugotavljajo, da je vloga KPJ in KP Slovenije pri navedenih dejanjih „očitna in dokazana", da med zvezno in slovensko OZNO ni bilo nobenih znanih razhajanj glede vprašanja množičnih pobojev in da kakor je verjetno, da je splošno navodilo prišlo iz Beograda (Tito, Kardelj, Rankovič), kakor je tudi očitno, da kratkih jam na Rogu (in drugih krajev množičnih pobojev) niso zbrali v Beogradu. Vse to so bili ustvarjalni prispevki" slovenske OZNE k projektu jugoslovanske partije, ki ga je v Sloveniji izvajala KPS.
Zaradi omenjenega je petorica poslancev tudi prepričana, da je Slovenija zaradi mednarodnih pravnih obveznosti dolžna prek sodnih oblasti natančeje določiti v katere kategorije vojnih zločinov spadajo povojni poboji ujetih vojakov in civilistov na Slovenskem in kazensko pravno ukrepati. Glede tega poslanci v dodatnih sklepih državnemu zboru predlagajo, naj vladi naloži pripravo „vseh pravnih in gmotnih pogojev", na podlagi katerih bodo lahko ukrepale sodne oblasti. Državni zbor, pa naj bi še ugotovil, da pravno in moralno odgovornost za izvršene poboje
nosi povojno vodstvo komunistične partije ter ugotovil, da je Slovenija iz pravnih in moralnih razlogov dolžna primerno pokopati ostanke žrtev, označiti grobišča in popraviti krivice.
Glede na večino v državnem zboru ne bi bilo presenetljivo, če bi bilo izglasovano uradno poročilo. Toda ali je to sprejemljivo po petih letih demokracije? Petnajst tisoč ljudi je bilo pobitih med vojno in po njej. Večina je bila pobita brez sodb in pokopana v še danes neodkritih gramoznih jamah. Odkopi množičnih grobišč so se zataknili že na začetku. Tudi zakon o popravi krivih že nekaj let brezuspešno leži v parlamentarnih predalih. Državni zbor ni zbral niti toliko poguma, da bi za zločine s posebno deklaracijo obsodil stari komunistični režim. Zadnje poročilo Potrča in njegove skupine pa takšno prakso le še nadaljuje. V poročilu manjka samo še dodatek, češ, kar je bilo, je res obžalovanja vredno, toda zdaj pozabilao vse skupaj in živimo naprej. Ker Potrč ve, kakšna jo zdaj večina v državnem zboru, ne ve pa, kakšna bo po volitvah, ni nič čudnega, da je vmesno poročilo želel preimenovati v poročilo. To bi med drugim pomenilo, da po volitvah ne bi bilo nobene potrebe več za ustanovitev nove komisije, ki bi nadaljevala nedokončano delo sedanje. V to niso mogli privoliti niti Potrčevi zagovorniki. Sprenevedanje bi bilo pač preveč očitno.
Pred sprejetjem Potrčevega vmesnega poročila in Pučnikovega ločenega mnenja k njemu je Potrč še predlagal, naj bi zaradi izteka poslanskega mandata s tem povezane odpravepreiskovalne komisije njegovo (večinsko podprto) listino iz „vmes-nega poročita" preimenovali v „poročiJo". Večina poslancev je njegov predlog zavrnila ter s tem pritrdila ugotovitvi Jožeta Pučnika, da preiskovalna komisija dela še ni končala in da računa, da se bo za nadaljnje raziskovanje tega področja tudi po volitvah ustanovila posebna komisija.
Po Delu
Pred volitvami je Cerkev dobra
Ko je Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci objavila izjavo Za spoštovanje človekovih pravic in pravno državo, je minister Gantar, predsednik mešane krovne komisije, pohitel z izjavo, da je „možna razmeroma hitra rešitev odprtih vprašanj med Cerkvijo in vlado, in sicer še pred uradnim začetkom volilne kampanje". Torej to, kar v štirih letih ni bilo mogoče.
Glasnik liber'alne demokracije Golobič je izjavo pospremil z opazko, da se Cerkev vmešava v politiko, pa tega noče priznati. Ker je izjavo bral politično, njeno moralno in etično sporočilo pa povsem spregledal.
Tako odkrita „trgovška ponudba" Cerkvi ne pove nič drugega kot tole: če boste ridni in predvolilno tiho, so možne neka-
tere koncesije, če ne, bodo odprta vprašanja še dolgo odprta, Cerkev pa razgaljena kot tista, ki se vmešava v politiko.
Srečanje 3. oktobra med premierjem Janezom Drnovškom in ljubljanskim nadškofom ter slovenskim metropolitom Alojzijem Šuštarjem je bilo namenjeno statusnim vprašanjem in oceni izkušenj pri razreševanju odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo v iztekajočem mandatnem obdobju. Po mnenju predsednika vlade je bil pogovor koristen med drugim tudi zato, ker sta se sogovornika strinjala, da „cerkev ne zahteva nobenih privilegijev, želi pa, da bi bila enakopravna sogovornica, saj predstavlja povsem nekaj drugega, kot je kakršno koli društvo ali sindikat." Česar prej v štirih letih niso mogli vskladiti, bodo lahko zdaj pred volitvami!
DOGOVOR Z RUSIJO
Državna podsekretarka v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Tanja Orel — Šturm ter načelnik uprave za kulturne zveze v ruskem zunanjem ministrstvu Kon-statin Mozel sta v Moskvi podpisala Program sodelovanja v kulturifznanosti in izobraževanju med slovensko in rusko državo za obdobje 1997-1999.
NOVI APARATI
V pritličju prizidka osrednje stavbe Kliničnega centra je začetka oktobra premier Janez Drnovšek slovesno odprl prostore Kliničnega centra s tomografsko gama kamero in rentgensko aparaturo za invazivno kardiološko diagnostiko. Z novimi napravami bo omogočena sodobna rentegenska invazivna diagnostika in terapija srca ter sodobna nuklearna medicinska diagnostika bolezni srca in ostalih organov ter sistemov, predvsem okostja in možganov.
POČASNA DELITEV PREMOŽENJA
Guvernerji narodnih bank in finančni minister Slovenije, Hrvaške, BiH in Makedonije so na sestanku v Washingtonu razpravljali o predlogu Banke za mednarodne poravnave iz Basla o razdelitvi zamrznjenega premoženja nekdanje Jugoslavije, ki je tam shranjeno. Srečanja sta se udeležila tudi guverner Banke Slovenije France Arhar in finančni minister Mitja Gaspari. Udeleženci sestanka so se strinjali, da sta predlagani model in postopek sukcesije, ki jo je določil denarni sklad, sprejemljiva.
POVEZANOST S SLOVENCI NA MADŽARSKEM
V odnosih med nacionalnimi manjšinami ne bo večjega napredka, dokler ne bo zgrajenih dovolj prehodov za mednarodni
, in maloobmejni promet, je po srečanju s slovensko parlamentarno komisijo za narodne skupnosti v Budimpešti izjavil madžarski državni sekretar Tabjadi.
Osemčlanska slovenska delegacija se je pogovarjala s predstavniki krajevnih oblasti slovenske nacionalne manjšine in madžarskim parlamentarnim odborom za človekove pravice, manjšine in religijo.
NASPROTJA SE BLAŽIJO?
Slovenski predsednik Milan Kučan je v četrtek, 3. oktobra, sprejel veleposlanika Italije v RS Massima Spinettija, ki mu je prinesel pismo predsednika Scalfara s povabilom na obisk v Italijo. Predsednik Kučan se je za vabilo zahvalil in ga sprejel, do obiska pa naj bi prišlo še to jesen.
POČASNA PRIPRAVA
Slovenska vlada je na seji dne 3. oktobra ocenila, da je Slovenija v prvem krogu držav, ki se bodo vključile v Nato. Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal direktor vladnega urada za informiranje Borut Šuklje, je slovenska vlada sprejela in bo državnemu zboru poslala Poročilo o včlanjevanju Slovenije v Nato, prihodnji teden pa naj bi o poročilu odločal parlamentarni odbor za mednarodne odnose.
EVROPA O SLOVENIJI
Evropska zveza je napravila posebno analizo gospodarskih razmer in reform v srednje- in vzhodnoevropskih državah, v kateri je posebno poglavje namenila Sloveniji. Direkcija za gospodarske in finančne zadeve pri Evropski komisiji, ki je pripravila poročilo, ugotavlja, da slovensko gospodarstvo kaže znake stiske, o čemer pričajo inflacijski pritiski in upočasnitev rasti. Proračunske razmere so na splošno stabilne, toda primanjkljaj pokojninske blagajne in blagajne za brezposelne se povečujeta.
SPET MEJA S HRVAŠKO
Hrvaški vladni urad za odnose z javnostjo je sporočil, da v Zagrebu te dni zaseda mešana slovensko — hrvaška komisija za označevanje, vzdrževanje in obnovo države meje. Na drugem rednem zasedanju komisije proučujejo člani rezultate dosedanjega dela pri primerjavi dokumentacije o mejah katastrskih občin ob državni meji. Uskladili naj bi tudi dokumente za delo svojih delovnih teles, ki pripravljajo meddržavni sporazum o slovensko r— hrvaški meji. Isti vir je še sporočil, da je 90-odstot-kov kopenske meje med državama že usklajene.
NA FINANČNIH USTANOVAH
Slovenska delegacija pod vpdstvom ministra za finance Mitje Gasparija in gu-1 vernerja Banke Slovenije Franceta Arharja se je 1. oktobra udeležila rednega letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada, Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter drugih finančnih ustanov v Washingto-
KONCNO NAS JE EVROPA IZVZELA IZ JUGOSLAVIJE
Evropski komisar za zunanjo in varnostno politiko Hans van den Brock se je na enodnevnem uradnem obisku v Sloveniji sestal z najvišjimi predstavniki slovenskih oblasti. Kot je van den Brock dejal na tiskovni konferenci v Bruslju, kjer je predstavil novo strategijo EU za odnose z nekdanjo Jugoslavijo in jugovzhodno Evropo, Slovenija v ta okvir ne sodi, saj je „že od samega začetka v drugačnem položaju, ker je bila samo kratek čas vpletena v oboroženi spopad v nekdanji Jugoslaviji".
UMRL JE AKADEMIK TRSTENJAK
Po krajši bolezni je na svojem domu v Ljubljani v.starosti 90 let v nedeljo, 29. septembra, umrl teolog, filozof in psiholog, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Anton Trstenjak, Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani in Mariboru, redni profesor psihologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju ter raznih strokovnih organizacij doma in po svetu. Napisal je vrsto temeljnih del s področja psihologije, njegova dela pa so prevedena v več svetovnih jezikov. Po vojni je sodeloval z režimom; med drugim je hotel za matično Slovenijo pridobiti Celovško Mohorjevo družbo, kar mu ni uspelo.
Po STA
Gremo v NATO?
Predsednik vlade Janez Drnovšek je po vrnitvi iz ZDA poudaril, da je Slovenija nesporno v prvem krogu držav kandidatk za članstvo v zvezi NATO. Kandidaturo Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu ZN v letih 1998 in 1999 je označil kot pomembno priložnost za uveljavitev slovenskih stališč v mednarodni skupnosti. Vključevanje v zvezo NATO in Evropsko zvezo, slovenska kandidatura za članstvo v Varnostnem svetu in odnosi s sosedi so tudi bile osrednje teme 27 dvostranskih srečanj, ki jih je v New Yorku ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN opravil zunanji minister Davorin Kračun.
Kračun je na redni mesečni tiskovni konferenci povedal, da so pogovori pokazali, da Slovenija med članicami zveze NATO uživa podporo za članstvo v tej organizaciji.
Slovenija je pa v Bruslju z Natom opra-
Ustavno sodišče
Slovenska televizija je 15. septembra prenašala pogovor s predsednikom ustavnega sodišča dr. Jerovškom. Spraševalec Ambrožič je postavljal vprašanja jasno in brez ovinkov, spraševani pa odgovarjal prav tako jasno in brez slehernega slepomišenja, ki smo ga sicer pri različnih oblasteh pogosto vajeni. Ob pogovoru je pono-vnp postalo jasno, da poroštvo naše demokracije ni ne predsednik države, ne vlada, ne parlament (saj je večina njih bivših članov KPS) ampak Ustavno sodišče.
Manj razveseljiva je bila ugotovitev, da je moralo v'zadnjem času Ustavno sodišče razveljaviti tri protiustavne odločitve državnega zbora. Kakšne poslance vendar imamo? Pri tem je bilo najhujše spoznanje to, da so poslanci referendum za spremembo načina volitev, kar je zahtevalo 40.000 državljanov, načrtno in dogovorjeno zavrli. To je namreč nadvse naravno načenjanje naše demokracije.
vila tretji in zadnji krog intenzivnega individualnega dialoga, ki bo podlaga za Natovo strokovno poročilo o sposobnosti Slovenije za članstvo v Severnoatlantski organizaciji.
Po drugi strani pa se je delegacija generalštaba slovenske vojske, ki jo vodi načelnik generalpolkovnik Albin Gutman, mudila na tridnevnem uradnem obisku na Češkem. Pogovarjali so se o sodelovanju med armado Češke republike in slovensko vojsko, sodelovanju v okviru Partnerstva za mir in približevanju zvezi Nato.
Tudi v Ljubljani se bo prihodnji četrtek in petek, 10. in 11. oktobra, sestal Natov politično-vojaški odbor v sestavi 16 držav članic Severnoatlantske organizacije in 27 držav članic^partnerstva za mir in Severnoatlantskega. sveta za sodelovanje in demokratični nadzor nad oboroženimi silami.
Mednarodni
kongres
krščanskih
demokratov
Prejšnji teden se je končal v Ljubljani kongres Evropske krščansko demokratske zveze, pri kateri so sodelovali predstavniki 31. demokrščanskih strank iz vse Evrope. Na kongresu so sprejeli več resoluciji in študirali usmeritev v prihodnji dobi. Na koncu je kongres izrazil veliko priznanje slovenskim KD za njihovo delo in uspehe (česar doma še niso bili deležni). Kot prvi podpredsednik te evropske internacionale je bil potrjen predsednik SKD Lojze Peterle, ki tako lahko nadomestuje v primeru potrebe odsotnega predsednika. Kongresa se je udeležil tudi podpredsednik stranke prof. Tine Vivod iz Argentine, ki so ga izi-zseljenci, da jih predstavlja v SKD.
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Tobaku se bliža konec
Slovenski parlament je po triletnih prizadevanjih sprejel zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je eden najbolj omejevalnih „protitobačnih" zakonov v Evropi.
Zakon namreč najbolj posega na področje oglaševanja tobaka. Prepoveduje tako neposredno kot tudi posredno oglaševanje, vključno s sponzoriranjem športnih, kulturnih in drugih javnih dogodkov s strani tobačne industrije, oglaševanjem netobačnih izdelkov, ki pa z videzom in uporabo spodbujajo h kajenju, ter prikazovanjem tobaka na netobačnih izdelkih.
Zakon dovoljuje le enkratne oglaševalske akcije za nove tobačne izdelke, vendar akcija lahko traja nepretrgoma največ 15 dni, pa še to pod strogo določenimi pogoji. Oglaševalska obvestila se ne smejo objavljati prek televizije, radia in periodičnega tiska, na panojih do 300 metrov od vrtcev ’ in šol ter ob športnih površinah, ne smejo prikazovati mladih in vzornikov mladih ter vzpodbujati h kajenju. V kinodvoranah se jih sme predvajati le po 20. uri, v mladini namenjenih pa sploh ne. Ne smejo prikazovati vzročne zveze med uporabo tobačnih izdelkov in uspehov v življenju. Stalno oglaševanje je dovoljeno le na priboru za kajenje, v poslovnih prostorih tobačne industrije in v prodajalnah tobačnih izdelkov.
Tobačno industrijo v Sloveniji predstavlja Tobačna Ljubljana, ki nad zakonom ni navdušena. Je med največjimi slovenskimi oglaševalci in tudi med pomembnejšimi
sponzorij slovenskega športa.
„Slovenska država na čelu z državnim zborom uničuje slovensko gospodarstvo in se norčuje iz slovenskih davkoplačevalcev... Slovenski parlament je z enim pritiskom na gumb uničil njeno 125-letno povezavo z okoljem... S problemi usihanja' dotoka davkov s strani največjega slovenskega davkoplačevalca, z novimi brezposelnimi, s povečanim pritiskom kulturnih in športnih organizacij po državnem denarju in drugimi neumnosti, ki jih bo povročil ta zakon, se bo tako ukvarjal nov državni zbor," ugotavljajo v Tobačni Ljubljana, menijo pa tudi, da je državni zbor s sprejemom zakona izrekel tudi svojevrstno nezaupnico individualnemu obveščanju v Sloveniji in tako ukinil eno temeljnih svoboščin, ki veljajo v demokratičnem delu Evrope od francoske revolucije naprej.
Zakon je udarec slovenskemu vrhunskemu športu, ocenjujejo v Olimpijskem komiteju Slovenije. V športu ne dvomijo, da je kajenje zdravju škodljiva razvada. Ob sprejemu tega pa so od države pričakovali nadomestilo za dohodkov.
OKS je s posebno anketo pred časom ugotavljal, kolikšna sredstva bi šport izgubil, če bi bil „protitobačni zakon" sprejet. Zaradi pogodb, ki so poslovna skrivnost, ni bilo mogoče točno ugotoviti zneska tega denarja, po oceni pa naj bi šlo za najmanj 500 milijonov tolarjev.
Kot vedno: glavno, da zaslužijo pri tobaku, zdravje ni važno.
Po STA
Sindikalna fronta gori. Problem razmerja med vlado in delavskimi vodji je bil ves ta teden na višku zanimanja in napetosti in bo, kot kaže, tam ostal še precejpasa. Vsaka' od bojujočih se strank je že zavzela svoje stališče in težko je razbrati, kdo ima boljše položaje. Nekaj pa je jasno: napetost je šla že tako daleč, da je skoraj nemogoče, da bi se zadeva rešila, ne da bi na poti ostal kak mrlič in večje število ranjenih. Boj je hud, a vse se je šele začelo.
KDOR PRVI UDARI...
Celoten zaplet ima svojo zgodovino in svoje okoliščine, kar smo delno videli v zadnji številki. K omenjenemu pregledu dodajmo le še, da je doslej predsednik Menem v svoji strategiji uporabljal ali pridobivanje ali pobijanje nasprotnika. In treba je priznati, da je bil v tem zelo spreten: vedno se je pravilno odločil in tako je v teh letih res mirno sedel na predsedniškem sedežu in zavezaval ter razvezaval po mili volji.
Tako je, na primer, razglasil indult obsojenim generalom, a s silo zatrl prvi vojaški upor, ki so ga skušali izvesti proti njegovi vladi. Po drugi strani pa je razdvojil sindikate in si jih prisvojil, a s silo udaril po tistih, ki so se hoteli upirati.
Sedaj pa, ko je sindikalizem združeno nastopil proti njegovim načrtom, se je tudi odločil za frontalen boj proti delavskim organizacijam. Dejansko je bila ta odločitev proti mnenju.večine članov vlade, ki so mu svetovali bolj pomirjevalno pot. V osrčju peronizma še vedno smatrajo, da je možen sporazum s sindikalisti. - A predsednik je že odredil drugače. Te dni je zadal udarec, ki sindikaliste najbolj boli. Kar po dekretu je odločil deregulacijo organizacij za socialno skrbstvo, kar je bila ena izmed dogem sindikalizma in seveda njihov najvažnejši vir denarnih fondov.
Ta zadeva sindikalnih organizacij socialnega skrbstva ni nova. Dejansko je predsednik s tem zagrozil in celoten načrt obrazložil že sredi leta 1993. Sedaj je to izvedel, ker smatra da se tudi sindikati nahajajo v kočljivem stanju, in smatra da, kdor prvi udari, dvakrat udari. Istočasno pa je poslal v kongres zakonski osnutek o delavski flek-sibilizaciji, ki je naježil lase ne le sindikali-. stoln, marveč marsikomu v peronistični stranki in v vladi sami. A predsednik kot da podvoji stavo: računa, da sindikalisti ne morejo peljati svojih položajev v tak ekstrem. In v neki meri ima prav. Grožnja s stavko za 48 ur doslej še ni prodrla med sindikati. Mnogi imajo pomisleke, češ, kaj nam potem še ostane. Predsednik pa, ki nima pomislekov, vodi stvari v nevarne skrajnosti.
Kar se stranke same tiče, raste opozicija proti predsednikovemu ravnanju. Proti se je izrazil tudi guverner Duhalde in dejal, da noben njegov poslanec ne bo volil „dvanajsturnega delovnega dne" niti tridesetdnevnega neprekinjenega dela. Vlada je potem zanikala, da bi kaj takega res mislila upeljati, a dejstvo je, da je ves svet tako razumel in da to sovpada tudi z nekaterimi tozadevnimi predsednikovimi izjavami.
Guverner Duhalde sicer ne nasprotuje nastopanju Menema popolnoma nesebično. Gre za dejstvo, da je s tem nastopanjem prvič nastal globok prepad med stranko in tem, kar je bilo bistvo prvotnega peronizma: delavsko gibanje. Brez njega, kot da si ni mogoče predstavljati peronizma, zlasti pa še ne zmagovitega peronizma. In če Duhalde resno misli na predsedniško kandidaturo čez tri leta, mora pač pokazati, da se, kar se delavstva tiče, jasno loči od Menema. A po drugi strani bi mu bil položaj
neznosen, tudi če bi predsednikova gospodarska politika propadla. Nahaja se torej v ’ hudi zagati: če zmaga Menem, je nevarnost, da bi sindikati peronizmu volilno obrnili hrbet; če pa zmagajo sindikati, je nevarnost, da propade gospodarska politika in njegov, volilni uspeh tudi ne bi bil zagotovljen.
Tako torej stoje stvari v trenutku, ko Menem trdi, da je edini izhod iz sedanje krize in zlasti edino zdravilo za brezposelnost deregulacija delavnih pogojev, sindikalisti pa trdijo, da so vsa ta leta že preveč popustili, a se z dosedanjimi ukrepi stanje ni zboljšalo, marveč še poslabšalo, in da bo z novimi ukrepi prav tako. ,,Ako kapital pustimo, da dela kar hoče, nas bo pripeljal na rob suženjstva", je dejal sedanj sindikalni vodja Daer.
NEJASNA OPOZICIJA
Kot smo že večkrat trdili, pa ima predsednik Menem posebno srečo. Ko se nahaja v najhujšem političnem položaju, odkar je nastopil vlado, se je opozicija znova zapletla v notranjo polemiko. Kar se tiče obeh veliki opozicionalnih strank (Solidarne fronte in radikalizma), sta zapleteni v prerekanje, katera je močnejša in katera si sme lastiti vodstvo opozicije. Kar se pa tiče radikalizma samega, trenutno teče debata, kako nastopiti volilno in kako voditi razmerje do sosednih strank. V tem oziru je na zadnjem zborovanju stranke zmagala (za en sam glas) skupina, ki zagovarja povezavo (tudi volilno) s Solidarno fronto. To seveda ne bo v hipu bistveno spremenilo položaja, je pa dovolj zgovorno glede dejstva, kam se lahko ysmeri bodoči tek opozicije.
Seveda politična opozicija ni edini zaplet vlade. Znova so se pojavili problemi na obzorju oboroženih sil, ki s tako kruto omejenim proračunom ne morejo izhajati. Te dni je bil vrhovni vodja mornarice admiral Enrique Molina Pico tisti, ki je posvaril spričo popolne neoperativnosti rodov oboroženih sil. Njegove izjave, zlasti tista o „možnosti konflikta s Čilom", so naletele na gluha ušesa, a bolj zato, da vlada ni Vzpostavila nove fronte spopadov, kot pa zaradi tega, ker v vladi ne bi upoštevali teže izjav poveljnika.
Precej teži vlado tudi dejstvo, da je inflacija nekoliko presegla račune in jih bo še, zlasti spričo povišanja transporta, ki je te dni hudo presenetil javnost. Podražitev je dosegla med 8 in 11 odstotkov (manjkajo še vlaki, ki bodo tudi krepko poskočili), in bo odjeknila na inflacijskih statistikah prihodnjega meseca. A odjeknila je grobo že v žepih delavstva, kar je povzročilo nov padec priljubljenosti vlade.
Spričo tega je bilo za vlado razveseljivo dejstvo, da je Mednarodni denarni fond znova podprl argentinski gospodarski program. A nekaj ni bilo v redu, zunanji gospodarski krogi so prikazali delavsko flek-sibilizacijo, ki jo organizira Menem, kot važen korak naprej, ker da bodo s tem znižane delavske plače. Vlada pa je stalno trdila, da teh znižanj nikakor ne bo. Eden od obeh se torej moti (ali pa se laže). V čemer pa ima prav Menem v svojem spopadu s sindikalisti, je v dejstvu, da tudi oni niso priljubljani med ljudstvom in da jim delavstvo na splošno ne zaupa. Ljudje vedo, da delavski vodje najprej iščejo lastne interese ter branijo privilegije, kaj malo pa se spomnijo na delavstvo samo. Kot smo lahko brali te dni: današnja politika ne dovoljuje, da bi izbrali med dobrim in boljšim, marveč smo prisiljeni izbirati med slabim in slabšim. Tak je pač položaj v sodobnem svetu.
:	fr
te Bstea,	200©
Gospod Nanti Olip, ‘za začetek tega pogovora nam lahko kaj povesti o sebi in o vaši življenjski poti?
Od lanskega leta naprej sem poklicno predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), delam v glavnem v Celovcu, polovico delovnega časa pa živim med našimi rojaki na podeželju. Prej sem bil petnajst let veroučitelj ter sem poučeval po raznih južnokoroških šolah, ljucfskih in glavnih, tako da 9em spoznal ?lasti mladino v jezikovno mešanem področju južne Koroške in seveda tam spoznal vse težave in probleme, ki jih imajo koroški Slovenci tako v šolah kot izven njih.
Vaša krovna organizacija Narodni svet Koroških Slovencev je po vlogi sorodna naši Zedinjeni Sloveniji. Kaj je njena glavna naloga v življenju Slovencev na Koroškem?
Mislim, da je naloga Narodnega sveta opisana zelo kratko in enostavno s tem: Narodni gvet skuša sprejemati od koroških Slovencev to, kjer imajo skrbi, kar bi radi dosegli po raznih krajih in občinah južne Koroške, Narodni svet kot organizacija pa naj skrbi za to, da se to udejani in uresniči tako v deželi Koroški kot tudi proti avstrijski politiki na eni strani, na drugi strani pa seveda tudi v odnosu do Republike Slove-nije.
Kako je organiziran Narodni svet?
Narodni svet smo pravzaprav čisto na novo preuredili lansko leto. Prvič v povojni zgodovini smo dali vsem koroškim Slovencem možnost, da svoje politično predstavništvo in organizacijo kot tako izvolijo sami in to na tajnih, neposrednih, demokratičnih in direktnih volitvah, tako da se je teh volitev lahko udeležil ,prav vsak koroški Slovenec, ki je to želel. Lahko se je vpisal v volilni imenik in potem sodeloval pri volitvah, tako da smo tedaj izvolili prvič direktno predsednika Narodnega sveta,, to sem navsezadnje postal jaz kot eden imed petih kandidatov. Razen tega snmo izvolili delegate iz dvajsetih volilnih okolišev. Prav vsak volilini okoliš, vsak posamezni južnokoroški kraj ima svojega delegata v takozvanem Koroško-sloven-skem parlamentu, to je zboru narodnih predstavnikov pri NS.
V drugem volilnem postoku smo izvoliti še štirideset kandidatov v ta zbor, to se . pravi da ima ta Koroško-slovenski parlament šestdeset članov, od tega dvajset direktno izvoljenih iz raznih južnokoroških krajev, v drugem volilnem postopku pa ostalih štirideset. Poleg tega ima NS enajstčlansko predsedstvo in razne strokovne odbore: finančnega, nadzornega, kulturnega, športnega, odbor za mladino, odbor za medije. To je v glavnem organizacijska struktura NS.
Korošci imate še drugo krovno organizacijo, levičarsko Zvezo slovenskih organizacij. Kaj predstavlja ona in kakšni so odnosi med vami?
Mislim, da v narodni skupnosti sami Predstavlja Zveza slovenskih organizacij zelo malo, ker zaledja med koroškimi Slovenci nima dosti; vseeno pa je z avstrijske m koroške strani pa tudi s strani Slovenije priznana kot druga krovna organizacija in kot tako jo moramo priznavati tudi mi, hočemo ali nočemo. Kar pa trenutno v svojem političnem hotenju zastopa ZSO, pa z mteresi slovenske skupnosti-nima dosti opravka. To je v resnici politika, ob koncu katere je pod črto čista asimilacija. To je način politke, ki je deležna največje pohvale s strani koroških in avstrijskih politikov. Kaj to pomeni, si lahko vsak sam zna do-hro predstavljati. Če enkrat koroške Sloven-
Skupaj s kulturniki s Koroške, ki so prišli gostovat v Argentino, je prišel med nas tudi Nanti Olip, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, najvišjega organa Slovencev na Koroškem.
Z veseljem nam je odgovoril na naša vprašanja in podrobno opisal probleme in stanje tamkajšnje slovenske skupnosti.
ce hvalijo Nemci, koroški in avstrijski, potem, mislim, je to tista pot, ki je pogubna. Trenutno nas v narodni skupnosti najbolj boli, da imamo neke vrste protiutež proti interesom narodne skupnosti v takozvani oficialni organizaciji, kar je za nas ZSO.
Večkrat ste se trudili, da bi prišlo do skupnega nastopa obeh organizacij, saj bi tako bili močnejši v svojih narodnih zahtevah. Nekaj podobnega si je želela tudi Slovenija. Zakaj to ni uspelo?
Vsekakor je to oficijalna teza Republike Slovenije, da želi v zamejstvu skupno demokratično izvoljeno zastopstvo. To je -poudarjam - teza, ki je spisana in sklenjena v slovenskem parlamentu v obliki resolucije, ki jo je slovenski parlament sprejel junija letos. Brez dvoma pa je to eden največjih političnih uspehov NS, ki se je po lanskoletnih volitvah to tudi želel in ta cilj zasleduje konsekventno naprej, ker smo prepričani, da v slovenski narodni skupnosti na Koroškem ni več časa ne ljudi in ne energije, da'bi zagovarjali dvotirnost in razdvojenost med nami. Čimprej pridemo do tega skupnega zastopstva, tem več bomo v tej narodni skupnosti lahko še rešili, ker se bomo potem dejansko lahko bolj intenzivno in z vso energijo koncentrirali na vprašanja, ki so za nas bistvena.
Kakšne so možnosti za uradno sodelovanje Slovencev v vaših državnih organih? <
Mi smo že imeli v eni mandatni dobi lastnega poslanca v avstrijskem parlamentu, Karla Smolleta, Ta trenutno ni v parlamentu, pač pa je na izgledni poziciji, da ponovno pride vanj po zaslugi partnerske pogodbe med Slovensko enotno listo na Koroškem in Liberalnim forumom na Dunaju. Poleg tega je tu še predlog zveznega kanclerja, tkzv. Narodnostni sosvet, ki ga sestavljajo predstavniki slovenske narodne skupnosti in zastopniki avstrijskih političnih strank. Na vsak način mi v Narodnostnem sosvetu predloga zveznega kanclerja nikakor ne vidimo tistega telesa, ki bi bil pristojen za reševanje vprašanj slovenske narodne skupnosti. V bistvu se je sam izločil iz te kompetence, ker razen vprašanja dodelitve finančne podpore narodni skupnosti in posameznim organizacijam in društvom Sosvet ne opravi nobene politične zadeve, nasprotno je neke vrste filter, da preprečuje zahteve, ki so upravičene. Trenutno je to več ali manj diskusijsko telo, ki pa ne spravi nobene zadeve z mize, ker jih samo zavlačuje, namesto da bi jih reševal. To je na zvezni, dunajski strani.
Kar pa se tiče deželne ravni, koroški Slovenci nimamo lastnega zastopstva v deželnem zboru, čeprav nam je to deželna politika, zlasti deželni glavar Zematto ob lanskoletnem jubileju 75-letnice koroškega plebiscita zelo jasno obljubil, da bo mandat v deželnem zboru rešen v pol leta. Trenutno se v manjšinskih vprašanjih izgovarjajo vse tri v deželnem zboru zastopane stranke OVP (desnica), SPO (levica) in FPO (nacionalisti) na tristrankarski sporazum. Ker pa ima vsaka od teh treh strank popolnoma različno gledanje na manjšinjska vprašanja, do tega tristrankarskega sporazuma nikdar ne bomo prišli, zlasti pa ne do modela, ki bi ustrezal slovenski narodni skupnosti. To pomeni, da mandata v deželnem zboru zaenkrat še ne bo, a v tem vprašanju ne
bomo popustili, ker se bo prej ali slej Avstrija s tem blamirala v vsej evropski mednarodni javnosti. .To je najnižji nivo manjšinske zaščite; kdor jemlje v lastni državi manjšino resno, ji nudi tudi politične zastopst\>ene gremije, kar pa nam Koroška preprečuje. Zelo ponosni smo na edino doslej oficialno zastopstvo koroških Slovencev in sicer v Kmetijski zbornici. Tam imamp koroški Slovenci dva zastopnika, to sta Štefan Domej in Janko Zwitter. Letos novembra so nove volitve v kmetijsko zbornico in upamo, da bomo ta dva mandata obdržali ali celo dosegli tretjega.
Nanti Olip, predsednik NSKS, pod „križem v pampi" v Slomškovem domu
Kaj je Slovenska lista in kakšno vlogo ima v političnem življenju?
Slovenska lista je v glavnem po vseh južnokoroških krajih, poimenovana kot krajevna Enotna lista. Imamo pa v posameznih občinah tudi volilne slovenske skupnosti, ki so v bistvu vse vključene v deželno Enotno listo. Vloga teh na dvojezičnem ozemlju je, da v prvi vrsti vnašajo vse zadeve, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti. Če bi teh Enotnih list v dvojezičnih občinah ne bilo, sem prepričan, da rje bi nobena druga stranka vnašala stvari, ki so za nas izredno važne: vprašanja otroških vrtcev ali prisotnosti slovenščine na občinah. Odborniki teh list so prav gotovo v vseh občinah med najbolj aktivnimi odborniki, tako da lahko s ponosom ugotovimo, da ima Enotna lista v južnokoroških občinah, tri podžupane, celo vrs‘to članov občinskih predstojništev in skupno 50 občinskih odbornikov.
Kakšen je vaš odnos do Republike Slovenije? Vam kaj pomaga pri vašem delu?
Republika Slovenija koroške Slovence podpira tako moralno kot tudi finančno, pri čemer finančna sredstva niso skromna. Kar
dosti nam jih daje, da lahko aktivno sooblikujemo kulturno življenje, da smo lahko politično prezentni na občinah. Na žalost pa ugotavljam, da bi si želeli v odnosu do Republike Slovenije še bolj urejeno partnerstvo", da ta upošteva nas zamejce kot subjekt, kot partnerje. V prvi vrsti, da pride na Koroško in nas vpraša: kaj bi želeli, kaj je za vas dobro, ne pa obratno. Želeli bi si, da nismo drobiž v strankarskih pogajanjih v Ljubljani, temveč da je v ospredju zunanjepolitičnega delovanja republike Slovenije v odnosu do zamejstva to, kar nam koristi, kar pa je vse, kar krepi slovenstvo. Ne sme biti vzrok ideološka razdvojenost, da se zamejstvo tako le polovično obravnava. Mi na Koroškem ne potrebujemo ideološke razdvojenosti, kajti naša situacija je dosti kritična, da moramo osredotočiti vse sile v to, da se ohranimo in preživimo.
Kako gledajo danes Korošci nemške narodnosti na Slovence?
Nemško govoreči Korošci nas upoštevajo v zadostni meri kot pridne, miroljubne sodeželane, vsaj do gotove mere, dokler ne zahtevamo specifično reševanje zadev, ki se nas tičejo. Prepričan sem, da bi nas imeli dosti rajši, če bi šli v model Zveze slovenskih organizacij in se obnašali kot neke vrste „zmalikovani multikulturniki", ki bi svojo identiteto in jezik opustili in se podali v neko mešanico, na koncu katere je samo še enojezičnost in ta nemška.
Kakšno gospodarsko moč imate Slovenci na Koroškem?
V Celovcu samem imamo vse osrednje organizacije, tako politično zastopstvo, kulturne organizacije, posamezne Strokovne zveze, pa tudi najmočnejše gospodarsko združenje Zvezo slovenskih zadrug ali bančništvo. Prisotni smo še v raznih posojilnicah, zvezah, zadrugah, pa tudi po raznih drugih. Tu smo žal v zadnjih desetih letih izgubili iz prejšnjih mešanih avstrij-sko-jugoslovanskih podjetij vsaj 600 do 800 delovnih mest, za kar do danes ni nadomestila. To je gotovo gospodarsko najhujši udarec, ki ima svoje posledice v narodnostnem priznavanju. Tu moramo gledati, da se znajdemo čim prej sami, začnemo ustvarjati tudi na tem področju, da bolj vklopimo pripadnike slovenske narodne skupnosti v gospodarska dejanja, ker-le gospodarsko močni bomo tudi narodnostno preživeli.
Kakšne so perspektive za nadaljnjo narodnostno krepitev rojakov?
Koroški Slovenci si moramo zadati strategijo za lastno preživetje za razvoj narodnostne skupnosti sami. Ta mora vsebovati nujno sledeče elemente: Krepiti moramo narodnostno zavest, zlasti v družinah, da bodo starši še naprej vzgajali svoje otroke v ljubezni do materinega jezika. Temu sledi, da moramo kot politično predstavništvo skrbeti za to, da bodo f>o dvojezičnih občinah urejeni tudi dvojezični otroški vrtci, kjer pripadniki narodnostne skupnosti lahko uporabljajo slovenščino. Isto velja za šolsko vzgojo ali za mladinsko delo. Krepiti moramo zlasti izvenšolsko dejavnost, kar odločno pokrivajo kulturne organizacije. Moramo zajeti mladino tudi izven šole, kajti ta ji sama ne nudi zadostne jezikovne strokovne kompetence, ki jo nekateri mladi vedno bolj izgubljajo. Politično pa ostaja najvažnejša glavna teza ali cilj, da pridemo do skupnega demokratično izvoljenega zastopstva, predstavništva na deželni ravni. Če bomo govorili z enim jezikom, bomo dosti več dosegli v avstrijski in koroški politiki.
Nad. na 5. str.
LOJZE PETERLE
PRETEKLOST IN PRIHODNOST
<3>
KAJ SE SE NI ZGODILO?
Borili smo se za obsodbo revolucije kot zločinske zadeve na Slovenskem, a nismo dobili podpore v samem Demosu. Bučar proti, Spomenka proti itd.: ljudje, ki smo jih častili in jih popularizirali prav v naših, da ne rečem v cerkvenih krogih, kjer so vodili teološke tečaje in hodili razlagat na duhovne vaje po vsej Sloveniji. Demos sam ni bil sposoben narediti take izjave, da bi jasno dejal: to je to, za to smo, za ono nismo! Ni bil sposoben pri privatizaciji, ki pač poteka po kompromisnem zakonu, a je boljše, da poteka tako kakor da bi potekal drugače ali sploh ne. Tudi denacionalizacija še ni končana. Veliko dela nas še čaka.
Ni še resnice o preteklosti. Bral sem tisto, kar so zgodovinarji napisali po naročilu Državnega zbora, kako je bilo, nekak pogled nazaj. Tam sem moral dvakrat listati; da sem našel poročilo o Rogu. Tega omeni skoraj v opombah, v oklepaju, da se je nekje nekaj takega zgodilo. Namesto da bi bil močan naslov na to temo, je vse zelo rela-tivizirano in je seveda stranpot do resnice. V parlamentu se odloča z večino, ne pa z resnico. Pot do resnice bo še nekaj casa'tra-jala. Ker pa še ni poti do resnice, tudi ni poti do pravice in seveda ni še pravne države, kot bi se je mi želeli.
Če bodo glasovi na volitvah šli v pravo smer, bo več tega, kar vsi pričakujemo, da se mora zgoditi. Mi smo bili prvi, ki smo predlagali, da se uredi vprašanje zastopstva Slovencev v svetu s posebnim poslancem. Ta zahteva je propadla potem, ko so socialdemokrati postavili vprašanje in je ustavno sodišče zadevo razložilo kot protiustavno. Tedaj smo sklenili, da damo mi en okraj v Sloveniji za kandidata izseljenstva in tega damo na nacionalno listo tako visoko, da bo gotovo izvoljen. Ta ponudba je še odprta, treba pa se bo sedaj hitro odločiti, ker se bližajo volitve.
Številne zadeve se še niso spremenile in se bo treba zanje še boriti, same od sebe ne bodo prišle, jih ne bosta prinesla ne Evropa ne Cerkev, ne Janša ne krščanski demokrati sami, ampak samo strnitev tistih sil, ki gledajo na podoben način.
Če si v vladi, lahko nekaj narediš. Ko smo dobili v prvem obdobju vlado, smo
postavili ministra za Slovence po svetu, in z našim ministrom za kulturo se je dalo v nekaj dneh rešiti problem cerkve svetega Jožefa. Nekateri ste jo videli in veste, kakšno oskrunjenje svetišča se je tam zgodilo. Ta stavba je sedaj vrnjena, je v lasti cerkve, tam so spet maše. Če ne bi imeli našega ministra, tega še ne bi bilo. Še vedno bi se izgovarjali, da ni še tega ali onega papirja. Po. zaslugi našega ministra pa je bilo hitro narejeno.
KAJ JE TREBA ŠE NAREDITI?
Za konec bi povedal nekaj besed, kaj vse še moramo storiti na Slovenskem, da bi bilo bolje. Nove politične sile bi morale dobiti relativno večino. Ta ima ponavadi mandatarja in vpliv. Mislim, da bi morala biti stranka večine stranka, ki bi povezala SKD in SLS, ki izhajata iz istih korenin. Če to ne bi bilo mogoče, se bomo trudili, da postanemo iz svojih moči stranka relativne večine. Zgoditi bi se moralo, da bi večina novih strank postavila novo koalicijo. Mi smo javno povedali, nazadnje v Dragi, da
! •
: ’	7
!' L .3&\>
-S-'.
',,	i.;	'	,
PISMO BRALCEM SVOBODNE SLOVENIJE
Letos konec avgusta sem bil doma v Sloveniji. Zelo so me zanimala vprašanja o našem političnem stanju in kakšne izglede imajo stranke desnice na pričakovanih parlamentarnih volitvah 10. novembra 1996.
Moje razočaranje je bilo popolno. Govoril sem z uglednimi kulturniki okrog Zaveze, z nekaterimi visokimi uradniki, katerih stranka (SKD) podpira levičarsko vlado, in s preprostimi ljudmi na deželi. Ne izobraženci in ne preprosti ljudje nimajo jasnih pojmov o tem, kaj njihove stranke hočejo doseči na novembrskih volitvah. Med preprostimi ljudmi je popolna zmešnjava.
V politiko desnih strank nimajo nobenega zaupanja. Razočaranje nad Peterletom in njegovo stranko je izredno veliko. Mnenja so, da niso nič boljši od levičarjev, da jim je mar le njihova osebna korist. Pripravljeni so se predati levici za majhne protiuslu-ge in podobno. Mnogi so pripravljeni voliti Drnovškovo stranko, ki ima vsaj določen program. Mnogi ga niti ne bodo volili, ker ne vidijo poti iz sedanje zmešnjave. Izobraženci so pa že odločeni volili SKD, dru-■ gi pa bodo volili SDS, ker vidijo v Janši
edinega na desnici, ki se ne bo udinjal v službo levim strankam.
Bral sem tudi Peterletov slavospev v zadnji številki Svobodne Slovenije 12. septembra 1996. V članku se hvali, kaj so storili v letih po osvoboditvi. V njem pa pozabi, kaj bi on lahko storil, če bi imel le količkaj voditeljskih sposobnosti, da bi združil razdrobljene stranke desnice in tako postavil odločno opozicijo strankam levice. Ta njegov članek je njegov labodji spev.
Prebral sem tudi dve knjigi, ki s svojega zornega kota razčlenjujeta stanje slovenske politike v letih po osamosvojitvi, Ivo Žajdela „Leta velikih prevar" in izčrpni pregled partijskega opuštošenja Slovenije Danila Slivnika „Kučanov klan". Obe knjigi pregledno prikažeta uspehe levice in naravnost diletantsko obnašanje strank slovenske pomladi", ki jih je obetala in smo jih protikomunistični privrženci od njih pričakovali.
Kdo pri Svobodni Sloveniji me more pregovoriti, da bi volil SKD?
Ivan Kukoviča, Kanada
smo za to, da te stranke oblikujejo novo koalicijo. Te stranke imajo kako razliko med svojimi programi, ampak tudi tedaj se da kaj pogovoriti, ne more pa se dobiti 51 ali več procentov, če te stranke ne bodo širile političnega prostora. To pa pomeni, da moramo storiti več na področju, ki ga sistematično politično gradimo, in čemur rečemo politična sredina, brez ekstremizmov, brez radikalizmov, z jasno linijo za drugačno Slovenijo. Tako naj bi delal Janša na svojem področju in Podobnik na svojem.
To pa, kar imamo danes v Sloveniji, je predvsem borba teh treh strank za iste vo-lilce. Kar dela Janez Janša s krščanskimi forumi ali Podobnik s podobnimi zadevami, je samo poskus jemanja volilcev, ki so bili doslej pri nas. Jaz ne poznam socialdemokracije, ki bi prišla s krščanskimi forumi na politično prizorišče. Če bomo šli na iste volilce, tega rezultata ne bo. Zato je treba politični prostor širiti. Mi ga na svojem področju gradimo, kolikor se da. Namesto tega širjenja pa včasih opazimo pojave, ki nimajo nič skupnega s slovensko pomladjo, ki so proti njej in seveda nič ne dišijo po kakšni zavezi nove slovenske politike.
OSEBNA IZKAZNICA SKD
.Skušal bom podati nekako osebno izkaznico naše stranke, odgovor na vprašanje, kaj ste vi in kaj ste naredili. Kaj smo naredili, sem preje v obrisih povedal, upam pa si postaviti vprašanje, katera stranka je
PISMO BRALCEV
Sloveniji v njenem demokratičnem novem času dala več. Mislim, da je ne bomo našli. Po službah smo pokrivali od predsednika vlade do ministra za kulturo. Katera stranka ima na Slovenskem toliko občinskih odborov, kakor jih imamo mi? Imamo jih nad 500. Katera stranka je bila najprej sprejeta v kakšno internacionalo? Mi smo imeli to čudovito priliko, da je zgodovinska SLS, ki je imela tukaj svoje načelnike, na mednarodnem terenu držala ime in smo po njeni zaslugi prišli hitro do mednarodne legitimacije. Drugi se še sedaj borijo, da bi kam prišli. Liberalna demokracija je za to potrebovala štiri leta več kot mi, ki smo prišli notri nekaj mesecev po nastanku države. Mi smo v dveh internacionalah, imamo podpredsednika Evropske zveze krščanskih demokratov, do česar tudi ne prideš kar tako in moraš nekaj pokazati.
Mi smo relativno glede na procente ali na udeležbo v parlamentu najbolj uspešna stranka v Srednji in Vzhodni Evropi. Tri demokrščanske stranke so tam ta čas v vladi, dve na Češkem in ena v Sloveniji, povsod drugod so zunaj, katoliška Poljska nima nobenega v vladi, nima demokrščanske stranke. Mi imamo največ članov, imamo sedem let isto ime, isto programsko linijo, imamo največje zaupanje volilcev, ker smo bili najmočnejša nova stranka na prvih volitvah in smo zmagali občinske volitve, in sedaj je čas, da zmagamo parlamentarne volitve.
Konec prihodnjič
Recimo bobu bob
Pred dnevim sem se srečal z znancem izpred let. Res dolgo se že nisva videla in drug drugega skoraj da ne bi več prepoznala. A vsak je imel svoje opravke, malo časa, in tistih par besed, ki sva jih mogla izmenjati, je bilo v glavnem posvečenih Sloveniji, njeni državnosti in sedanjemu položaju.
„Koga boš volil", me je nenadoma vprašal in ne da bi kaj preveč čakal odgovora, dejal: „Jaz bom Janša. Saj Peterle je že v redu. A pravijo, da je sredina."
Bil sem tako presenečen, da v prvem hipu niti nisem reagiral. Ko pa sem dobro prišel do sape, se je znanec že poslavljal. Ostal sem sam, razmišljal sem in nekaj mi ni šlo v račune. Tisti „pravijo, da je sredina", mi je brnel po ušesih toliko časa, da sem se odločil, da napišem teh nekaj vrstic.
Dolgo let se že posvečam opazovanju argentinske politike. Prepričan sem, da je za pravo volilno odločanje potrebna v prvi vrsti jasnost in razvidnost. Največja nevarnost pa je prav v tem, da mnogi kaj prera-di ribarijo v kalnem. Nič bolj enostavnega kot vreči med ljudi par govoric, dodati nekaj parol, pa je zagotovljeno, da bo pogled omegljen in odločitev dvomljiva.
V svojih zapisih o argentinski politiki sem se vedno navduševal za demokratično zorenje, za katerega je nujno potrebno svobodno izživljanje političnih tokov. Veselil sem se vsake ločitve duhov in pojave novih političnih sil, tako na levi kot na desni, seveda, da je le nastop bil jasen in odkrito kazal, „kam pes taco moli". Zato mislim da je umestno, da spregovorim par besed tudi o tem slovenskem pojavu.
Po zagotovilu mojega znanca, da bo volil Janša, ker „je Peterle sredina", razberem, da smatra, da je Janša „desnica". To dovzemam tudi sicer iz raznih prigovarjanj, ki so zadnje čase krožile v naši skupnosti,
pa tudi iz oglasa, ki ga je SDS (Janševa Social demokratska stranka) objavila v Oznanilu (št. 39, 25. avgusta), v katerem nagovarja rojake, naj se strnejo „v enoto, ka-menito gmoto", medtem ko obljublja, da bo Janša Slovenijo rešil komunistov. (Mimogrede; nič ni omenjeno, kako bo to storil, kar seveda bolj diši po neizvedljivih predvolilnih obljubah, ki smo jih tukaj preveč navajeni, kot pa po kakem resnem strankinem programu). A vrnimo se k domnevni „desnici" SDS. Pred kratkim smo lahko brali, da je SDS postala članica opazovalca Socialistične internacionale. Še več, v Delu z dne 14. septembra sem zasledil izjave g. Janše, v katerih trdi, spričo polnopravnos-ti, ki jo je SI poverila Združeni Listi (bivši komunisti), da je tudi SDS polnopravna članica, kljub temu da še nima pravice glasovanja. Janša torej ne le da ne zanika socialistične narave SDS, marveč celo brani njeno „čistokrvnost". In kot je meni znano (pa naj me kdo pouči, če se motim), je socializem bil in je zaenkrat še levica.
Osebno nimam nikakih predsodkov proti levici, ne proti desnici, veseli me, da ljudje izbirajo in volijo slovenski politični prostor. A žalostno bi bilo, če bi glasovali za „levico", misleč da volijo „desnico". Recimo torej bobu bob in Socialdemokratski stranki — socializem.
Kar pa se tiče uporabe besedila domobranske koračnice kot med, na katerega SDS lovi glasove, se mi ne zdi le žalostno, marveč tudi krivično. Naši pobiti fantje so se resnično borili proti komunizmu, a še bolj so dali svoja življenja v obrambo krščanske vere, za temeljne verske vrednote, ne pa za socializem.
Tone Mizerit
Tako kot Albin Magister v eni zadnjih številk, tako tudi jaz povem še to, da tale dopis ni bil naročen. Nagib zanj je bil popolnoma spontan.
Buenos Aires, 10. oktobra 1996
inK mm,?	,	mmmmm
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
. vi
BRNIK — Na aerodromu Ljubljana so v letošnjem prvem poletju sprejeli in odpravili 8.700 letal, kar je malo več kot v lanskem obdobju. Število potnikov pa se je povečalo za štiri in pol odstotka v primerjavi z lanskim letom.
MURSKA SOBOTA — V okviru natečaja mednarodne banke za pomoč BiH bo Slovenija od 1.800 plemenskih telic zagotovila 350 telic. Za financiranje je banka predstavila precej zahtevne določbe: telice ne smejo biti težje od 550 kg, morajo biti Breje vsaj štiri mesece in letna mlečnost vsake mora preseči štiri tisoč litrov mleka; mleko pa mora -vsebovati najmanj 3,8 odstotka tolšče in najmanj 33,2 odstotka beljakovin. Večina slovenskih telic bo odšla iz Pomurskih hlevov, ki so znani, da imajo ■zredno kakovostne plemenske živali.
LJUBLJANA — Za letošnje olimpijske ■gre so prvič prosili za pomoč policiste iz držav, ki so poslale svoje športnike. Tako so med 2.100 policisti iz 54. držav bili tudi trije Slovenci, ki so se najprej pol leta izpopolnjevali v Sloveniji, potem so morali v Atlanti narediti še dva strokovna izpita, nakar so se izkazali kot vodje skupin varnostnikov za nadzor in usmerjanje.
VELIKI KAL — Društvo Človek, ki deluje pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je odkupilo 1,2 ha velik teren s hišo za terapevsko skupino, v katero bi bili vključeni tisti, ki so uspešno končali program sprejemnega ter dnevnega centra in že dalj časa ne uživajo mamil. Temu so se krajani velikega Kala pri Šentvidu pri Stični uprli, češ da ne bodo dovolili, da bi v njihovi okolici „živeli narkomani". — Slovenski epidemiologi rečunajo, da je v Sloveniji približno že pet tisoč oseb Zasvojenih z mamili, z družinami vred pa Prizadetih 25.000 oseb.
MEŽICA — Najstarejša Korošica, Barbara Pustoslemšek, je umrla v 101. letu sta-r°sti. Rojena v rudarski družini, je tudi j Sama delala v rovu. Kljub vsemu je bila za-| dnjič pri zdravniku leta 1927; imela je do-^er spomin, brala brez očal in tudi pletla ali kvačkala.
KOPER - Poljska, Avstrija, Madžarska, ■eška in delno tudi Hrvaška dobivajo iz kuke Koper avtomobile, ki prihajajo z Ja-P°nske in Koreje. Vsak dan odpeljejo po 400 do 500 avtomobilov v katero izmed teh
držav, večinoma z vlakom. Letos nameravajo pretovoriti skozi pristanišče okoli sto dvajset tispč avtomobilov, če bi izboljšali cestne in železniške povezave, pa bodo lahko prepeljali tudi dvesto tisoč avtomobilov na leto.
LJUBLJANA - Letošnji pridelek pšenice je nekaj nižji od lanskega, vendar je boljše kakovosti, ker vsebuje med 12 in 13,5 odstotka beljakovin, kar je nad povprečjem. Do konca avgusta je bilo odkupljenih skoraj 81 tisoč ton pšenice, kmetje pa so za kilogram pšenice povprečne kakovosti dobili 32,21 tolarja.
CHAMONIX, Francija - Pri vzponu na Mont .Blanc je zaradi podhladitve izgubil življenje 28-letni planinec Danilo Slokar iz Ajdovščine, medtem ko je 25-letnemu Radu Mohoriču uspelo sestopiti in si je zaradi snežne slepote nakopal poškodbo očesne roženice. Nesreči je botrovala sprememba vremena, ki je povzročila smrt še pri drugih plezalnih skupinah, ki so naskakovale najvišjo goro v Evropi. - Približno v istem času se je smrtno ponesrečila 29-letna Irena Turnšek iz Žalca, ko je plezala v steni Aiguille du Midi nad Chamonixom.
PORTOROŽ - Ultramaratonec Martin Strel iz Mokronoga je uspešno preplaval sto kilometrov dolgo pot med rtom Sabbioni pri vhodu v Beneško laguno in Portorožem. Najprej se je moral boriti z maestralom, potem z nasprotnimi tokovi, potem s tra-montano, pet kilometrov pred ciljem pa bi skoraj omagal zaradi trenutne slabosti. Tako je razdaljo preplaval v rekordnem času 41 ur, 12 minut in 8 sekund. Sicer pa je pred njim zmogel razdaljo le Jože Tank iz Celja leta 1986, ko je plaval 42 ur.
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU - Pred domačo župno cerkvijo sv, Miklavža so odkrili doprsni kip nekdanjega mariborskega škofa Ivana Jožefa Tomažiča, ki je bil rojen pred 120 leti. Mariborsko škofijo je vodil med leti 1933 in 1949 in med drugim obnovil mariborsko stolnico, začel graditi bogoslovje pod Kalvarijo in si prizadeval za beatifikacijo svojega prednika Antona M. Slomška. Kip je izdelal ak. kipar Viktor Gojkovič.
KOPER - Najsodobnejši ameriški rušilec Mitscher si je v treh dneh ogledalo več kot 3.500 ljudi, ki so pokupili čez petsto posebnih kapic in nekaj sto mornariških majic.
Pozdrav...
Nad.
s 3. str.
Kaj vas je nagnilo, da ste nas kot najvišji fredstavnik Slovencev na Koroškem obiskali v ^rgentini?
V funkciji NS sem šele drugo leto in ko Sem slišal, da bodo gostovali koroški Slo-Venci brati Smrtniki v Argentini, sem se *akoj odločil, da grem z njimi, ker bi rad ^Poznal življenje slovenskih rojakov tamkaj, ar je edinstvena priložnost, da ga spoz-na kraju samem. To se je v polni meri “Brestovalo. Kar doživljam in vidim tu, *ako so Slovenci ohrajiili svoj jezik in kul-^ro skozi desetletja, kar je uporabljiv mo-e4 tudi za nas. Kar me je najbolj srčno “Prijelo, je to, kako se imajo pripadniki te kupnosti med seboj radi, kako se spovejo. Tega nam še primanjkuje. Od tu °rn gotovo odnesel veliko koristnega, kar ^ da prenesti tudi na koroške razmere, ^■delovanje med koroškimi Slovenci in Slo-^eUci v Argentini je nujno potrebno, kakor 1 bilo potrebno na sploh med nami in Slo-'enci po vsem svetu. Situacija nas vseh je *eio podobna, nikjer ni rožnata. Čimbolj se l®d seboj poznamo in krepimo, tem laže Za nas vse.
Kako bi se dalo še tesneje sodelovati z vami?
Ta način, ki ga doživljam prav zdaj, je prvi začetek. To sodelovanje bi moralo biti še tesnejše v izmenjavi učbenikov. Mi imamo zelo dober model glasbene šole, ki bi se verjetno dal prenesti na vaše razmere. Vse kar ima ena ali druga skupina dobrega, bi si morali po najkrajši poti izmenjati in to brez vseh komplikacij po čimbolj direktni in hitri poti, tako da uporabimo povsod, kjer živijo Slovenci, najboljše modele, kar pa nas tepe ali slabi, pa takoj opustiti.
Bi našim rojakom v Argentini radi še kaj povedali?
Zelo sem jim hvaležen, da so nas tako prijateljsko sprejeli. Prišel sem k argentinskim Slovencem in se počutim kot doma, bolje kot med najožjimi sorodniki. Drugo, kar mi je zelo pri srcu in je za nas najbolj dragoceno, je slovenska beseda, ki jo tukaj ohranjate tudi naslednjim rodovom, da ne bodo mlajši rodovi doživeli tega, kar se na Koroškem že očita prednikom: Zakaj nam te lepote niste posredovali!
Najlepša hvala, gospod predsednik!
Pogovarjal se je Tine Debeljak
SLOVENCI V ARGENTINI
Marte roj. Urbančič. Botra sta bila Adrija-na Oblak in Damijan Urbančič. Krstil je g. prof. France Bergant.
V soboto, 5. oktobra, je bil krščen v slov. cerkvi Marije Pomagaj Ignacij Alojzij Mehle, sin Andreja in Kristine roj. Perez. Botra sta bila ga. Frančiška Perez roj. Avguštin in g. Lojze Mehle. Krstil je dr. Jure Rode. Čestitamo!
Osebne novice
Rojstvo: V družini Andreja Petelina in cont. Veronike roj. Žagar se je 29. septembra rodil sinček Tomaž Damjan.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krsta: V nedeljo, 29. septembra je bila krščena v sanhuški stolnici Valerija Aleksandra Oblak, hčerka cont. Feliksa in
Poroka: Poročila sta se Marinka Boh in Marcelo Oscar Zanettini. Čestitamo!
Slomškova proslava
Slomšek — Kunčič — Rožman! Trije veliki Slovenci, ki so našli svoje stičišče na šolski proslavi.
Slomšku — mednarodnemu buditelju, zaslužnemu vzgojitelju in vzoru slovenskih učiteljev na čast prirejamo vsako leto proslavo. Tokrat ji je dala svoj pečat šola, ki ■ ponosno nosi ime drugega velikega Slovenca, vodnika zdomcev v najtežjih časih naše polpretekle zgodovine — škofa Rožmana v San Martinu.
Igro Indija Koromandija pa je napisal zdomski ustvarjalec -— ljubitelj slovenskega jezika in mladine — Mirko Kunčič, ki je sam o sebi napisal: „...do zadnjega, do zadnjega / po domu hrepenel je..."
V soboto 21. septembra se je zbrala vsa šolska družina pri sv. maši. Daroval jo je delegat Jože Škerbec za žive in rajne učitelje in katehete. V pridigi je otrokom opisal škofa Slomška, predvsem v njegovih srečnih otroških letih.
Po izdatni malici se je ves otroški živ-
MARIBOR - Kakovost zraka naj bi se bistveno zvišala v zadnjih desetih letih. Tako je lani mejna dnevna koncentracija žveplovega dioksida bila presežena le enkrat, medtem ko so pred petimi leti zaradi presežka kar 128-krat razglasili alarm. Pri tem izboljšanju naj bi imela odločilno besedo uporaba ekološko primernejših goriv: zemski plin, kakovostnejši češki, premog in nemške brikete.
LJUBLJANA - Hotel Bellevue v Tivoliju je izgubil svoj blesk, ker takorekoč nima lastnika. Zgrajen je bil leta 1909; 'med vojno so bili v njem nastanjeni italijanski, nemški in končno partizanski štab. Po vojni je bila v njem najprej politična šola, leta 1953 pa so ga odvzeli zakoncema Šterk z nacionalizacijo in vanj namestili srednjo gostinsko šolo. Hotela seveda nihče ni moderniziral in je izgubil kategorijo. Leta 1989 ga je dobilo v last podjetje Gradis, ki ga je nameravalo posodobiti in prodati, pa so se medtem oglasili dediči Šterkovih in vložili zahtevek za denacionalizacijo. Gradis je dalo hotel v najem, vendar dobro deluje le kot restavracija, prenočišč pa je bolj malo. Zaradi denacionalizacijskega postopka, ki se že poldrugo leto ne premakne, ostaja od Hotela Bellevue predvsem "lep razgled" na Ljubljano, ne pa na hotel sam.
LJUBLJANA - V Sloveniji je registriranih skoraj dvesto podjetij, ki delujejo preko komercialnih telefonskih številk (090). Po prvem navalu nanje, ko so bile v večini takoimenovane erotične "vroče" linije, je zdaj od 324 številk največ (skoraj polovica) posvečenih napovedovanju prihodnosti in vedeževanju, numerologiji in astrologiji ter različnim oblikam alternativnega zdravljenja po telefonu. Vročih linij je le 44 in so uporabne le v nočnih urah. Želo številni so tudi raznovrstni razvedrilni telefoni in telefoni za svetovanja ter posredovanja informacij o financah, računalništvu, turizmu, itd.
žav preselil v dvorano, kjer je France Vitrih čestital učiteljem za njihov dan, otroci pa so jim zapeli tri pesmi: Drežniška, Škrjanček poje in So ptičice zbrane. Nato pa je prišla težko pričakovana igra.
Že napoved, da bo režija v veščih rokah Maksa Borštnika, je zagotavljala kvalitetno stvaritev. Ni nas razočaral!
Ta poučna Kunčičeva povest, ki otroke nauči spoštovanja staršev, je osvojila publiko. Vloge družinskih otrok so lepo igrali Luka Burgar, Luka Somoza in Nataša Rupnik. Vsi odrasli so pripomogli k večjemu uspehu. Tako so zelo naravno in prepričljivo igrali Jože in Marta Rupnik v vlogi očeta in matere, kmeta Jože Skale in Marta Jerman, v vlogi postopača Andrej Peršuh, goždarja Viktor Leber, ter lovca Luka Skale in kralja Marko Škulj. Otrokom pa je gotovo najbolj ostala v spominu prva čarovnica na kotalkah — Cyntia Frontini. Vso zgodbo so popestrili kuharji (Niko Luna, Evgenija Santana, Kristjan Lunder, Ivan Dimnik, Leo Belec, Niko Škulj, Erika Šenk, Sašika Podržaj, Matjaž Peršuh in Maksi Hafner), paži (Matija Belec, Tomaž Leber, Marjan Žerovnik in Andrej Ullua), igrivi palčki (Lučka Kastelic, Danica Petkovšek, Marta Belec, Blaž Truden, Boštjan Skale, Mihaela Podržaj, Lucijana Jarc, Dani Leber, M. Julija Kastelic, Damijan Jerman, Lucijana Dimnik in Matjaž Bidone) in vile (Angelca Miklič, Andreja Boltežar, Nadja Žerovnik, Veronika Ullua, Zofija Kastelic, Amalija Hafner, Ana Rapetti, Monika Mavrič in Tatjana Truden), ki se s petjem in rajanjem pokazali svoje sposobnosti. Tudi vojaki (Andrej Belec, Aleksander Mavrič, Andrej Marolt, Andrej Peršuh, Gašper Potočnik, Martin Jerman in Tomaž Kastelic) so pritegnili pozornost mlade publike.
Zdaj pa naj omenimo še zanimivost lepe scenografije, ki se je pri odprtem in zatemnjenem odru menjavala tako bliskovito, da smo kar strmel). To je izvrstno izdelal Tonči Pavlič s pomočniki (Tone Podržaj, Magdi Vlaho in Tone Kastelic). Odrske rekvizite je izdelal France Zorec. Da se je igra brezkrb-no odvijala, sta poskrbeli šepetalki Saša Golob in Katica Dimnik. Zvok je imel na skrbi Tone Kastelic, luči Damijan Ahlin. Bogate obleke so skrbno pripravili Lučka Smersu Santana, Irena Petkovšek ter starši in igralci sami. Lepe pesmi, ki so poživele igro, sta pripravili Vera Podržaj (besedila) in Lučka Kastelic (glasba).
Ob koncu se je šolski referent Vitrih zahvalil dolgoletni voditeljici šole Katici Dimnik za ves trud ter režiserju Maksu Borštniku, ki že več kot 45 let režira slovenske igre. Temu je Marjan Loboda, predsednik Zadinjene Šlovenije, izročil odličje naše osrednje organizacije.
Menim, da bi bil škof Slomšek vesel vseh teh slovenskih otrok in odraslih, ki tako ljubijo materni jezik, da v oddaljeni Argentini igrajo v tekoči slovenščini, čeprav Slovenije še niso videli.
Hvala, Rožmanova šola, za lepo igro in za ves trud, v veselje vseh naših otrok!
Nadi Kopač Grohar
Stran 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 10 de octubre de 1996 — N!1
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 / 1265
(is
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - Sap Justo
LEGAJO N° 3545-82
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 1§. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" --Capital - Tel.: /el. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099,,2s B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda —- Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek):
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
SOBOTA, 12. oktobra:
Misijonska prireditev v Slovenski hiši. Ob 18. uri sv. maša, nato pa program.
Koncert kvarteta bratov Smrtnik in instrumentalnega tria Korenika ob 20. uri v San Martinu.
NEDELJA, 13. oktobra:
Obletnica Našega doma v San Justo s celodnevnim programom.
ČETRTEK, 17. oktobra:
Sestanek Sanmartinske Zveze žena mati.
SOBOTA, 19. oktobra:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
SKA: dr. Tone Prešern bo govoril o komunikativnosti argentinskega rocka v Slovenski hiši
NEDELJA, 20. oktobra:
Materinska proslava po maši na Pristavi, nato družinsko kosilo.
SOBOTA, 26. oktobra:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
SREDA, 6. novembra:
Redni sestanek ZSMŽ, združen z občnim zborom.
SOBOTA, 9. novembra:
Sklepna seja profesorjev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. SOBOTA, 16. novembra:
Zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. NEDELJA, 17. novembra:
Mladinski izlet v Colonia - Urugvaj.
NOVA USLUGA SLOGE!
Sedaj vam lahko pod posebno ugodnimi pogoji ponudimo svetovno znano kreditno kartico MASTERCARD — CARTA SLOGA
Člani, ki imate v navadni hranilni vlogi vsaj $ 200.- boste v teh dneh debili po pošti prijavnico. Izpolnite jo in pridite z njo v našo pisarno, Bme. Mitre 97, Ramos Mejia v uradnih urah, kjer vas bo že čakala kartica MASTERCARD — CARTA SLOGA na vaše ime!
SLOGA DA VEČ, V SLOGI JE MOČ!
Slovenska kulturna akcija dr. Tone Prešern Komunikativnost argentinske Rock glasbe
— predavanje v španščini
Sobota, 18. oktobra, ob 20, uri v Slovenski hiši.
MISIJONSKA PRIREDITEV 1996
^ Slovenska hiša, R. Falcon 4158,12. oktobra 1996
• v cerkvi Marije Pomagaj: ob 18. uri sVeta maša, pridiga g. F. Pavlič CM
• v dvorani po maši nam bo spregovorila v kasteljanščini s. Gabrijela Berčič, ki deluje v Formosi med Indijanci
• sledi ogled videa o njenem delu
Sodelujejo: otroški, mladinski, mešani pevski zbor ter mladina iz Slovenske vasi.
SI KRŠČEN? ČE SI, POTEM TI JE ZAUPANO, DA NADALJUJEŠ JEZUSOVO POSLANSTVO! PRIČAKUJEM TE NA PRIREDITVI. MOGOČE SE BO V TEBI ZBUDILA ŽELJA POMAGATI MISIJONARKAM, MISIJONARJEM, LAHKO PA SE BOŠ VPRAŠAL: ZAKAJ PA TUDI SAM NE BI ŠEL V MISIJONE...
Vidiva se torej na prireditvi!
17. novembra bo
mladinski izlet v Colonia - Urugvaj
Prijavi se pri krajevnem delegatu
Centralni odbor SDO-SFZ
Iščem žensko srednje starosti, da bi z ljubeznijo stalno skrbela za deklico, prizadeto na možganih, v dobrem •družinskem okolju.
Plača bo zadovoljiva. Pošljite odgovore s krajšimi osebnimi referencami in številko telefona na:
CC. 263 - Sue. 12 B - (1412) Capital Federal
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
o O C N O r	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 _
u <	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual NQ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošt pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120'USA dol.; vse Z* pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
(J Čeke na ime „Eslovenia Libre" J
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.RT
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-2041 (1101) Buenos Aires
NOVICE S KOROŠKE
MOHORJEVA DRUŽBA je v trg^ skem, centru v Vetrinju odprla nove tisk^ ske prostore. Za preselitev so se odloO* ker je v hiši sredi Celovca postalo prelf no. V tiskamo so v zadnjih treh letih vi0* li devet milijonov šilingov. V njej tisk3 Nedeljo, Naš tednik, Družino in dot’ Celovški zvon iij seveda knjige Mohorji družbe. V tiskarni je zaposlenih dvaj1 oseb, v celotni celovški Mohorjevi pa * kot šestdeset oseb.
LJUBLJANA - Pivovarni Union in ško držita v svojih rokah kar 95 odstop popitega piva na Slovenskem. Tri odst°^ ima mariborski Tališ, ostala dva pa pdf data tujim pivom (med njimi sta najb1 priljubljena avstrijski Gosser in meh$ Corona). Povprečno se popije v Sloveniji l 93 litrov piva na leto in na prebivalca' Nemčiji je povprečje 140 litrov (na Ba',? skem samem 209!), v Avstriji 121, v pa le 21.
„DOBIL SEM SVOJ DOM NA TUJEM" - F. Balantič
40. OBLETNICA NAŠEGA DOMA
V NEDELJO, 13. OKTOBRA
POPOLDAN
DOPOLDAN
08.00 Koncelebrirana sv. maša 09.15 Dviganje zastav
09.30 Blagoslovitev novoražnja
Akademija v spodnjih prostorih ter skupni zajtrk
11.00 Otvoritev fotografske raztave:
„ŽIVLJENJE DOMA V SLIKAH OB 40. OBLETNICI
13.00 Kosilo in športna tekmovanja
17.30 Pozdravne besede predsednika Našega doma g. Janeza Albrehta. Slavnostni govor tajnika KrščansM kulturne zveze iz Celovca g. Nužeja Tolmajerja Sledi •nastop gostov s Koroške:
• BRATJE SMRTNIK iz Železne Kaple,
• ANSAMBEL KORENIKA Iz Šmihela pri Pliberku
• ter recitatorji in Mladinski pevski zbor San Justo.
ZA PROSTO ZABAVO POSKRBLJENO. VSI LEPO VABLJENI!