226 DR, Vol. XV (1999) 30-31
Tine Hribar
HLAP»EVSTVO
Lahko bi rekli: kakrπen gospodar, takπen hlapec. Toda Cankarjevi Hlapci ne govorijo
o hlapcih v realnem, temveË v moralnem pomenu. Gre predvsem za hlapËevstvo; a v
Ëasu, ko smo na Slovenskem imeli hlapce πe tudi zares: po kmetijah, gostilnah in
podobno.
To so bili hlapci bornih gospodarjev. Ne tistih, ki so po Heglu pripravljeni za priznanje
samih sebe, za uveljavitev svoje vloge ærtvovati tudi æivljenje. Ne tistih, ki se tudi
absolutnega gospodarja, smrti, ne ustraπijo, temveË takih, katerih vodilo je bilo preæivetje.
In katerih zaznamovanost je bila odvisnost od drugih, viπjih in mogoËnejπih gospodarjev.
Tudi njih se je zato dræalo nekakπno hlapËevstvo. »e æe niso bili hlapci, so bili pa
sluæabniki. Celo najsamozavestnejπi in najtrdnejπi gospodar iz Hlapcev se navsezadnje
poimenuje takole: fljaz, nevredni sluæabnik boæji«. Tako zastopniki posvetne kot duhovne
oblasti so, Ëetudi gospodovalni, brez gosposkosti. Kakor da bi delovali po prisili ali
nareku od zunaj.
Tudi zaradi tega Cankar naËrtovane drame Gospodarji, ki naj bi bila flgeneralni
obraËun z vsemi naπimi kanaljami«, se pravi s tistimi, flki danes v naπi domovini
gospodarijo«, ni nikoli napisal. Saj bi v najboljπem primeru lahko nastal le kak nov
Kralj na Betajnovi. Gospodarji kot vaπki kralji ali vaπki kardinali paË ne morejo postati
podlaga dramatiËnosti sofoklejevskih razseænosti. Ni tragiËnosti, je le æalost, a πe ta
nekako stisnjena, utesnjena.
Kaj naj z glavnim junakom, ki se predstavi z fljaz, kmet staroverski«, kakor to na
zaËetku Hlapcev napravi Jerman? Tudi ta izjava ni menjena dobesedno. Pa vendarle.
»eprav æeli Jerman z njo nakazati svojo stanovitnost, se skoz to izjavo izraæa tudi obËutek
manjvrednosti. ObËutek nevpeljanosti v svet gospodarjev in gosposkosti, pa Ëetudi je
ta svet πe tako nerazvit in nebogljen. Jerman ne more postati gospodar, ni te volje v
njem, flbolan sem in slab«, pravi na koncu drame. Ta slabost ne izhaja predvsem iz
njegovega telesnega stanja. Izhaja iz njegovega duhovnega razpoloæenja, iz izvornega
pomanjkanja zaresne volje do moËi in hotenja po oblasti. Oblast je zanj vnaprej nekaj
odvratnega, ne pa sredstvo svobode: sredstvo osamosvojitve in vzvod za oblikovanje
sveta po lastni zamisli.
Iz izpostavljenega obËutka manjvrednosti izhaja tudi konËna sprava z æupnikom in
z Bogom, se pravi Gospodarjem vseh gospodarjev: fl©e trdi Bog je usmiljen, kakor je
praviËen.« To ni bog ljubezni, temveË bog praviËnosti in usmiljenja, usmiljenja od vrha
navzdol. Jerman ljubezni ne priËakuje od Boga, priËakuje in terja jo do Matere:
flblagoslova in ljubezni«. Jerman, flbesede materine æeljan«, je πe zmerom materin otrok;
niti za boæjega otroka se nima, kaj πele za oznanjevalca lastne besede in misli. Kljub
temu je od vseh zmogel najveË. Dokler ga niso zlomili, dokler se ni zlomil prav ob
227DR, Vol. XV (1999) 30-31
besedah o svoji krivdi za prezgodnjo materino smrt. Ob poniglavo zlobnih besedah, ki
so priπle iz ljudstva; æenski glas, brækone glas Kmetice je bil, ki ga je obsodil: flMati
mu umira, on pa Boga preklinja!« Je bil to naπËuvan glas, po gospodarjih zaukazan
glas, ali pa je priπel sam od sebe?
Zloba je priπla sama, izvira tako rekoË iz ljudstva. Kaj je ljudstvo? Pojem ljudstva je
v Hlapcih najbolj nejasen, zelo dvoznaËen, Ëe ne celo veËznaËen pojem. Na zaËetku, v
prvem dejanju se sreËamo z znamenitimi besedami o narodu, ki si bo pisal sodbo sam.
Je ta narod ljudstvo? Je ljudstvo ta narod? Frak in talar, posvetna in cerkvena gosposka,
sta izloËena. Ne spadata v narod. Torej preostane od naroda πe samo ljudstvo. Narodne
veselice so ljudske veselice; in Ëe se zanesemo na Zdravnika, pravzaprav veselice
kmetov: flPoznam naπe ljudstvo, kakor ga malokdo pozna. V cerkev hodi in na boæja
pota, farjem se odkriva in bero odrajtuje; ali vse to je le gola navada, stara narodna
πega; in farji so le zaπËitniki in varuhi teh πeg in navad. Naj kaj starega odpravijo, kaj
novega postavijo, pa bodo videli vraga! Poznal sem æupnika, ki se je obregal ob
predpustni praznik ‡ skoraj da niso πli s cepci nadenj. Vpraπaj kmeta, Ëe naj odpravimo
vero ali kvatrni semenj, pa ne bo odlaπal z besedo. Duhovnik mu ni apostolov naslednik,
temveË le nadzornik narodnih veselic: tega spoπtuje ‡ in kdo bi mu branil?« Torej ni
narod, namreË kmet, funkcija talarja, temveË je talar funkcija kmeta, tj. naroda oz.
ljudstva: flmilega slovenskega naroda«, kakor pravi NaduËitelj, Ëigar besede pa nimajo
kake posebne teæe, saj πele po volilni zmagi klerikalcev spozna, flda je le v sodelovanju
cerkve in πole lepπa bodoËnost naπega naroda« in ‡ seveda flËloveπtva sploh«. Toda iz
besed uËitelja Komarja, ki po hlapËevski flspreobrnitvi« oËitno razglaπa staliπËa svojih
gospodarjev, sta narod in/ali ljudstvo flnaπa stvar«, tisti Ëudni subjekt, v imenu katerega
govorimo Mi: flKdor ni z ljudstvom, je zoper ljudstvo.« Beri: Kdor ni z nami, je proti
nam. In naprej: flLjudstvo bi se samo zatajilo, Ëe bi izroËalo svojo mladino odrodnim
ljudem, da jo napolnijo z duhom, ki ni duh ljudstva.« Ljudstvo, ki ni ljudstvo v naπem,
klerikalnem duhu, torej sploh ni ljudstvo. Je ljudstvo, ki ni ljudstvo.
Na tej toËki se kljub skrajnemu nasprotstvu Jerman in Komar presenetljivo pribliæata.
Za Jermana ljudstvo, kakrπno na podlagi flzgodovine slovenskega naroda« dejansko je,
namreË ni ljudstvo, temveË flsmrdljiva drhal«. NatanËneje: potomstvo te in takπne drhali.
Naj bi bilo tedaj to ljudstvo tisti narod, ki si bo pisal sodbo sam? Si bo smrdljiva drhal
pisala lastno vero in postave? Ne, roka, ki bo kovala svet, ki bo sodbo naroda pisala z
æeleznim pisalom, bo kovaËeva roka. Od kod ta roka in kaj pomeni? Zveza s proletariatom
v smislu delavskega razreda je tu le majhna. KovaË je predvsem mitiËna oseba, je dediË
Prometeja. In kaj naj bi imel ta s slovenskim narodom in njegovo zgodovino?
Manko odgovorov na ta vpraπanja, pomanjkanje samega obzorja zanje je tisto, zaradi
Ëesar (Ëe se ne oziramo na psihoanalitiËno problematiko) je Jerman slab in bolan. Kako
naj se sploh giblje, Ëe pa niha med slepim upanjem v narod/ljudstvo in enako slepim
prezirom do njega?
Jerman ne zmore tistega poistovetenja ljudstva s samim seboj in svojimi idejami, ki
ga premore Æupnik, ko pravi: uËitelj ostani za svojim plotom, za tistim, ki sta mu ga
postavila cerkev in ljudstvo«. Na neki naËin sprejema prav Æupnikovo oceno: flBoli
me, da vas vidim na potu, koder ljudstvo ne more za vami. »e bi, recimo, pijanec tam
HlapËevstvo
228 DR, Vol. XV (1999) 30-31
na cesti ‡ Ëe bi, recimo, kriËal in mahal: tako in tako je moje prepriËanje, kdor je moje
sorte, hodi za mano... kaj bi storil pameten Ëlovek? Stran bi se ozrl in bi πel po svoji
poti. ‡ Gospod, Ëe pa bi se jaz tako nemarno vedel, in Ëe bi se vi tak nemarno vedli ‡ kaj
bi reklo ljudstvo? Reklo bi: nisi vreden, da si moj uËitelj in vodnik, med pijance pojdi in
neËistnike, njim prerokuj, ki mednje sodiπ!« To je zdaj seveda tisto ljudstvo, na katero
se, potem ko je æe povsem prodal svojo duπo in zbira podpise za prestavitev Jermana in
GoliËavo, sklicuje Komar: flLjudstvo ukazuje, mi smo le, tako rekoË, eksekutorji viπjega
povelja...« Povelja uteleπenega Nadjaza, ki se tukaj skriva pod klerikalno obleko,
nazadnje pa se bo, namreË znotraj flzgodovine slovenskega naroda«, razodel v liku
komunista in njegovi veri v Zgodovino in njene zakone.
Viπje povelje tedaj kajpada ni povelje samega ljudstva, ki slej ko prej ostaja uganka:
zdaj narod, ki si bo pisal sodbo sam, nato drhal, potem pa spet nekaj povsem drugega,
npr. otrok, kakor ga vidi Jerman v svojem neposrednem nagovoru ljudstvu.
Neposrednem? Pravzaprav ne. Saj v tem nagovoru, izgovorjenem na flzborovanju« v
krËmi, Jerman o ljudstvu, na katero se sicer obraËa, govori v tretji osebi:
flGlejte, Ëlovek dandanaπnji πe svojemu najbliæjemu ni zvest, ne bratu ne prijatelju;
in πe sebi ni zvest ‡ ne svojemu spoznanju, ne svoji naturi... pa bi zvest bil temu ljudstvu,
ki zaupa na oko in besedo, kakor otrok? Pomislite, pol leta je komaj, komaj od setve do
æetve, pa so ljudje, brez πtevila jih je, zavrgli svojo pamet in svojo vest, kakor πkodljivo
breme na tej poti do kruha. Tisti, ki so Boga samega zasmehovali, kleËe pred njegovimi
nevrednimi hlapci; prej kletev, zdaj molitev; beseda pa je votla prej ko slej, zakaj njih
srce je prazno. Tako se je zgodilo od setve do æetve. Pa Ëe se vreme nocoj zasukne,
bodo preklinjali, ki so πe davi molili. Nova resnica je obsenËila svet, izkuπen Ëlovek mi
jo je razloæil: hlapËuj, da boπ napojen in nasiËen, ter niË ne izpraπuj, kdo ti je gospodar
in kdo ti ukazuje! Hlapci, ki so se radovoljno prodali, pa so bolj goreËi od gospodarja
samega.«
Uvodni stavki podajajo nekakπno antropologijo dandanaπnjega, modernega Ëloveka.
Niso del nagovora, prej del samogovora. Ta moderni Ëlovek, pokvarjen, kakor je, je
postavljen nasproti ljudstvu, ki je kakor otrok, ob njem ali znotraj njega pa so ljudje. Ti
niso brez lastne vesti in pameti, so pa zavrgli obe. Vsekakor niso kakor ljudstvo, niso
kakor otrok; bliæje so modernemu Ëloveku kot takemu. In Ëe kleËe pred nevrednimi
hlapci Boga, potem so hlapci hlapcev. Ob tem beseda flhlapci« nima vselej istega pomena.
Kakor da je za oznako razmerja do Boga πe beseda flhlapec« predobra beseda, ustrezna
torej le za razmerje med gospodarji in hlapci znotraj medËloveπkih odnosov.
Kako tedaj iz hlapcev, se pravi iz ljudi, rojenih in vzgojenih za hlapce, flnapraviti
ljudi«, kar naj bi bila temeljna Jermanova namera in naloga? Kaj pomenijo ljudje zdaj
v besedni zvezi iz hlapcev napraviti ljudi? Hlapci so spodaj, ljudje na sredi, zgoraj pa
so junaki oz. muËenci. In gospodarji? Teh v tej zvezi ni.
Kdo je v Hlapcih Ëlovek? Ali vsaj tisti, katerega podoba naj bi bila ljudem najbliæja?
Ne tistim ljudem, ki so zavrgli pamet in vest, temveË tistim, ki naj bi nastali iz hlapcev,
torej ljudem onkraj dandanaπnjih ljudi? Je to Kalander? Je to Hvastja? Kalander, Ëigar
roka naj bi kovala svet in morda tudi novega Ëloveka, ni samo robusten, ampak tudi
skrajno patriarhalen. Zadeve, kolikor so v njegovem dosegu, reπuje na silo: æeno, flbabo«
Tine Hribar
229DR, Vol. XV (1999) 30-31
spreobraËa na ta naËin, da jo zapre, zaklene v hlev. Hvastja ne ve, Ëemu æivi: flKaj
izpraπuje drevo v samoti: Ëemu rasti? Raste, doraste, strohni...« Pomeni biti Ëlovek biti
drevo? Hvastja je v Hlapcih morda res najbolj Ëloveπki, toda tudi njegov flevangelij
radovoljnega suæenjstva«, Ëe naj uporabim Lojzkino oznako, je poln resentimenta in
navsezadnje bolj ali manj prikrite maπËevalnosti. In ali ni njegovo suæenjstvo (Cankarjeva
prva oznaka Hlapcev je bila Suænji) na neki ravni πe slabπe od hlapËevstva? Preostane
torej le Jerman, Franc, ki ni junak in zato nikoli ne bo postal gospodar. Jerman je Ëlovek,
flki ni rojen za junaπki posel, pa ga mora kljub temu opravljati, ker se je svet tako
zaobrnil«. Na tej toËki se Jerman najbolj pribliæa Hamletu, ki je v svoja dejanja ravno
tako prisiljen prav zaradi tega, ker je svet vræen iz tira. Vendar Jerman na koncu ne bo
naredil niË hamletovskega, zato komajda reËemo, da je fljunaku podoben«, junaku, ki
je pripravljen umreti za tisto, za kar mu zares gre: bodisi za svoje prepriËanje bodisi za
oblast. V Jermanu ni sle ne po lasti ne po oblasti. Zdi se, da celo po spolni ljubezni ne.
Obvladujejo ga flstaroverskost« in hrepenenje na eni ter gnus in utrujenost na drugi
strani.
Ali tedaj sploh pelje neposredna pot od hlapcev do ljudi? Vse kaæe, da to sploh nista
pojma, ki bi ju lahko uporabljali na isti ravni. HlapËevstva se Ëlovek lahko reπi le, Ëe
postane gospodar; gospodar pa postane le, Ëe zmore najpoprej postati junak. »e je v
njem toliko junaka, da s svojim junaπtvom premaga doslejπnjega gospodarja. Sodbo si
bo pisal sam le, Ëe bo z voljo in moËjo, z voljo do moËi oblast vzel v svoje roke. Narod,
ki naj bi si pisal sodbo sam, torej neogibno potrebuje flnarodne heroje«, junake, ki so
pripravljeni ærtvovati tudi svoje æivljenje. In tako pripomoËi k temu, da postanemo
gospodarji; na flsvoji zemlji« namreË. Ne gre torej za to, ali naj bi bili hlapci ali junaki
ali pa ljudje. To je neustrezna oz. vsiljena izbira. Ljudje smo le, kolikor smo obenem, a
na drugi ravni, tudi gospodarji. Ne gospodarji drugih ljudi, gospodarji hlapcev, temveË
gospodarji samih sebe: avtonomni subjekti. Nosilci moralnega zakona, kantovsko reËeno,
kategoriËnega imperativa.
»lovek ne postane Ëlovek πele tedaj, ko ni niti hlapec niti junak/heroj, marveË je
Ëlovek, kolikor je zmoæen moralnega junaπtva: Moreπ, ker moraπ! Jerman je blizu
junaπtvu v svoji trpnosti; ko ne popusti. Ne popusti v Ëem, glede Ëesa? Glede svoje
æelje? Glede te si Jerman ni na jasnem in to je izvorni izvir njegove utrujenosti. Se pravi
tega, da ne postane heroj, aktivni junak z jasnim ciljem in enako jasnimi zahtevami. Ali
pa sledi svoji resniËni æelji, æelji, ki ni istovetna s potrebami in zahtevami, prav s svojo
trpnostjo?
»e je gospodarjev diskurz, diskurz, ki kot druæbena vez predpostavlja hlapce in
hlapËevstvo, le eden od diskurzov, Ëloveka tudi kot druæbeno bitje ni mogoËe stlaËiti v
ta okvir. »lovek v svoji Ëloveπkosti oz. ËloveËnosti prebiva na razliËnih ravneh in
podroËjih. Ko gre Jermanu za to, da bi iz hlapcev naredil ljudi, ima pred seboj istovetnost
Ëloveπkosti in ËloveËnosti, se pravi Ëloveka kot ideal. Njegova idealna podoba Ëloveka
pa je v temelju krπËanska podoba. Od tod njegova histeriËnost, ko se je prisiljen v
imenu idealov, ki jih razglaπajo gospodarji, upirati tem istim gospodarjem. Nekako ve,
da jih prav na ta naËin potrjuje, torej tudi vzpostavlja. TragikomiËno, Ëeprav bolj tragiËno
kot komiËno, pa je, da tudi priznanje za cilje svojega uporniπtva in uporniπtvo samo
HlapËevstvo
230 DR, Vol. XV (1999) 30-31
priËakuje od gospodarjev, namreË od gospodarjev, ki jih ima sicer za niËvredne hlapce.
Pravzaprav bolj Cankar kot Jerman, saj je Cankar avtor Hlapcev tisti, po katerem zadnje
Æupnikove besede pomenijo tako opraviËilo kot priznanje.
A zakaj je tedaj prav klerikalno vodstvo flslovenskega krπËanskega uËiteljstva«
zagnalo tak vik in krik ob knjiæni izdaji Hlapcev ter zahtevalo in tudi doseglo prepoved
njihove uprizoritve? In prav s tem dokazalo, da Cankarjeva zrcalna podoba njihovega
flpravega obliËja« zares dræi? Zato ker jih Cankar ni postavil samo pred ogledalo, ampak
tudi pred njihove krπËanske ideale. NatanËneje: preden jih je postavil pred ogledalo, je
æe te same, namreË krπËanske ideale, postavil v ogledalo. Tako da to ogledalo njihovih
obliËij ni zrcalilo nevtralno, marveË v povsem doloËeni, se pravi krπËanski optiki. Ni
πlo zgolj za odsev, marveË za usmerjeno projekcijo njihovih obliËij. ©ele ta preslikava
jih je tako groteskno popaËila, jih spremenila v karikaturo. Karikaturo Ëesa?
Tu smo na prelomni toËki. ObiËajno sklepanje poteka takole: ideali so resniËni in
lepi, ljudje pa se jih ne dræijo, jih s svojim realnim æivljenjem paËijo, v skrajnih primerih
sprevraËajo celo v njihovo nasprotje. Slovensko krπËansko uËiteljstvo, ki je zatrjevalo,
da zvesto izpolnjuje svoje flprevzviπeno zvanje«, je bilo prepriËano, da jih Cankar lovi
prav v tem prostoru, in sicer kot tisti del, ki zastopa celoto; sicer se ne bi zgraæalo nad
tem, da se je avtor Hlapcev fldrznil hudo in ostudno blatiti uËiteljevstvo sploh«. Kaj ne
spadata med glavne krπËanske ideale prav pokorπËina in poniænost?
Ni kristjan dolæan gospodarju æe vnaprej ponuditi tistega, kar mu pripada? Tako
posvetnemu gospodarju kot Gospodarju sveta? Po Nietzscheju je zato krπËanska etika
æe kot taka etika hlapËevstva: upraviËevanje in opraviËevanje Ëredne morale. Ni tedaj
Jerman, ko skuπa iz hlapcev narediti ljudi prav na podlagi zaresne uveljavitve krπËanskih
idealov, ujet v brezizhoden poloæaj? In prav zaradi te ujetosti tako brez moËi? »lovek
lahko postane muËenec, pasivni junak pod nasiljem v imenu nekrπËanskih vrednot,
teæko pa postane muËenec v razmerju do morale, katere temelj je prav muËeniπka dræa,
se pravi v razmerju do hinavsko sprevrnjenega duhovnega nasilja krπËanske
heteronomne, se pravi teonomne etike. Nasilja, ki povsem zveriæi znaËaj ljudi.
Ali pa je vse to le povrπje in je na dnu labirinta, po katerem tava Jerman, v resnici
nagon smrti? SpoËiti se, spati...  na to teænjo vezano hrepenenje po smrti je uËinek, ne
vzrok. To pomeni, da samomor kot moæna posledica ni brez razloga. Vendar ta razlog
ni nagon smrti. Narobe, samomor je, v tem je njegov skriti paradoks, naravnan zoper
nagon smrti. Zoper nagon smrti, ki je v svoji agresivnosti vselej usmerjen zoper drugega,
tako da ga, Ëe se ozremo Ëisto nase, dejansko sploh ni; ne obstaja kot nagon zoper mene
samega. Obstaja le kot nagon po ubijanju, katerega ærtev je vselej drugi.
Paradoks Jermanove narave je prav v tem, da kljub odloËitvi za avtonomno dræo ni
zmoæen ubijati. Ni zmoæen dejanj, ki konstituirajo modernega gospodarja, se pravi
Ëloveka kot Subjekt. Zato, Ëetudi noËe biti hlapec, ne more, noËe postati Gospodar. V
tem je njegova sodobnost; kajti prav zdaj iπËemo pot, ki naj nam prek razlike med
Ëlovekom kot Ëlovekom in Ëlovekom kot subjektom odpre prostor, v katerem nasprotja
med gospodarjem in hlapcem ne bo veË. Torej tudi hlapËevstva ne. ©e ena utopija? Ne,
kajti pri tem prostoru ne gre za u-topos, za kraj, ki ga (πe) ni, marveË za prostor, ki je æe
tu. Ki je prostor naπe, Ëlovekove odprtosti za odprtost biti. Ki je prostor prostosti, prostor,
Tine Hribar
231DR, Vol. XV (1999) 30-31
v katerem sta se v neki epohi biti sicer lahko razprostrla tako avtonomna svoboda kot
heteronomno hlapËevstvo, a nikakor ni omejen nanju. Ta prostor, v katerem se Jerman,
Ëetudi ga ne zna opisati, Ëuti doma, v svoji globini ohranja, v Ëasu povampirjenega
subjekta celo v nasprotju z njim, tudi krπËanstvo. Ne z razglaπanjem teonomnosti, se
pravi heteronomnosti, marveË z ohranjanjem svetega, s spominom na svetost æivljenja
in posveËenost mrtvih. To pomeni, da krπËanstva kot religije ni mogoËe omejiti na
etiko, natanËneje, da ga z oznako heteronomnosti, ki mu jo pripiπemo z vidika moderne
avtonomne etike, ne zajamemo v celoti oz. ne izËrpamo. Jermana veæe nase ‡ in v tem
je skupaj s Cankarjem oznanjevalec Ëistejπega krπËanstva ‡ ta, v prvi polovici 20. stoletja
domala povsem potlaËena razseænost krπËanstva. Razseænost, ki jo etiËna heteronomnost
zelo zabrisuje, ne more pa je povsem izbrisati. Tako kakor izpostavljanje boæjega ne
more povsem izbrisati svetega kot svetega.
HlapËevstvo