javnosti trpijo ... L.O GLASI ■ SLOVENSKE N nc podporne: jednote Ur*4alikl la sprarallki prt» •lavi: MT I. LawndaU av. MAT ta. Lawa4ak leto—yearxiv. «rr«:t&J^s&ittt a»ca«o, iu., sobota,e.avgust* mi. stev.-number isi. ■f «4er al Km pTZuuZT A. I. (IH. 140) hr d» A* al Ostat* 4, 1SI7. aa fOa al ipuhl ZAMORSKI NI DELAVCI SE OROANIEOALA JIH EO AME HlSKA DELAVSKA FEDERACIJA. To m izvrši kar Bratovščina skla-dUteih delavoev ni izpolnil« svo-ja nalaga. Washingtoa, D. 0. — V «lavnem stanu Ameriške delavske federacije ao priili do prepričanja, da Bratovščina želesnttkih pisarjev in skladiščnih delavcev ni k-vršia svoje naloge, ker ae ni na konferenci med zamorskimi lokal-nimi organizacijami skladiščnih delavcev doseglo nič pozitivnega. To pomeni, da jo v ieleaniSkih bratovščinah le precej nazadnjaškega duha in da nekateri želez ntski skladiščni pisarji, ki priha jajo na delo z belim ovratnikom vidijo v zamorskem akladiščnem del a veu manj vrednega, človeka kot v belepoltnem skladiščnem delavcu. Ti očitki pa ne gredo mar samo betopobaim skladiščnim pisarjem, ampak tudi skladJMnlm delavcem, ki se niso na konferen-ei krepko potegnili, da spadajo vsi v eno bratovščino, ki delajo v železniških skladiščih, pa naj bodo bele ali temne polti «lgbo je za delavce, če se ne morejo združiti v eni organizaciji, ker ao različne polti. Želeaniška družbe ne vpraša po delavčevi polti, kadar sa nastavi, ampak ona ga plačuje, dokler zanjo dala In gara. S tem. da je Ameriška delevaka federacija naznanila, da ae niso mogli belopoltni kt zamomki delavci sporazumeti na skt*pni konferenci, je obenem povedano, da bo Ameriška delavtfka fcderacija organizirala zamorske skladiščne delavce po vseh želeamiMcih skladiščih v južnih državah. Ona jih b<> tudi zastopala pred železniškim delavskim odborom. Ns zadnji konvenciji Ameriške delavske federacije v Denverju se je menda še zdelo delegatom, da ne pride med belopoltnimi in zamorskimi skladiščnimi delavci do sporazuma, čeprav železniške družin enako tekoriščajo skladiščne delavce ne glede na njih polt, ko SO pooblastili Ameriško delavsko federacijo, da jih organizira v posebni organizaciji, če ne pride do sporazuma na ekupni konvenciji. Že zdaj je organiairanih več tiso* zamorskih sklsdWfntti delavcev v državah Virgtnija. Kentucky in drugih državah na jugu v Ameriški delavski federaciji, v kateri tvorijo svojo skupino. Zdaj se pritegnejo ša drugi tisoči v or-uunizscijo. Lahko se reče, da je ta način organiziranja malo vet kot ni*. Pravzaprav je prvi žarek spoznanja, da morajo biti vsi delavci oritsnhdrani, ie hočejo kaj doeečL Pravegg spoznanja pa še ni ki govori delavstvu, da ae morajo vsi delavci ene stroke ali ene industrije organizirati v skupni organiaa-«iji ne glede na spol. narodna*, pleme ali polt. r omm »i UM. Aat sf Osi. t» ltlT, aslh^laad m Ju. 14. ISIS. GENERALNA PR0TE8TNA STAVKA V 8 AH FRAN OISCU JE PRIČELA. San Francisco, Cal. — Odbor delavskih vrst (rank and file asm mittee) je včeraj pozval vse stav binske unije in druge strokovni organizacije, ki ao glasovalo za simpatižko stavko, na genetyni protestni štrajk, ker hočejo delodajalci za vaako ceno znižati mezde in uailiti odprto delavnico. HM IMA GLADOVNO 10. Jr .;.:» . v Čičarin javlja vaen vladam, da ja Rusija hvaležna sa pomoč, toda največ si bo pomagala UJETNIKI POTU V 1IOO. HA NEVARNA IGRAČA Haw Tarfc. M. T. - Dečki ao nufili biiso karantenske postaje na Ststen Ialandu granato. Neali so itrračo domov In jo skušali razbiti kladivom. Naenkrat je nas Ja tazstreftu. 12-lrtni Frank «Jaf. ro je obležal mrtev.- njegove breta •"a ranjena. SAMOMOR — Odksr te proMMeija posUls posts vs. ko-Hsjo nekateri tihotapci tako žganje, da ljudje kar ponore. ee ** pijejo. M-letui Prt Brawders ee je te ko napil tihotapskega žganje, ds ie izgubil pomot. Legel je v ku-pico sena, jo zapalll. poleg ei je pa pognal še kroglo v glavo. Njegovo 'nočno sežgano telo so našli na me-*tu. na katerem, je ležala knplea. KAJ JE VELIKO VPItASAHJE ZA AMERISKQ LJUDSTVO? VELIKA GENERALNA STAVK KA SB PREP1AVUA HA SENATOR LAFOLBTTS JI ' VmSH&fl Porag britakaga vpliva, ki šah ust čiti ameriško trgovsko mornaria*. Riga, 5. avg. r- Sovjetaki vna-nji komisar Čičerin je včeraj naslovil noto na vse vlade v Evropi in Ameriki» naznanjajoč, da imajo aovjeti gladovno situacijo pod kontrolo. Nota se glasi, da je Ru-eija hvaležna za vsako pomoš od zunaj, toda delavci in kmetje so z velikanakim naporom in hitro organizacijo dosegli toliko, da hI ah ko sami pomagajo, Če ni drugače. Čičerin tudi javlja, da aa poročila v evropskem in ameriškem čaaopisju o ruski lakoti In boles nih Jako pretirana. Prebivalci v prizadetih pokrajinah ae deloma ree selijo drugam« toda selitev1 se vrši mirno, v redu in pod nadzorstvom vlade; nobenih nemirov ni «lo. Nato _ ___ . >olj podrobno: Pokrajine» prizadete valed suše, obeegajo Aatra-un, Caricin, Saratov, Samaro, Simbirsk, nemško komuno ob Volgi, teritorij Tartarije in Čuva-škc in nekatera okrožja v Urfi in Vjatki; vae te province imajo pri-)liŽno deset miljonov prebival« cv. Letina je deloma popolnoma uničena» deloma bo pa dala 10 do 12 odstotkov normalnega pridelka. Prehrana, vsaj polovična, prizadetega prebivalstva zahteva 41 miljonov pudov žita (pud jc o-krog 35 funtov, medtem ko je treba za seme prihodnje letine najmanj 15 miljonov pudov. — Dalje javlja Čičerin, d* vsi Rusi ne oziraje ee na politiko delujejo pomožni akciji. Zunanje vlade naj bodo toliko prijazne, da do-vole ruakim delegatom svbbodo gibanja» kadar obiščejo njihove države v svrho pomožne akcije. London, 5. avg. — Londonski stan Ameriške; pomožne admini-stracije je snoči prejel brzojavko Rige, da ao vai ameriški ujetniki v Rusiji izpuščeni in zdaj so na potu v Rigo. Riga, 5. avg. — Oddelek ameriškega Rdečega križa ae jc odpeljal v Režicko na meji Hovjetake Rusije, kjer sprejme osvobojene smeriške ujetnike. Letsks vlada tudi pripravila primerne prostore, v katerih so Američsni za-čaano nastanijo. Vlada fs tudi aranžirala prostore za konferpnao med * Brotrnom in eovjetskimi predstavniki. Včeraj je prišls iz Moskve vest, da eo eovjetoke oblaeti odkrile novo protirevolueionarno zaroto v Rostovu na Donu. Zaroto je vodil general UktomakU, ki je bil src tiran s drugimi kolovodji vred. Beril n» 5. avg. — Ameriški se. nator France zdaj piše evoje vti se is Hovjetake Rusije. Dne 17 avgusta* odpotuje s pa m i kom "Rotterdam" v Združene države France je dejal v Intervjuvu, da njegovo prvo delo, ko ee vrnejj Washington, bo resolucija v send tu sa diplomatično priznanje Hm jetake Rusije. Rekel je. da japon ski imperializem mora. potisniti ,Amerilu> na stran Rueije. Ame riško m ruako ljudstvo aovrsši imperialistično akepansijo In zato mora Amerika pomagati Ku«iji priznanjem, *po«ta%lrnj«'.r. vine in a krediti , Washington, D. 0. (Fed. Press). I— Največje vprašanje ,ki ga ima rešiti ameriško ljudstvo je poraa britskegs vpliva, ki skuša uničiti ameriško trgovsko mornarico in a-meriftko trgovino, je zdaj naloga ameriškega ljudstva po mnenju senatorja UFolletta. ko je govo* ril v senatu o pmtiameriAki tak* tiki plovbenega odbora. ■Senator ie Wisconshut je čital svarila, ki ga je govoril senator Jones iz VVaahiugtona. predsednik senatnega odseka sa trgovino. da, se učinefk britskega vpliva učinkovito izrablja v ameriških finančnih, transportnih in industrijalcih podjetjih po zVijač-nih sredstvih ali odprti moči, da se prepreči zgraditev morske sile. Dublin, Irska, 5. avg. — Iraka na pragu velike induatrijalne krize. V Dublinu zboruje kongres irakih atrokovnlh unij in ta-kljnček se glasi, da vae organisi rano delavetro stopi v generalno atavko, ako delodajalci prlčno a napovedanim anižanjem meade. Prihodnji teden preneha hladna kontrola želeanlc In šeletnlčarji Imajo prvi občutiti udaree znižane hiezde. TMAftEZIIfiKIIIMIC MU m KM Waehingtonaki biro kmijovina dolgega iroona javlja, da ja bil v pondoljok sprojot p Bolgrudu zakon aa progo«* la barbarako muzanja komuniatov Narodni socialisti so tudi glasovali sa ta aakont adino komunisti, eocialdaraokrati, rapublikanci in slovanski klerikalci so glasovali proti. Taka aa gUud odlok odbora. I delavskega odbora.1 Odbor je krltbdral issivajoči naatop železniške družbe pri zaslišanju pred odborom in njeno rav-a ajenimi uslufbcnei. Urad-nlkoni ŠsUanUke druHbe je povedalo. da ae opravičijo v očeh jav-če ao hočejo prepirati žara- Okkago, m - Odlok želaani-((ll ikega delavskega odbora, ki je bil ameriške objavljan tukaj, ae glaai. da ne bo "Na pr. zaseženje teh devet la-dij pri ameriški kompaniji po plovbnem odboru oni dan je odpr» ta taktika." jr rekel senator La-Follette. ,4Ob pravem času povem, kako se jc izvriHlo zaseše-nje.". Imel jc ha steni veliki zemljevid. pokazujoč brit^ko kontrolo nad ameriško merkantUno kompa-nijo in a tem tudi kontrolo nad amoriftko plovbo. Hiram Johnaon in Fletcher h Floride ata študirala. ko je on govoril. r pokažem vam »e v-f." je LaFoliette. "Pokril bom stene te zbornice z diagrami, po-ksaujočimi sorodstvo vseh teb ve-likih podjetij in britskih vplivov, ki jih kontnjflfrajo po teh skupinah. Ko poatane razumljivo, da so ti mošje. ki so zainteresirani v v britski plovbi velik večji kot a-merišike plovba, in da ao zalntcrc-sireni v ameriških železnicah, in ko bodo njih Intereai v »gr«»innili darilih javnega denarja želeani-škim kompanijam razkriti, takrat se senat prebudi. I " Mi smo se dali speljati, da smo vae sprejeli brc« obotavljanja, pa naj je bila napravljena kakršnakoli sugestija za podarjen je javnega denarja, aamo zaradi tega, ker so ga rabile korporacije zaradi vojne ali zaradi vzrokov, ki eo nastali zaradi vojne. Vojna palho-logija je nas tako utrdila, da smo glasovali sa vse, da smo bili s predsednikom, da nismo več sposobui v ns rodni zakonodajni zbomiei. Včasih mislim, ds bi bilo bolje sa deželo, če zadene nas vae politično povračilo, in da pride nov krožek mož. ds ee pošljejo popolno-ms novi možje sem. da rešujejo t^ Vprašanja in stvari." feaator je rritizirel nevigseijakega komisar-ja Chambcrlina kot človeka, ki je ".dužil britsklm interesom" ena; ko ob času republikanske In de-mokratične adminietraeijc in ki je vplivsl ns bivšegs trgovskega taj-niks Redflelds, ds ni zahtevek da pravilno Izvede mornarekl zakon. kar je povzročilo, da ee niao odstranile britWke priilobltve nsd nad smeriško «Mrežno plovbo. narod počasi laae narodni easisHstl. POftTNI SSL OROFA*. I. Louia. Ha. - Trije bandit- ja ao pobili na tla poštnega sla Tom m v Feletda in ao pobegnili s lremi poštnimi vrečami, v katerih je bilo do šeetdeeet tisoč dolarjev Pelaido je nelofU poštne vreče * vlaka in je rinil voziček prek že lezniških tirov In proti mdtl. In so predenj stopili trije handiij" it« mo ufcaasli. nsi dvigne rok' kviško. Hal je bil najbrž počoeen kajti eden banditov ga jc sunil e p«,tjo v obrse. drugs dvs sta pa hitro zmetala poštne vroče na av tomobll. na kar ao ae bsndit j» od pelfciH s plenom. Ura kasneje so našli zapufcto avtomobil v turšlčnem polju bi iso E" ' rsrdsvllls. Ili Poleg svtomo. ja ležsls nosti. di mslenkostn« po ^uročiti sebi I ®fOb čaau, ko ,, , tl „„ -,„,„, ij ekozi ranmere. ustvarjene ......dsp_____________ 1 ---—r ■■■■■■nppRH ni. ja ekaraj iadajalako sa vsake-ga delodajalca ali delavca, če ee krepko mrcvari zaradi nepotrebnih reči na rklko eoelalnegu kao-sa." pravi želeaniški delevskt odbor. Odbor, kasoč na izjavo pri pri-čanju, da je kmed 33,104 ueluž-bencev. upravičenih do glasova-nje. glaeovalo aamo v dclavnicah v Al toni 8,480 uslužbencev za sa-stopnikc, pooblaščence, d» se po-gajajo o pogojih in pravilih, po* vdarja, "da je to velik in neovrg-ljiv fakt, da je aaatopanih le 10.5 odstotkov ualultoeneev pri teh pogajanjih. M.6 odstotkov pa nima nobene pravice. Brea dvoma določa zakon sa tako krivico od-pomoček." odbor dalja pravi, da volitev ni rila legalna ia poštena in sarad! tega je ia volitev teh zaetopnikov neveljavna. Odbor je odredil nove volitve in odlok zahteva, da ae vr-ši skupna konferenca pred 10. ev-da se aranžirajo detajli uprave ia poroča o Izidu volitav. I Odbor dalje zahteve, da Imajo uslužbenci ravno tako pravico do «laaoranja. katerim je družba da-Is neprostovoljne počitnice kot o» si delavci, ki delaJa. O eaetopstvu ee je odbor izrazil taka jaaaa. da ga želeaniški msg. nstjo prav lahko rsaumejo, ako nočejo nastopiti v ulogi klovna, ki nočs sIMutl in ae deU gluhega, da vvbudl smeh mod cirkuškimi gle-delci, kajti odbor pravit "Prevsžalec nima več pravlee. da iabira zastopnike 'Usludbeneev. kot jih nimajo uslužbenci, da nad sorujejo zastopnik« prevale les, k s jt i pravila določsjo jasno, da u-alulbenei določijt, in pooblastijo svoje saatopnika." To je povedano jasno. Kaj stori adaj penuarlvanaka železniška f Ali anovg Izzove vlado T BBM—— stojaeži. arbskl aamijoradnikl, ha. •aaskl aemljoradnlki la tlavaaiki Bukarešt, i. avg. — Rumunakl parlament je eprejel zakon social nik reform, ki odpravlja med dru Chicago in okolica V nedeljo ohtačua in hladno, morda drž He- \ f mora ink! ii • vrt rovi *---— tura v zadnjih 94. arah t 71. najnižja 71 Solace h M. salda Ob f <0i I Včeraj smo prinesli brzojavko Dunaja katero eo objavili ameri. žki listi in katera pokasuje, kako jugoslovanaka pandurdemokracl ja uvajs turški način mučenja komunistov — obeša jih v dimnike kuri jim pod nogami in jih nateza po vaoru srednjeveške eve^e inkvizicije na nateaalnlel — ki so osumljeni zadnjih atentatov. Ta vest je «daj nedirektno u-redno potrjena ia Beigrada. Jugo. slovsnski informativni biro v Washingtonu uradna agentura kraljevine dolgega Imena, nam je poalal braojavko Is Belgrada sle-deče vsebine. Bslaca» 1. avg. . •prejela sshoa sa Vaiilpo /T državi Glasovalo MM la 140 |Ustv jo Ml i , -'..J^s g* US» v ia fflaaovali radikaloi, (Turki U JAPONSKA NA ROBU VELIKEGA SUNKA. Dala veka itavke la ratajs ss ras. šlrjaja pa vsah večjih mmtlh. OPODOUA V PARLAMENTU PODPIRA D1LAVOS. MVARH Ua tttuAvatl WA «ssh "f ap bas***»' - " g» rinaSklub (slovaaakl klarlkslsl). Tako ee glaai poročilo. To je tisti škandaloetii zakon "reds In rada." ki ds|e kapitallštično-monar-hUtičfflni pandurdemokratom obda zdaj zapirajo delavce In prlataše prave demokraeije pod pretveso naročenih atentatov in jih obešajo nad ogenj. Od vaeh gori naštetih strank, ki ao giaeovalc za natesaluleo in pečenje ljudi, se ne more pričakovati drugega ampak narodu! socialisti so sdsj Pokazali kam spadajo I A mer ft k a Associated Prem je včeraj prinesla is svojih evropskih virov drugo veet, ki ss glaai: "Velika policijska gonja proti komunistom v Jugoslaviji. Obtoženi ao že drugih političnih zločinov poleg atentata na Alekaandra v juniju." Tokljo, 5. avg. — Induetrijaina k risa na Japonekem je puetala zelo reena. Položaj je poetal Že tako usvaren aa vladajoče sloje, da ae vlada ne upa poelatl na-daljnih vojaških čet v Kobc In Oaakoi kjer ao v taku velike etav. ke. Veliki Induetrijalei govore o koncesijah. Dejetvo, da je mogoč-na ladjedelniška družba Mltau-hiži prepustila delno kontrolo delavcem .dokasuje, kako never-ho že poka atarl sistem. Mogočna demokratska etrgnka. ki vodi v parlamentu oetro oposi-oijo proti vladi, vidi v dslavskem gibanju začetek konca eedanjaga avtokrstlčnega režima In je pri* šal* ksahllall aitnaoilo Stranka* w me % sam • s mri mm aa ja postavila na etran «Maverv ln protestira proti ,||lttjanju Čet v Kobe. Kobe, Japonska, 4. avg. —Stat' kovno gibanje delaveav narašča. Okrog 80400 delavcev je na štraj* ku aamo v tem meatu. Is Tokija poročajo, da se tam pripravlja stavka 200,000 delavcev. Dr. Ilu-nji Suzuki, vodjs delsvskih orgs-nisacij, ki je prišel v Kobe. ds 'osebno vodi boj. ja včeraj odklo. nil šupanovo posrodovanje aa mir s ledjedelniAkimi družbami Hu-zuki pravi, da jc prejel kablo-grem od (lomperea iz Amerike z željo, da naj on (Suzuki) vpliva ns japonako vlado, da pošlje or-ganlairanamu delavstvu , naklonjene delegate na raaorožitveno konferenco v Waehitigton. orsčakz Ženam Ohioago, DI. — Punlce in mlede Žena se gotovo zanimajo za po-moiSšaka Paul Groasa. ki so ga aretirali v Nevrtomi na obtožbo bigamije (Irom la pobegnil u mornarske strokovne šole v Velikih jezerih. IHgamije ga je obtožil David Ferrll. pomožni goadar v Oblin. On pravi, da je poročil njegovo hčer In ee poročil a drugo, m* da bi ae potrudil, da dobi zakonsko ločitev. (Jross je vesele duša in zaradi tega jrrtmel tak vpliv na ženeke. da **» kar norele za njim. Kjar ae 't ustavil, kadar ac jc vozli na Irleenirl po »»roetranlh prerijah srednjempsdnlh držav, tam k Hi-M hitro Izbral nevesto In sc po-rečil. , 1 Državnemu pravilniku Jc orl rnal. da je gdč. Fcrrilova njego vo četrte žene. Vaeh jc pa čil <»acm. POSTAllOATATIOA W MO Hvsla js dva jas žlvljsate, Nemčija plašuje New York, N Y, - fcemčija je t. m. potom nairforšklh bank sopet plačala ententni odškodnin akl komialji prt miljonov doles-jav. Pariz. ft. avg. — fidškodntnska komisija je dane« Informirala Nemčijo, da mora v prlhodjih šest mesecih flS.400 konj, I SO/>S0 ovac In 17*400 glav goveje živi na kakor določa versa laka po- _ ni. — la Weet Palm Beaeha. Fle. naselbine miljonar-je v, prihaja vest, da k poštariee gdč. Laua Clarke oiopala polt'» In umorila Fred A. Mlltimora, blvRc-ga piimonoša v Watik'>ganu. Poštariee Je bila salo 'brumna' deviea. Hodila je rade v cerkev, kovala je verze In ee, sukala okoli bogatih gostov, ki ao prihajali na oddih v Florido Prav nič ni bilo zločluakega na nji daalramo je skozi |rta jemala denar na poŠti. Ko je deficit narastel ne 125.000. je ukradla poštno pošitjatev tU, 000, da krije deficit. PodaU as je Fred A. Miltlmoru, katerega Je morala posneti salo dobro, ded-rs v no je Ml eter žr M let In jc rehtevala ad njega, da podpiše Iz jaro, da ukradel denar. Mlltl-more jo odklonil In "brumna" poštarlea ga je ustrelila. Vel«4>izaiško čssopisje poročs ss me lepe Ml a nji. Pripoveduje, kako ae je znele fino obnašati v "drušbl." da so jo vsi rsdl imeli, s katerimi je imele stika O sestrs-dsnem delavcu, ki je ukradel vre* čo krompirja, da naaltl avojo dni fino, ne poročajo tako. r Avstraliji ~ liondon. I. avg. — Is Melbour na je prišle brsojsvns vest, ds eo Mil pred par dnevi v Viktorji (Avstrslijs) veliki vihsrji a de ševnimi nsllvl In nato jc zapadel debel sneg Pfovhs je parallel rana. PROSVETA UN'K PODPORNE GLAS ILO SLO VEHiKJC NARODNI NAROI JEDNOTS JEDNOn C0M ogUêor rço de|0vrs. Eutopic ss ps Vzaša|0> Karoéttlna: Z«d»iij«ia drfae» (Uvm Chicago) 16-00 ns Isto. SS pol leta in $1.26 sa tri mMSSf} Chicago $6.60 na loto. M« sa psi 1st», ti4* sa tri «sssss. i» sa lellfwilvs $6-00. Naslov m VM, br Im tSk S "PROSVETA" 2057 SS So At.nu. . "" ^THE kNUGHTÊNMENF Subscription : United C^W^andforelg» D ai«« v >U»s>i» a. pwwl, d« VMM i« • »MM Um«, da m vm m »atari lUt, JEKLARSKI TRUST IN T1SK. Jeklarski truat se zaveda, kakšna ogromna moč Je v tisku. Vprav zdaj je izdal poldrugi miljon iztisov letaka, s katerim akuia zadušiti poročilo lfedeerkvenega svrte* nega gibanja o indiUtriJalnem despotizrou v jeklarski industriji. Med«-trkveno svetovno gibanje je izdalo takoj po stavk! jeklarskih delavcev poročilo, v katerem podaja jasno sliko o življenju in trpljenju jeklarskih delavcev, Poročilo je napravilo na amerftko javnost velik učinek, ki je prvikrat izvedi p Članom V Chicago, IU . aa „,__, Po dvsmeeečnih patitnirah bo začel pevski sbor ropet t aktiv-nim delom in od prihodnjega tor ka dalje «e bodo vršile redna pev ske vsje kot po navadi. Zbor bo. dosleden svoji nalogi, tudi v bo doše deloval z vsemi močmi sa ohranjanje in povsdigo lepe slovenske pesmi. Na zadnji redni seji zbora. ki se je vrlfla dne 2. avgusu t. 1.. je bilo Sprejetih več važnih zaključkov in potrebno je. de se krepko poprimemo dela. da ee udejstvijo. Apel i rs mo na vse aktivne (lane našega «bora, da se udeleže prihodnje pevske vaje. ki se vrli v torek dne 9. avgusta ob 8. aveiar v dvorani SNPJ na 2657 Ho. Lawndale Ave. Vsak član naj stori svojo doUnoat in prepričani smo, da nam je uspeh zagotovljen. Vabimo pa tudi tiste rojake, ki ie niso ¿lani našega zbora in ki imsjo veselje do petja. naj se nam pridružijo, ker *im več nas bo, tem uspešnejše bomo lahko delovali na sl< „olju v Ameriki—1 sluga «bora "Zeva." m t i »fflT da p H niči. Ampak letak je poln zavijanja, laži, neresnice in podtikanj. Ooapodje trustovci ae zavedajo, da tiak lahko služi resnici in neresnici. Zavedajo se, da se z zavijanjem resnice lahko oblati vsaka ie tako čista stvar. In zategadelj so se poalužili tiska, da umažejo tiste, ki so pisali resnico. Ta zloraba tiska trustovcev uči delavce, kako velika je moč tiaka, da je zaradi tega dolžnost slehernega delavca, da podpira delavski tlak, delavsko časopisje, ki odkriva laži, neresnico in zavijanje resnice tiska privatnih bi-zniikih interesov. Trustovci so pripravljeni izdati miljone dolarjev za tisk, ki zagovarja njih intereae. Delavci ne» morejo žrfovati miljonov za svoj tisk, ker jih nimajo, čeprav producirajo vsa bogastva na svetu« Ampak vsak delavec se lahko naroči na delavaki list, ki je njegov list in njegov ščit» braneč ga napadov privatnih in« teresov, a kateri mu lahko služi tudi za priboritev njegovih pravic. In če bi vsak delavec storil svojo dolžnost, bi že zdavnaj izhajal v vsakem večjem industrijalnem mestu delavski dnevnik v angleščini, ki bi podučeval ameriško dela*» stvo o boju za njegove pravice. M TAKO SE NAVADNO ZGODI. »rf l-M Stavka železniških uslužbencev na Atlanta, Birming-ham & Atlantic želeaiici je pričela v marcu. Stavka je bila efektivna in mirna. Bila je tako mirna, če ae nekaj izrednega ne zgodi, da prav zanesljivo konča s zmago za železničarje. Ta mir pa ni bil všeč železniškim gospodarjem, kajti vedeli ao, če ne pride do nemirov, da bodo prav zanesljivo poraženi v tej stavki. In tako ao odili v stavkovni kraj deputijski šerifi, profesijonalni pretepači, rogovileži in drugi podiigalci, ki jih ob taki priliki najamejo privatni bizniiki interesi, da izzivajo nemire in pretepe. In tako je bil tudi tukaj kmalu nevarno obgtreljen neki stavkokaški strojevodja, ko so ti ptički prifrčali na stavkovno pozo-rišče. Namen je bil dosežen. Govemer je hitro odredil tri kompanije milice v stavkovni okraj. To ae je zgodilo ob času delavskih stavk že sto in stokrat in ponavlja se še vedno kot nov dogodek, ljudstvo pa kljub temu ne spozna igre, ki ae odigrava predj^ego-vimi očmi tako jasno, da jo lahko vai zapopadejo, ki le malo mislijo. tarât, 0. L Prtaim, občitc sledeči dopis v Prosveti, ki je bil priobčen v Clevelanseki Ameriki dne julija t. 1. In moj odgovor .DotiČni dopis se glasi Kad bi odgovoril mr. J. Kotni ■■■ elu resnico, kako ravna jeklarski trust s svojimi delavd v jeklarnah. Poročilo Mednarodnega svetovnega gibanja je bilo pravi udarec za jeklarski trust, ker je bila povedana resnica, ki kolje v oči. «i. ki nfeo dovolili njegovega sina Letak, ki ga je izdal jeklarski trnst pa ne sloni na res* KO DELAVCI HODIJO OD TOVARNE DO TOVARNE ZASTONJ ZA DELOM. Zdi ?4\ da ae nlt*o dividende profitarjev prav nič znižale, tej rnv ja pet miljonov brezposelnih delavcev. Poročilo i4 Nf\v Orlcanrn pravi, da ni bilo v zgodovini mesta n'h t d:o visokih divdend kot po prve« juliju. Milijoni do!:v. jrv c«o bili ta^deljoni med delničarje. Lokalne banke m* napravile pol miljona profita. Med tem ko ae miljoni drle med delničarje. Je pa mestni dolg nnraatel na oaem sto tl*>č dolarjev. Brerpcmelni delavci hodijo od tovarne do tovarne za delom. Zastonj |mix prašujejo po delu, kajti povsod jih odslote z Izgovorom "ni naročil." Kazni privatni interesi. Ipa ianjejo vnemo .^romne profil* i pokopati po eerkv. obredih. Ur. Kotnik se zelo h udu je vUštn Pfo sveta, kateri list neprestano km to žali Boga. vero in cerkev in v tem listu Kotnik napada farent tukajšnje cerkvo kot klmovQ< Jaz sem tudi faren naše cerkvene občine, kar me ni stran pov^d n 11 in rečem g. Kotniku le toliko, da ni mož beseda. Slišal sem ga na lastna ušeea. ko je rekel pred dvema letoma, da on s. na izrečno mojo zahtevo. Da niao odborovi protesti mnogo zalegli, naj dokazuje dej*v>o. Neka kompanije je vloMla protest 3. julija zvečer ob fam zvo-nenje mrtvim eli vkljirf) prt)t«*tu m je zvonenje poslovilo i. julija zjutraj in je bilo prekinjeno šele. *o se je to od moje strani zahtevalo. Ne razumem, kak značaj ima ta ¿lovek in menim, da je popolnoma brez njega. Ko piše v nekem odstsvku, da se jezim na farsue. da nkio dovolili ftertrve nih obredov zs mojim sinom, v drugem odstavku pa postavi sam sebe na laš, ko omenja wmu) eer. kVpffc' odbornike, ds «o protestirali. Kje je njegova iogtkaf Kar se tfie cerkvenih ali ver skil» obredov, naj bo povedano toliko, da še nisem nikdar posta jal sa vogali m vstavljal ljudi, da ne amejo hoditi opravljat verskih stvari. Zavedam ae. da drugi me ni ne morejo vsiliti tega. kar jaz nočem in da tudi jaz ne morem drugim braniti tega, kar kdo želi. Ako sem po okolittinah sploh kaj škodoval ugledu cerkve, so bili glavni povzročitelji gotovo kaki bralni enakega kalibra. Vraln i ne Ktrehah že čivkajo, da par fa natikov enake vrste razburja duhove vselej in povsod med Slovenci tukajšnje naselbine. , Hudo ga mora peči, du je delal zastonj inkvisitorske načrte proti Kotniku. W mu i»*1 ie z zamahom raatrgal. Naj si zapomni za vselej. da Kotnik ni častiželen jn tudi pri drugih gre do gotove meje .On ne želi poklonov» t>»r jih tudi drugim ne nudi posebno ne lx>l nim na duhu. Opozarjam dopisnika, da glede te zadeve droge ljudi pusti, kakor tudi list Proeveto, društva ln vse ustanove; le nad menoj naj hc znese, ako je tak korenjak . Poživljam tudi pisea, da podpre svoj' dopia z dokazi in kjidar to stori, naj pride po nagrado (|6); ako tega ne stori, ostsne obrekovalec. — John Kotnik. Posebno dopisnikom« pra vi jen vsak «čas in pri tem koliko je on v Koeijalizmom. Žare* lahko bi imeli kulturne odseke, «e bi bilo težko jih pridobiti. toda treba je pri tem iskrenosti; s tsko agitacijo, kakor jo ima naš dopisnik, s«- pil nikjer nič ne koriati. temveč škoduje. Oprijeti se je treba resničnega dela. kakdvšnjega socijali-zem zahteva, z obrekovanjem in s trmo. da mora Biti va» po receptu nekaterih, se ne sluii socijs-lizmu. Ni se treba bati, da bi bile v naselbini preveč pevskih zborov. dramatičnih ali tamburaških Odsekov, to bi bilo le v napredek in vzgled naselbiiie. Da se 'kaj takega doseže, je treba za to ljudi pridol»ivali in ne samo kritizirati, kakor je princip nekaternikov. Treba je iti na delo in ne čakati, da bi iz vršili delo drugi, pot «ni P* nasprotovati in delo kritizirati. Dopisnik v Proletarcu s dne 14. julua «e trka na prsa. da je socijattst; toda perfekten sociju-list. za kakoršnjega se on smatra mora posedovati druge dostojnosti. Nič ne pomaga jokanje, ker solze se posušijo in sledovi izginejo, treba je le resnega dela in požrtvovalnosti in ne jadi kovanja po Jislih. Povem še toliko, če je kateri zadržek tukaj, da n) napredka, prva eoklja dušo vodstev, ki t$mmp te vesti? ima načrt sa organizira - ikaaeija ije nanje m novo en- je ,Včeraj Cikaš k a "Ml bb javi la sledeče Bpringfield, IU. — Težko se jc spuščsti v javnost z dopisi .ki ji nič ne koristijo, pAč pa škodujejo vadi potrato prostora v listih. Najbolje M mi bila osebna debata o Stvari, toda kaj takega ne morem pričakovati od .vsakega človeka. V Proletarcu št. 722 z dne 14. julija sem čitsl neki do pfn iz SpringfieMa, v katerem se dopisnik spotika nad mojim dopisom, ki je bil aprila meseca v Prosveti. Naj sluši ta dopis v odgovor. Dopisnik omenja, da še ni sli šal nikogar, ki bi nanprotoval ®ND. kar morem priznati samo v alučajn, gk<> i« dotičnik gluh in za take stvsVi neobčutljiv. Omenja tudi o nekaki hvali in zaslugah pri HND. Da, če gre komu za čast in hvalo, je oni prvi. ki po nji hrepeni. Dopisnikovo ime je zapisano na listini korporecijc ilND, toda kolikor je meni znano sc ni še na nobeni' seji razpravljalo, komu gre hvala in za-slugs in prav gotovo da tega tudi ne bo prišlo. Če želi dottfnik nagraditi koga s častjb in zaslugami. monla ženske^Jtatcrc ime-nuie v dopisu jih lahko, jaz ni-marn nlČ proti temu. Če so nsrodni domi koristni naselbini, kekor naglasa, zakaj ni podal svojih misli med rojake že pred leti. Lepo se glasi, du mo ra biti dom pmveftm kulturnim namenom, toda svetovs! bi. da prečita pravila flND in tedaj be pronaftel, komu jc posvečen. Ttssrednc zavednosti so nstoll eevsnje v onem dopisu, tods rsv no v Domu se je dokszslo. koli. ko ¿p ima oni, ki jo najbolj na glafta. Krinko socijalizma le te* ko nosi neveden človek, ker se prekmalu spozna zavist in sovra Stvo do Istegs. posebno kakor i slučajih v ns rodnem domu. Kdo je temu kriv. če ni napredka v Springfleldu? Tajniki klu-bov%«o duš«' celegs vodstva in polje za agitacijo je tu odprto, sekaj oni. ki ao voditelji ne Nkli-£ejo nikakih nhodf»\:. predavanj ali «estankov .Ne mklku. ds bi bilo treba o«l drugod vabiti g» Vomike sli predavatelje, temveč dolšnoot onih. ki ao vodje jr. ds akličejo ml čaaa do časa se«tanke sa dkkueije, da bi bilo mngn^ mislsHmjno dritatirali Prostor», imsmo ns mapolsgo vsak čes in Irnli tHlelelrnerv bi (»iln radosti. Zagotovim sklicatelja, ds se brnn vselej «bods ndelHHI in tmli drete pripeljal seboj, ki Imdo prav pesno poslušali. so ovirajo marsikaj in poapešujelo sovraštvo. Ne vem, kaj dopisnik želi z Q porn'bo v dopisu, ali so odborniki SNPJ v soc. stranki in če niso zakaj rtisot Znano mi ni, če poiz-thcduje za tukajšnjo društvo, ali za gl. odbor SNPJ. Isto vprašanje stavim tukajšnjemu članstvu pev skega dr. AH jc v soc. stranki in če ni, zakaj nit Prihodnjič bi priporočal, če bi zopet prišel dopisnik do takih slabosti, naj skliče v Domu sestp nek ali shod in naj me povabi ako želi javne debate. Jako, rad bi vstregel. Za časopisje pa je najbelje. Če bi ga pustil s takim dopisi pri miru, kar bi več kori stilo javnosti, da bi 1 >i 1 prostor za drugo boljše gradivo.- John Ooriek. >rv r • •"' '"' * ' ' ~ ;r' Amherstdale, W. VA. — Rad dela gre v naši naselbini, kakor povsod, a'ko*ne Šc slabše kakor po drugih naselbinah, ker drugje Še nekaj obratujejo, tu pa sploh nič. Ko sem pri romal sem v to rsjsko naselbino so se šc vrtela kolesa in s polno paro se je dela lo vsaki dan. Tako je trajalo do 13. julije! po tem pa so nam V vražji baroni dali malo počitnic toda ne malo. Mislim, da vsake mu zadostujejo tako dolgo počit niče t od f& iirlija pa do 1. sep tembra. Vzrok pravijo da je, ker ne morejo prodati premoga. To je iagovor, kakoršnega včasih pee na repu nosi in ga je menda tud premogarakim baronom prinesel Za premogarske. vozove, na katere naV^damo 3 do 4 tone premoga na eden voziček, dobimo samo po $1 od nakladanja. Torej niti 35c od ene tone. Potem Še pravijo, da ne morejo prodati premo ga. Vsrok je samo, da hočejo iz-erpsti delsvca, da se jim bo moral podati in bo potem delal zs pla<čo, kakoršnjo bodo oni ponu jali. ^ Vidi se. kolik/) jc zagrešil ame-rii5ki delavce pri zadnjih volitvah. Ubogi delavec posamezen ni dosti močan, da bi kaj .dosegel v v svojo korist. Po mnogih naselbinah pa je tako, da je delavec moral voliti v svojo škodo, ker v nasprotnem sltičaju jc vedel, kaj ga čaka. da pri kompaniji izgubi delo. Mislim, da se sedaj fantje ne bodo več toliko zanimali /a novo domovino .kakor do sedaj. I »osebno 1917. lets, ko je ysrsi-ksteri šel prostomljno v armado. Tskrst jeftilo vsi«ga dosti, tods sedsj se nihče ne zanima za-nje sli imsjo delo ali ne. Delavoc je dober samo takrat, ksdsr lete milijoni v bisago, s.-daj ko tega ni. pa ne pridemo drugače v po-Ste v. kakor če delamo popolnoma zastonj. Imamo nekako delo znuaj iu plačaio za 9 urno delo JUTiO. to jc pol zastonj, in če bo trajalo še par mcftcrev tako stsnje. tedaj bomo prišli na $1.50 xa 12 urim del«. Nekateri prrmngnrnvi so zaprli do 1. septembra, nekateri pa na nnloločen čas. Rojakov je tu le malo In tudi ne svetujem, ds ksteri aem hodi ra d. lom. ker rs ne be dobil. Pozdrav vw>m #. 1 tsteljem Prosvete. — M. P. ruske ndustrlie. Skupina Američanov New Yorku je izdelala projekt za rehabilitacijo industrij v So-vjetski Rusiji. General Oeorge W (loethals, graditelj Pstuimskeg.i prekopa, je dal glavne principe temu načrtu. Na podlagi tega na f-rtu po ¡de v RnaMo mala armada tc!i-ninkih veH<"akov, ki Ixsio «rgam /irsli ekonomske naklade na bi/.ni i.ki )K»dUgi. Hoover pripravlja velika salone živil. Predaetbiik Ameriške p<» možne administracijo Hoover je izjavil, da vsa živila, medicine, obleke in druge potrebščine za Sušijo bodo nakupljeno v Ameriki. Za loge hc že kupujejo. Francija bo tudi pomagala! — Francoska vlada je obvestila ann riiko vlado, da je pripravl jena ^a-ti vsako pomoč stradajoČim ruskim miljonom. Ministrski predsednik Briand predlaga, da pride ruska situacija na dnevni red prihodnje konference vrhovnega sveta, ki se otvori v pondeljek.—Druga vest iz Pariza\ Frandoska vlada bo spremenila svoje 8tall&v-c napram Rusiji. Francija bo skušala pridobiti Sovjetsko Rusijo za svojo zaveznico pry 11 — Anuliji v zadevi Carigrada in Dardanel, ker rajfta vidi Dardanele ^ rusko-tur-ških rokah kako pa v britsko-gr-ških. Italija podpira Francijo. gwu carjevih dolgov Im» Hriand zadovoljen, če sovjetl obljubijo, da bodo plačali "kolikor morejo," toda garancij jim nc bo treba dati. Ameriški kapitalist pravi, da so-vjeti ostanejo. Amerson Jennings, predsednik Lehigh Machine Co., ki je bil sedem mesecev v Rusiji, je izjavil zadnjo sredo v Rigi: "Moje prepričanje je, da je ruska sovjetska vlada danes najtrdnejša vlada na svetu. Jezen sem na sovjete, ampak svojega prepričanja ne spremenim. Sedanja vlada v Moskvi bo ostala se mnogo let, toda počasi se bo spreminjala. Moskva je v dobrem položaju in trgi so polni živil iti obleke. Bolj-še vi ki niso imeli Izkušenj, ko so prevzeli vlado, toda naučili so rc marsičesa in Se vedno se uče. Stališče ameriške vlade napram Rusiji je bilo od vsega začetka in je še danes napačno." Negovanje deteta tekom poletja. - Kew York, K. T. — (Iz tujc-jez. inform.. urada.) Dojenje it materinih prs jc najboljis jamstvo za življenje in zdravje deteta. Mati ne more dajati boljše hrane svojemu detetu. Tekom prvih mesecev Življenja bi dete nc smelo 'dobivati druge hrane .razun čiste hladne vode, ki naj se mu daje zlaati poleti po večkrat na dan. Ali tudi dete, ki ga mati doji, utegno trpeti ako sc mu daje preveč mleka. Večina zdravnikov se vjema v mnenju, da tned enim dojenjem in drugim treba presledka vsaj tri ure, In dostikrat dete uspeva še bolje ob štiriurnih presledkih. Največjo važnosti za uspeva-nje deteta je, da mati pazljivo skrbi za svoje lastno zdravje. Njena hrana, spanje, telesna vaja lil splošna oskrba njenega te-esa je velevažna za dojenčka. Thildren's Buresu\ IT. S. Dept of Labor, Washington. D. C., jc izdsl navodila za pravi na&n obnašanja doječe matere in kdorkoli se zanima more dobiti dotič> nc knjižice brezplačno, ako piše na omenjeni za "Bulletin* in the ( are of Children." Ako se vidi, da materino mleko ne tekne dojenčku, tedaj mati potrebuje več hrene, več tekočine pri je'di in kako spremembo v •svojih zdravstvenih navadah Mogoče je, da se «lete doji prevečkrat aH. ds ee mu deje preveč mleke na vsako dojenje, sls sti sko ima matj, mnogo mleka. Ako ps ns drugi strani dete ne dobiva zadosti maierinega mleka, tedaj treba nadomestiti primsnj kija i potom male količine razredčenega kravjega mleka, ki naj ae daj« detetu po dojenju. Mati naj pazi z največjo skrbnostjo ns svojo zalogu prsnega mleka vsaj t''kom prvih šeat mesecev deteto-vega Življenja. Nadzorni odbori Protirevolocija H pla Jcem pomožne akcije. v Rusija najbrž prida armada belih agitatorjev pod aštito Hooverja. PABIZ IN VLADIVOSTOK PODAJATA BOKS. SI Washington, D. C. — (Lauren ce Todd, Federated Preaa.) — lloover je formalno obvestil Wal-terja L. Brown? evropskega direktorja Ameriške pomožne administracije» da naj gre v Rigo in odpre pogajanja z zastopniki ruske sovjetske vlade v avrho naai-eevauja ruskih otrok ob Volgi. Ta korak Hooverja se smatra v tukajšnjih uradnih krogih za preobrat ofieijalne taktike napram Rusiji. Doslej je ameriška vlada napadala rusko delavsko republiko od zunaj in posledica tc}i napadov je bila, da so ae mase revolucionarne K unije združile okrog komunistične vlade in se postavile po robu vsem inozemskim invazijam. Ampak zdaj je prišla dobra priložnost za izpodkopavanje komunistične vlade4 v Rusiji od znotraj — potom razdeljevanja živil in idravil miljonom Rusom, ki trpe vsled, pomanjkanja. Velika ameriška kapitalistična organizacija k bo kosala s rtytko komunistično organizacijo. f V Washingtonu še ni pozablje Uaëon, 5. av* - (Federated in vrgle dinamit tje. kjer rress.) — Zarotniško orihftnie «>». Ir™; - - vr_ ristov. ki Zarotniško gibanje ca bi radi izzvali novo razstrelim, belo revolto" v Rusiji in ententi priliko za ponovno inter venci jo, se žrcali v brzojavki, ka tero je objavilo "Obstebje Delo* v Parizu. Dotično brzojavko je poslal Boris Ovinkov, ki se zdaj nahaja v Parizu, ¿olsbalkovu zunanjemu ministru" bele vla de v Vladivostoku. katero ao i; atahovili Japonci in katera aloni na japonskih bajonetih. Sa vinko v je brzojavil Koloanikovu, da Je slišal, da "se pripravljajo veliki dogodki v Rusiji in vsledtega je potrebno, da se vlada v Vladivo-stoku pridruži pihanju v Parizu in osvoji program ruske pariške skupščine". Dalje pravi Savin-kov. da Francija in Poljska podpirata rusko gibanje v Parizu. kovi stali najgosteje. Nastala je | volkovi so izrinili, ki dali ko se pripravljali za zaduji ua- skok. Ko se je polegel dim, ao žena šlo glodati, kakšen jo bil učtnek ras-strelbe. Nabrale so dva in sedemdeset volčjih ušes. Kar pomeni, da so z dinamitom in puškami u-bile šest in trideset zveri, poleg o-nih* ki so jih volkovi raztrgali in požrli. pri izpodkopanju Bela Kunove sovjetske vlade"; znano je tudi, da so Hoover je vi agent je preprečili Ameriške vesti. - 'V--* 4.-V* Aiir .,.1-.«» t - ijy ii| ar ' jp' 271 liT TRAJAJOČA VOJNA MED INDIJANCI KONČAVA. Glavarji so pulili is mirovne pipa. Penotang, Ont. — Bojna sekira med indijanskima rodovoma Huron in Iroquis je pokopana po 271 etih. Indijanci ob^h rodov ao se zbrali na obrežju Penetanga. da obhajajo tri stoletnico Champlai-novega prihoda in pipa miru je krožila od ust do ust. — . Ceremonija je končala vojno no, da so liooTerj^i agentje na'rodovoma Huron in Iroquis, Ogrskem izvršili dober kos dela ki je pričela pred 271 let. ko je zadnji rod prepodil Huronee i/, o-zemlja, ki je zdaj provinca Ontario. komunistična revolt^jo V dnigih J^Jftl "p^E ae državah centralne Evrope. Nihče prjpe] jaJi Huronci s svojim gla-ne ve, kakšne načrte ima Hoover1 jam 0vide siouuijom v čolnu, za Itusijo, toda naj bo njegovi na- Rraalu m njlm ^ je 1)ripeljai An. črti taki ah taki, veliko število diw Stl|ftt(( veliki Kjavar Mo. njegovih pristašev računa z go- havkov, ki ao pripadali k šeat na tovostjo» da Hoover atrmog'Avi radom ali ir0quisem. Odšli so sku-sovjetsko vlado v Moakvi, edino Laj pred šotor pod veliko "brezo, nekapitalistično vlado v eni naj- kjer 80 pričele mirovne ceremo-večjih držav na 8vetu. nije. Rusi najbrž slutijjp nekaj take- "Zdaj bova lovila nrusa sku-iia. Bela Kun je v Rusiji; Lenin pa j," je rekel glavsr Huroncev in Kamenev sta seveda tudi po- glavarju Mohavkov, ko jo parkrat učena o političnem delu Hoover- Potegnil iz pipo miru, na kar je jeve organizacije in se gotovo h«kopal bojno sekiro pod veliko pripravljata na eventuelnosti.rmvz0' , , , ..1 . , , Sovjetska vlada bo nedvomno »kozi dve stoletji je divjala gledala, da se bodo pomožni vojna »¿obema rodovoma toda agentje- držali Hooverjeve oblju-l**™* Je bi,tt vojna le be, katera je, da se pomožna ad- 110 imenu-min ist racija ne bo mežala v ruski I pggggNZČENI gE VRAČAJO. politične zadeve. i __ Ameriška pomožna adminiatra- yew York, N. T. — Na parni-Hja nedvomno zbere velike koli-Lu Rotterdam, nizozemsko-ameri-litine živil, zdravil in obleke ter gj^ Unije, ki je odpeljal iz prista-jih pošlje v Rusijo. Izdani bodo L^a Hoboken se je je nahajalo apeli v imenu človečanstvs v pri- 2264 potnikov. Mnogo od teh se je log Kusiji, tods vprsšanje je» ge pred kratkem ravno s tem par-kako bodo ti apeli obvladali prej- Likom pripeljalo iz Kvropc. Ljud-¿nje apelo v imenu nečlovečan- jc, ki so pred kratkem prišli, se ne Ktva in mržnje napram Ruaom. morejo priučiti sedanjih razmer v lAmeriško ljudstvo ae bi veliko|deželi svobode in se presenečeni Wiishington, D. 0. — Dva re- stavratelja nista plačala kljub temu svojim Uslužbenkam minimalne mesde» dusiravno so bili delodajalci oposorjoui, da bodo kaano-vani, Če so ne ravnajo po poatavi Sodišče je kaenovalo reatavrater-ja z denarno globo, ker nista plačala pet uslužbenkam minimalne mezde. Obsojena sta bila vsak na petileaet dolarjev denarne globe. Kestavraterja dolgujeta ualužbon kam osem sto dolarjev na mesdi Nihče naj ne misli, da sts rST-Mtavrateri» mogoče dajala jed ceneje, ker sta utrgala pioado ualuž-benkam. V njunih restavracijah je bila jed po tistih cenah kot v drugih restavracijah njune vrste. TOVORNINA ZA PREVAŽANJE ZNIŽANA. -~.v..vmr Ijuumiu BV M» »| -——------------. |oi 4 1 hitrejše odzvalo, ako se ne bi bilo vračajo. Medkrovmh Potnikov je ^ „ kultiviralo protiruako mnenje s nad 1500 in nekateri častniki trlav-lakšno intezivnoatjo skozi štiri ne agencije govore, da ni bilo le leta nikdar takega navala na dotični Osvoboditev ameriških' ujetni-^ ** v "tftrl ¿vv Rusiji na temelju ofieijalne MILA KAZEN ZA PBE8TOPBK ■ DELAVSKEGA ZAKONA. pravi ieti vojak, da je ua avoje oči videl pijanega francoske«* o-ficirja. kateri je z bajonetom pre-bodel nemškega ujetnika. Nemt>c je na kolenih prosil za življenje, rekoč, da ima lene in šeat otrok. ,Toury izjavlja dalje: "Ako nam hi vlade dale trajni mir kakor so ohljubovale, tedaj bi nii drage volje mol^sll o teh grozo-tah. To niao nemška niti franco aka zlodejstva, temveč zlodejstva vojne, ki ae jih posluii vsaka armada. Namesto miru pa vidimo, da prihajajo nove vojne, zato ne bomo molčali. Spravili bomo na avetlo vse siočine francoskih mili taristov, tla svet vidi, da niao nič boljši od nemfkih." ŽITA Ohioago, IU. — Tovornina za izvozno žito in žitno produkte is Chioaga do severne atlantiške o-boli se zniža zo 7 centov pri sto funtih. Predlog je tudi stavljen, da se zniža tovornina za prevažanje domačega žita za iVi centov zapad-iu) do Mississir>pijs. južno do Pittsburgha in vhodno do Buffs* ls. Gospodje polatfbma prihajajo vendar do prepričanja, da je železniška tovornina previsoka. C«? bo znižata železniška voznina zopet oživela trgovino ali bo samo pomagala žitnim špekulantom prepeljati ,fito do elevatorjev, pove bodočnost". Obdavčenja delavskih plač munlii. Čemoviec. — Rumuiuiki aoeijs-Ustični listi prinašajo podrobnosti o novem dsvčnem zakonu v Ru-muniji, da je med*druaim oMav. Četi tudi delavski zaslužek s 6 odstotno oddajo. Davka proste so le minimalne meade .ki ao določene po različnih mesti)). V meetih s nsd 50.000 prebivalci ae računi mesečni zaslužek ns 750 le j; v mestih z 15 do 50,000 prebivalci na 600 lej in v krajih s manj kakor 15,000 prebivalci s M0 lej. Oni. ki aaaluži manj, kakor določeno vsoto v omenjenih msatlh, jo davka prost. Mezdo so računane aarno na 20 dni. Delavakim masdam so utrgsnl tudi prispevki za bolniške blagajne in razne postavne fondo. STARA VERA NI DBŽI VBČ, PRAVI SODNIK. - Portland, Ore. — SoUiilk John MoCourt je rekel mrs. Vloiet M. Kuhn. ko je prejela zakonsko ločitev, ker ni bilo ugovora od strani njenega soproga, da uc škodi notooni zdravi ženaki, ako dela. Kuhnova je trdila, da njen ao-prog ne zasluži dosti za e in da mora sama hoditi na delo v salon za česanje žensk. "Ali vam je kaj škodilo H je vprašal sodnik. Well, ženska ne bi smela delati," jc odgovorila Kuhnova. "Čenče," je rekel sodnik. "V tej teoriji ni prav nič. da bi ženska ne smela delati, ako nima družine in je fizično sposobna za de-Tista stara vera danes več ne »krije s strani Hooverja in aena torja Franca je naredila dober vt isk na merodajne kroge v Waah-inuionu. Pojavilo ae je mnenje, d» s<- mogoče le doaeže pot za INDIJ ANKE BO ZMAGALE V BITKI Z VOLKOVI. Winnipeg, Oan. — Ob jezeru Štirideset milj severno od Fort „ - - iWilliamsa v provinci Ontario se otvoritev trgovine z Ruaijo in po- nahaift in ()d41i ^ loit aa 11 Pomožno akcijo v Rusiji. V**|rag-tavij0 svoje pasti po ogrom-tO jc mogoče — ampak ena stvar l.h famA. je prišlo krdelo volje gotova: ameriški kftpftslisemK oy ^ gtei0 nsjmsnj okoli o-nikdar nc Odneha z bojem, bodisi teh sivih zveri. i "rožjem, s strikrali s čimurkoli j^jjanke se #t niso ustrsiiile, prot ruskim sovjetom; smeriški ampak No zapalile velike kresove kapitalizem odneha le takrat, čcLkoIi ta«N>r»čn. Nekaj časa so ne h«- mu posreči, da uniči ruaki eks- volkovi bali ognjev, končno jih je periment socializiranja indnstrij-Ltoil atrah in pričeli so se počasi Ameriški kapitalisti bodo vedno bližat* naaelišču. Žene so se obj ¡" vedno napadali, črnili, blatili rožile a par puškami, ki so jim bito se zaganjali v ruaki aistem, ker 1«. na razpolago. Htreljale ^so na ve-u do, da uspeh tega sistema pa- like volka, ki so Wli nekskšni v pq dinan^tne l»slčW buUricwPHtr^ilo »o i***»0 niX Ženeva, Avies, 5. avg. f» falS as, da ae švicarske vlsdm oblasti obvestile Karla llalml»ur ga, da mira najkaMioje 31. avgn ste zepustiti ftvie«. Kari najbrž pojde v ftpenijo, kjer ma je njs gov sorodnik krelj Alfonz oblju bil trad. s. a. r. J* 1 ■ A ■ I MPfMB mfÊÊL> «m lav |i v Senator Franos v deritnu. Berlin, 4. avg. — Ameriški s*'-nator France Iu koresiMUidentks larrisonovs, ki je bila izpuščena od aovjetov, ata včera>d«sipela v k»rlin. - . M) NAl ZASTOPNIK ANTON OOBPBK obiskal vas naročnika lista "Prosveto" in druga rojsko v o-kolici Imperial, Cliff Mine, Moon Run, Burgettstown, potem pa v ndiana okrsju Grocnsburg, La-trobe, Homer City in vao okolico osi roma vac krajo v državi Pennsylvania l'pr«vn»štvo ga toplo priporoča vsem in prosi, naj mu gredo na roke in ae naroče ns lisi 'Prosvcts". VABILO NA »OLtBVO VBSBUOO kalsro priredb Slovensko podporno društvo ? Hanovarju, prt Nsntiooks, Fa., dna 14, avgusta 1981, ▼ bliso Hanoverja (kal po stari navadi vsako loto.) Uljudno m vabijo vil Slovsnol in Slovsnks, domači in mod Oitija pa do Nsntiooks, d* (k jotovo na la dan vdslsšs to POLŽEVE VBSBLIOE, kjer bo vss- stranska dobra postrežba, dobsr ivča. dovolj sabave kakor tudi prigTiask in piji Torej ua avklauje avg, dne 14. želi pri ssbsvl OOBOBl POTREBUJEMO zučenega pomočnika v atrojeri, d razumi ročno dalo. Prednost ftna oseba, ki Jc nedavno prišla iz stars domovine In Je vajen vsa-kovrstnega dels r strojarski obr» ti. Za pojaaiiila ol»mite se na na- hIov WUliston Tannery, W il liston, N. Dakota PBOX)A BB H ISA poslopje vre jen« za trgovino na 22 eestl Mizo Hobey st., bliso cerkve. Prodajalni prostor In tri »vanje. Oglasite ae net KM Ont rs I Parkway ave., Cht- ^m ■■ s (Adv.) OCLAi^^ denar V STARI KRAJ. 130 000.oO. Kadar hočete obiskati Pertintarjevo pomlajenje. Spisal m» KRISTAN. t ««Pa tak ogenj!" je bilo ie sliiati, potem je poveljnik a vodjo Izginil v piaarni. Na dvorišču so vsi obeUli. Htorilo se ni ni f, bil je vasj mir. Nekoliko minnt je minilo. Vodje se je prikazal na pragu in zeklical: "(Jospod Jeserski!" Zorko je pohitel. "Kaj akaanjeter "Pridite!" skokoma fa je odrodel k poveljniku. "Imam raa ta inteligentnega človeka,M je dejel ta. "Milo v mojo keUjo in ae odpeljite na magistrat. Izročite gospodu župenu to pismo. Telefonski je obveščen, alifri telefonu bi Ml lah ko tudi slepar. Pismo lahko prečitste — meni je vseeno. Kočija počaka. Potem ae nemudoma pripeljite na pogorišče in mi naznanite županov odgovor. Voznik le ve, kam vas popelje." Zorko jo salutirsl. Nekoliko skokov, pa je bil v kočiji. Vosnik je pognal. Poleg njega je se. del trobentač, Id je neprenehoma trobil. Vae se je umikalo, tupstam so se voaovi uatavljali. Konji so ee komaj dotikaH tlaka. Nenadoma jc Zorko stal pred županom, ki je ie čakal, ter mu izro-čil plamo. Župan je pečltal in poklical nekega geepoda hi sosednje sobe. "Prosim, telefonirajte: Odobreno." "Gospod lupan, pravkar je prišlo nesnenilo, da so ie stari gaeilci pri evojih oddelkih. ' Imeli so abod. Ko eo «vedeti, da je velik požar, m izjavili .da bodo delali sluibo ,dokler ne bo nevarnost odpravljena." "Tem bolje. Kljub temu so pogoji sprejeti." Zorko je dobil od iupena kratko piaemce in se je odpeljal v enakem diru kakor prej na pogorišče. Začudil ee je, ko je opazil, da ie dela eela vrata briagalnie. «Ali bilo je res ie nujno potrebno. Velika petnadstropna hiša je bile v plamenu; tri sosednje hiše ao bile v največji nevernosti, ki pa je kolikor toliko pretila vsej okolici. Ogenj je švigal skoči streho, skozi okne, lizal j< Stene, nmaknil se je včaaih sa zid, pa je nenedo-mk zopet planil kakor divja zver Iz zaaede. Plapolal je, kakor da zavedno kljubuje mogočnim' eurkom vode, ki ao jih dolge oevi neustavno metale, kjerkoli ee je pokaaal plamen. Tupatam je odnehal ogenj, na drugem kraju se je voda voda isparila ln je plamen pognal ecl oblak v vin. Čez strehe es je valil gost, črn dim, šumelo je kakor iz stoterih parnih kotlov, veter je raznašal zoprni smrad po okeUcL Gaailei so opravljali svoje delo kakor vojaki. Na najrssUčnaJie načine so naskakovall besnega sovrainlka, ki ga je bilo videti kakor iivo bitje, polno hndobnlh zvijač. Vieoko v zraku so stali posamegniki na ekoraj nevidnih lestvah; «delo se je, kakor da plavajo med nebom ln zemljo. 8 tei-ko cevjo eo aaaledovall sa vrat nega nasprotnika In ga duši 11 a svojim mokrim strelivom. Drugi so pleseli navpik po stensh do četrtege, petega nadstropja. V Četrtem nadet ropju je eden zlezel skozi okno. Čea nekaj ¿asa — nihče ni vedel, je II trajalo aekunde ali minute — ae je aopet pri-kasal a čudnim evelnjem v desnici. Presunljiv krik ae je raalefsl po ullel. Neka ienaka je Sme-dlele. Bilo je, kakor de nihče ne dihe. Gasilec ne je urno epničel po lestvi navzdol. Otroka je «»ddal trepetajočemu očetu, pa je tekoj pohitel «s drugim delom. Zorko je našel poveljnika ln mu odda! iu-penovo plamo. To «a je hitro prcčital. "Dobro. Hvala!" je dejal. "Naši gasilci so poštenjaki. Če hočete, lahko odidete." Zorka je dušllo. Vse, ker videl in slišel zsd nje ure, mu je aegalo v dušo z ieleznlnii kremplji. "Gospod poveljnik, tako me je aram kakor hudodelca, ki ae nenadoma zave da ja storil gnu-"•n «ločin. Če me morete kaj porabiti, dejte ml dela!" "Vaše tovariše amo pustili domov," je odgo-voril poveljnik. "Naj Ih> sa vas izjema 1 «o-»pod vodja, dajte fnepodu Jczemkemu dela." Vodja je Ml tam, kakor da je sraatel ia tal. IWdj X geatami kakor s beaedaml je poslal Zorka. ki je Imel nenadome čudno kjdnko na ohnunu v hišo. |>rug gaailee je jemal lifflno ieno is postelje. Zorko mti je pomaual. Hobe jo bila polna di-»na; na prsih pripela avetitka je komaj dajala nekoliko a vet I obe. B tešavo nt« dvignila bolnico. Tovariš jo je drla! u rame. Zorko aa noge. Za uioHdo je stokala, najbrle je bila bree savaatl. Tovariš Je korekal papre j. Zorko «a njim. Hmrad je bil neanoaen. dim je »UM *k «i m napravile gneado v njej. Bradat koaak je priha-Jal in ga aplssO a na«ajko. da ae je «trudil . . Naenkrat je odprl oči. Prijeten hlad je čutil na glavi Ob njegovi postelji je stal zdravnik. XVI. Na fri|lav. Zorko je okreval. Zdravnik se je bil potrudil in rcfconvalescentu niso natale poairdiee. Ali bolesen sploh ni delala Zokru največjih skHn Tudi njegove gmotne priliki- mn niao nič hodile po glavi. Najhujša bol je bila ta. da mn je v ušesih venomer odmevala beseda "stavkoka*'. Spominjal ae je na jokajočeaa delavca, kl ae je vrnil v stradanje, ko se Je «avedel nepoštenosti svojegs dejanja. Dve leti je bil oni moi brez dela; le tupatam je dobil posla za dan ali dva. Vae oblike bede je prskAusil. Ksj je čudnegg. da pe h ne tako breatipno trpljenje človeka naposled popolnoma v prepad in zaduši vae svareče «lesove človeškege doetojanatvaf In kdo bi zameril trpinu, ki je telesno in duševno teko izmučen, da ne more biti odgovoren ca svoja dejanjat Ali moi se je krnel, in kdo ve, kekšna je pokora, ki ai jO je naloCil! stavkokaz! Kdo je porok, da ne bi todi kradel T h» nemara ne bi bila tatvina tako podla, vsaj ne vsaka. To bol je nosil Zorko v sebi. Griala ga je ln vrtala kak* intenzivna, vztrajna iivčna bolečina. ki ne kaše nobenega znsfea. pa trpinči is ene same točko vea organizem. Nikomur nI mogel po-toliti ln nihêe mu ni mogel pomagati Tudi *drav-nftk se. dad ae je brigal za Zorka kakor za rod-nega sina. Zvedel je bil pribMno. kakšne teieve no privedle njegovega bolnika k poiarni brambl. pa mu je v znani rodbini prlhavil sluibo domače- ga učitelja. Zorko Je bil rešen krušnih »rtcibi, imel je zopet prilike ga avojc študije. Zdaj je ¿Henil, da se popolnoma zakoplje v svojo znanost in zgredi Okrog sebe kitajski zid. ki naj ga obvaruje vseh slučajev in naldjučij. . . 7' Po dvajsetletnem petieloniranju. debatiranju so sslenlli agredbo nove električne železnice skozi Jeličao dolino. Ko so prekopavali čemijo, so delavci naleteli na koetL Htavbno vodstvo je nacnanilo najdbo pdUtMSnl oblaatl» ta pa je ob-vest ils fakulteto. Profesor Malaor je poklleel Zorka. "Hočete H z meno? To bo kaj drugega kakor rimski in germanski grobovi." "Hvaležen vam bom. če me vzamete s sabo. Zanimive plasti morajo biti v tej dolini." "0. Pripravite ee kakor za ekspedieljo v divjo delalo ". se je amejel profesor. "Ce bo kazalo, bova prenočevala pod iotorom, kosilo in ve čerjo pe si bova kuhala po vojaiko. Odrineva kar jutri; četudi eo uatavill dalo, je vendar bolje, da sva čimprej tam. Ljudi sem le najel in vse pri praHL" Zorko je bil vesel. Ko je hitel domov, so bili njegovi koraki lahki; čutil je. da ae mu je četo izglfdilo In oko sjaanilo. Solnee je obeevela ljtf-di po uliesh, zrcalilo ae je v izložbenih oknih trgovin in dajalo sencam ostre obrise. Moški w> imeli šlvshne kretnje, m/lede ženrire so dttiale čast iti jlvoat. •'Lopo je! Lepo!" je ukalo Zorkovo zree.^ Drugo jutro sta se s profesorjem odpeljala. Dve úrl ata imela vošnje po šeleznicl, potem ju je Čekal voz. Cesta je driala rsprva po Široki ravnini; po obeh Ntraneh se je rezpostlo «polje. Težko pšenično in rieno kise je se je v počasnem taktu zibalo, riak je «premija! ritem, modrice se ba-hale s avojo živo bafvo. Holnce jc pripekalo, zrsk je bil poln dišav. Potem no se od obeh stani bližali griči, voz je krenil v dolino, ki se je polagoma oÜla. Z južne strani je staro drevje iztezalo svoje košate veje Čez Šumeči potok,'ki al je v dolgi dobi iz-grebll globoko strugo in sdej gladi akale. štrleče« iz tal ln zsdirsjoče se v njegove valove, da se razbijajo in penijo tn vsklpevajo. ttevems stran je atnaejša, zarasla s grmovjem, nad katero se le tupatam vzpenja vitko drevesce. Sence je legls v dolino, la višave pa je dihala toplota Veo pot št s premolčale. Zorku ,se je zdelo kakor da se je cbudil iz dolgih teških sanj, ka» kršne obhajajo včaai izmučenega človeka. ... V davnih časih je bil ie enkrat na svetu* Tenftti spomini so ostali nekje — v moigenih —► v celicah — kdove kje. Pe je umrl. Kdej se je to zgodilo, kje. ns kakšen način —tega ne ve. Naj-hrše je utonil. Potem je minila dolge, dolga doba. Htoletjs 1 . . . Porodil se je vnovič. A kaj je bilo s njegovo mladoatjof Nekateri Ijiridj/ imajo Npomine Is avoje otroške dobe. prev k prvih let avojega flvljenja. Zorko je pač moral biti bolan, ker ne ve ničesar do onega Čaaa. ko je aačel študirati. . . ln počne je--t Zopet je vae zmede- no. Nikjer ni mogoče določiti meje med reanieo In sen jami. Vaekskor se mu je mnogo sanjalo, mnogo ftdneaa. neverjetnega, mučnega. Ces ni v aanjeh nH. V kratkih trenotkih prelivi človek ure In dneve, v minutah dolga leta. če prespi vso not, je ml večera do jutra lahko Uvel od rojetra dO amrtl, nobena podrobnost mn ni ušla. jaano je mlalll in Metro ««tli kakor fciječ nikoli ne. . ^ Ali mlaj iivi! Tmll če ao M le v «vijenju i^. antčne grenke ure, no adaj isbrlaane. kajti vmnla je v nJem taka moč, de lahko po xah i Prsfeaor je prekinil molk. / "Lsetnilioni onih koati, ki jih areva /daj lakat ae najhrie ni sanjela, da jim bodo neko* vsitemlrjali i»okoj a gradbo ieleaniee." "Ce ao re« človeške komi. ao «otovn doli vele Indeite dob«." je odgovortl Zorko. A prof,rje-va spssAn ae mu je adela banalna, pa njeg«>v .>d-govor tadi Kaj mu je «daj mar ledena doba. kaj brigajo koah terelaraegs Aovrka. poWoveka, dvonoine liv.l,? Veljalo Ima sedanjo«t • •NU ne dvomiss, «Ia aa koati človeške. Videt boste, da Kova oba vaaela." Zertu je poftrsrtalo. •j^jjjwtslfa ni vesel poklic." ja odvovartl « « (Dalje prihodnjič.) naju leja- no (Nadaljevanje.) ldoč akoai Pokluko ao povaod iNizdravljall P«i njem. ljudje ao bOi vsi na polju, ki ao ee zvedavo ozirali ns naju. če« ka pa U dva hodita tu? Pa še "lontkarto" gledata. Bog ve če nizU kaka "laAka špijona". Take in eneke predsodke ai to Ijudetvo takoj nepravi o tujcu katerega redkokdaj vtti. Poldan je ie kazelo solnee. ko sva prešla Pokluko in se je cesta zopet pričela dviaati proti Vrzdencu (ali Mrzli Studenec) Obdajal naju je zopet vedi*) gostejši gozd. kar pa je bilo ravno prav, ker na prostem sva so ie itak preveč spekle od žgočega solnca. Polotila se je naju ieja. katere pa nisva mogla gasiti, ker nisva imela s seboj vode a tu se ravnotako ue dobi nikjer. Nadejala sva se, da dobiva kak studenec ob potu, toda ravno takrat, ga ni. ko si najbolj žejen. V dolini jih je bilo povsod dosti, toda to nama nič ne koristi. Tudi aita nisva bila preveč; rada bi bila jedla toda že jen človek jeati ne more. Vedno težje sva prestajala a studenca ni bilo nikekega. Naenkrat sva za hlišala, za ovinkom glaeno otro Ako pogovarjanje. Mislila sva si to so pastirji iti ti imajo gotovo vode. Že je nama prihajala na proti kopica otrok ki je imel vsak svojo košaro. Paatirji torej niso. Vprašala sva jtti. kaj imajo, mislila sva si gotovo kako pija čo. Odgovora sva pričakovala /.& stenj. "Kaj pa noeite", je vprašal Žan; a s strahom in nekako sra moto so se nama umikali. Kaj pa imava vendar na sobi. da se naju tako boje." Ali imate kaj vode, je 11 tukaj kje voda" je Žan vpraševal še vedno a odgovora le ni bilo. Začel se je jeziti in jih kregati, zakaj ae naju boje, kar pa jih je tako oplašilo. da so pri čeli beiat. Mimo mene je hotel smuknit mali dečefc. a prijel sem ga za rokav. Nisem ga apustil. « "Kaj mi pa češ. pust me" mi je govoril ter se hotel iztrgati. "O hvala Bogu, torej mutasti vendar niste. Kaj pa imaš košari ali orovniee ln jagode, da jih na bira vsaki dan, in jih potem nosijo njegove starejše sestre prodajat na Bled. "Vidift, te pa lahko nama prodaš, nekaj* po čem je liter," sem ga vprašaK ko so mi prihajale 2e sline v lista. "Tri krone, saj me boste potem izpustili," je pleho spregovoril. Kmalu sva s polnimi pesti nosila borovnice k ustam. Vzela sva jih 2 litra, kar je zadoetovalo za gaaitev žeje. Deček se jc toliko udomačil, da je stal pri nama, ne da bi ga driala, aaj dobil je svetle oziroma papirnate kronce. Borovnice ao nama šle s tako slastjo, da ava kmalu imela prazen kio-bpk, kamor sva bHa dala borov-niee. Prišli so oni paglavci na zadnje vsi k nama in nama ponujali jegode, tode imela sva jih dosti. Odšla sva dalje, ko je bila uitsšena najhujša žeja. • Do Vrzdenca sva dospela kma-lu kjer sva pa dobila v neki go-adsrski koči kislega mleka, ki je bilo gosto kakor sir. To nama je šlo v slast, da je mislila gospodi-nja prinenti še drugo latvieo, a ava odklonila. ' | Proti Rudnem Polju pontaja eeata Že vedno dol j oska in ne tako ravna. Celo to polje je ue< kaka planjava, ki ja vaepovtod razrita. Ljudje pripovedujejo, da ao tn nekdaj kopali rudo, valed tega je tako taerita vas zemlja. Kakor tudi druga ime- scs= ■ ■■ . ' h^kaiejo »o morali tu v resnici biti rudokopi. Nagibalo ae jc ie aolncc cato-nu. ko avji doapela do konca Rudnega polja. Tu se cesta končuje in pričeuja mala stena na v- Met j« m k reber proti Kojnšci planini. | Karta nama jc kazala, da mora- da m rean jo biti tu nekaka poslopja, toda pravljic. P e s težavo avi dobila edino kočo nekem «rmo\ju. Pred kočo je atal dolgdbradi mož a neprimerno majhen, na vho moč je vlekel is >ipe, ker je racširjalo prav neprijten duh po žavbeljnu, katbrega so zadana vojne začeli uporabljati kakor za nekak *ta-bakcrcac". Iz prva ni šla mešičkom ta trava, toda «ila kola omi in tako so tudi oni morali nekaj kaditi, ker tobaka ni bilo, kakor ga fe danes le težko dobiš. Starček bi bil rad, da ae vstaviva pri njemu, da se kaj razgovarjamo, todu nama se je strašno mudilo. Sklenila sva biU, da morava priti še nocoj na Konj-ščo planino k pastirjem. Tam je zadosti koč, posteljo bova lahko dobila, (ker jaz nečem, da bi na moji gjari miši ali fie\celo podgane gnjezdo delale) in kolikor,-toliko bova višje prišla. Ubrala sva jo kar po stezi naravnost navzgor za kar se nama je nudil krasen razgled če« Rudno polje in v ozadju čez Pokluko. Rudno polje je bilo eelo kakor bi ga zavil v cvetlični plaoč. Vijoličasta barva divjega encijana, živoru- /arji cu rasno hnega kakor bni h pl*. Je v ve. m aoln ■J podob-<> Polje v ■tu v I jati «e mu zdi ■ slika iz jo temni iglasti gozdovi v ozadju nad Pokluko in Vrzdencem. To rnialim. jc najboljša pot. za Dohod na T ril ga v, dasiravno |1UJ. daljša, bi jo priporočal vssko-nmr, ker nele, da je ta pot lep® in prikladna, tu je tudi tolika naravna krasota, kükoréue ni clepa ne neŠčT. Sploh se te planote, ;: togs^gUs. Vrlo poušnt knjiga, ld pove, kako sleherni človek ponavlja v sebi raavoj vseh avojih živalskih in divjaških prednikov. S slikami. Ve-zano. S poštnino vred $1.50. Obe knjigi, ki se naroČita obenem, za tri dolarja poštnine prosto. Naročila sprejema tajnik Književne matico S. N. P. J.: Frank Aleš, 2124 a Oraniord Are., Chleago. DL — Adv% W Kruh, potreba življenja. Po noči in po dnevu se mučijo peki — za vsakdanji kruh. Težko je njihovo delo, težje kot si marsikdo predstavlja. Tisočeri peki so si na-kopsll neozdravljive bolezni, pri svojem poslu, zato, da so lastniki peka-rlj bogateli, cato, da so ljudje imfli svoj kruh. Z organizacijo so si peki zadnje leta nekoliko ublažili svoje delavne in življenskc razmere. Trust-Jani ps jih žele potisniti zopet nazaj. V Chicagi stavkajo peki. Deset trustjanskih pekarlj je v boju proti pekovskemu' delavstvu, tmportirale so stavkokaze in puškarje, ki napadajo štrajkarje, izmed katerih je bil do sedaj eden ustreljen, štirje so od puikarjev smrtno nevarno oklani. . Veliki fcepitšlt ki lastuje spodaj označene pekarne v Ghlcagu, se*je zaklel, da bo uničil pekovsko strokovno organlsacijo in vstostavil v svoje obrate Pdprto delavnico. Ljudje, katerim brendclje prinaša stotisoče dolarjev dobička, hočejo potisniti svoje delavstvo v suženjske delovne razmere in jih prikrajšati ns vsakdanjem kruhu. V tem boju potrebujejo peki pomoč vsegs delavstva Vsakdo lahko pomaga s tem. da kupuje le kruh, ki ima f UNIJSKO ZNAMKO. Mnoge manjše peka rije obratujejo s unljakimi peki in imajo pogodbo c unijo. Patroniclrajte pri nakupovanju peciva ie toke firme, ki niso v boju proti uniji. Ns njihovih pecivih je znamka pekovske unije. Vplivajte na trgovce, na restavracije in na vale stanovske tovsrifte, da ne kupujejo kruha od .pekavskih tvrdk, ki obratujejo s *skebi In pu-ikarji, ki koljejo naše in vale tovariže. Ako daste štrajkujočim pekom to pomoč, katera vas ne stane nič, bo stavka kmalo dobljena Io toliko lahko storile. TOLIKO MORATE STORITI Pekovske firme, ki nimsjo znamke pekovske unije na svojih pecivih. so sledeče: GRENNAN CAKB CORP. ATLANTIC k PACIFIC TEA CO. VIENNA MODEL BAKERY CRL SVLZER SEIPP BAKING COMPAND AND BURNY BROTHERS. ATLANTIC A PACIFIC TEA CO. WARD BAKING COMPANY SCHVLZE BAKING COMPANY LIVINGSTON BAKING CO. H. PIPER COMPANY. HEISSLER ft JUNGS ' GRANT BAKING COMPANY Kupujte kruh, ki ga pečejo unijskl delavci. S tem protektlrate svoje cdrsvje in pomagate svojim delavskim tovarišem v njihovem pravičnem boju. Med skebi ni sposobnih pekov. Njim ni sa vaše zdravje, nJim ni ia interese publike. Prodani ljudje, kakor so profesionalni skebje in pu-Ikarji. poznajo le sebe. Za javnost jim ni. Poštene delavce stresajo ia pretepajo. Zato storite, kolikor morete, ds nam pomagate v našem pravičnem boju sa nal in sa val kruh. Strojkufoče pekoviko delavstvo v Chleagu. POTUJTE varno in udobno z enim največjilp pomikov H« d Star, White Slur ali American proge. % - : Najboljše aveze v vsaki kraj v Evropi. Dobra ln zadostna hrana. Vae udobnosti. Vse ugodnosti modernih pomikov. m^m \^irgo 8ia* Lniso? lavsssanasai Chicago i F. C. Brown. Waat. Paaa. Atant. 14 North Inpri lokalnih »fantih. STATE BANK,