Poštnina plačana v gotovini Nova doba Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXI. Celie, petek 22. Jeptembra 1939 Štev. 39. Notrania razmeiitev Beograjski list »Napred«, ki ga izdaja univ. prof. dr. Mihailo Ilič, je objavii o vprašanju notranje razmejitve naše države naslednji aktualni članek: Ze v Času pogajanj za rešitev hrvat- skega vprašanja in tudi sedaj, ko je sporazum zaključen in ga je treba prak- ticno izvesti, je povzročalo in povzroča največjo pozornost širokih krogov vpra- šanjc teritorialne razmejitve. To je za- res eno najdelikatnejših vprašanj v vsej tej stvari. Ce ne bodo pri razpravljanju o tem vprašanju izšli s pravilnih vidi- kov, se bodo mnoge občutljivosti sma- trale prizadete, kar utegne postati iz- vor novih nezadovoljstev. Temu pa se je treba za vsako ceno izogniti. K sreči je samo eden vidik, po katerem se je treba ravnati, to je vidik, da je tu go- vora o notranji razmejitvi in ne o od- cepitvi teritorija od državne zajednice. Ce iraamo to stalno pred oemi in prav tako tudi dejstvo, da so pod vplivom raznih prilik Srbi in Hrvati tako pome- šani med seboj, da jih je nemogoče razdeliti tako, da bi bili na eni strani samo Hrvati, a na drugi strani samo Srbi, potem moramo pristati, da bodo na hrvatski strani tudi Srbi, na srbski pa tudi Hrvati. Seveda je tudi to docela naravno, da bi na primer srbski ele- menti, če že ne iz drugih, pa vsaj iz sentimentalnih razlogov, rajši pripadali srbski strani. Ce pa je prišlo nasprotno in so pripadli hrvatski strani, nikakor ne smejo pozabiti, da se je na drugi strani zgodilo isto s hrvatskim elemen- tom. Kajti kakor je naravno, da želijo Srbi biti na srbski strani, je prav tako naravno, da želijo tudi Hrvati biti na hrvataki. Toda prvi in drugi, prav tako Srbi, ki ostanejo s Hrvati, kakor Hrvati, ki ostanejo s Srbi, ne smejo nikoli po- zabiti, da so tudi v tem primeru v svoji skupni državi, da ta njihova skupna država tudi njim vsem garantira enake državljanske in politične pravice ter da končno ta njihova država baš s to pre- ureditvijo postaja mnogo krepkejša in močnejša nego je bila — kar tudi ves svet odkrito priznava —, to pa more samo pomeniti, da so tudi Srbi kot Srbi in Hrvati kot Hrvati sedaj krepkejši in močnejši. Mislimo, da je zlasti Srbe lahko prepričati o tem, kajti če oni tvo- rijo večino v tej državi, je izključeno, da bi postala država močnejša, oni pa šibkejši. Z rešitvijo hryatskega vpraša- nja torej niso pridobili samo Hrvati, marveč tudi Srbi. Zlasti v politično moralnem pogledu je pridobitev za Srbe velika. Cetudi ni srbski narod kot tak tlačil nikogar in tudi ne Hrvatov, je vendar treba prizna- ti, da so bili nosilei nasilnih režimov v tej državi Srbi, zaradi Česar se je tem režimom lahko dajalo srbsko obeležje. Z rešitvijo hrvatskega vprašanja na podlagi sporazuma pa je sedaj odstra- njen ta madež s srbskega imena in vsem, znotraj in zunaj, je zopet jasno, da je Srb tudi danes to, kar je bil vče- raj, da je ohranil svoj svobodoljubni duh in da mu je tudi dalje »brat mio ma koje vere bio«. Ta povzdiga moraine sile srbstva, s katerim se je srbstvo v svojih svetlih dnch vedno odlikovalo, pa je mnogo važnejša od tega, da to mesto ali ta srez ni pripadel srbski strani, marveč hrvatski, kajti, da zopet pono- vimo, tudi v tem primeru ni pripadel tujeu, marveč je tudi dalje ostal v skup- ni državi. Zlobni ali pa docela neinformirani ljudjc prepričujejo Srbe, češ da so se- daj ostali brez morja, ki so ga baje Hrvati pograbili. Da se s takimi trdit- vami še dalje zastrupljajo odnošaji med Srbi in Hrvati, ni treba posebej doka- zovati, a da take trditve ne odgovarjajo resnici, je prav lahko dokazati. Kajti zares ni večje nesmiselnosti, kakor pre- pričevanje, da so Srbi ostali brez morja v državi, ki ima skupnega kralja in skupno narodno predstavništvo, skupno vojsko in mornarico, kakor tudi skupen promet, in ki v gospodarskem pogledu predstavlja eno edinstveno podroeje Ravno nasprotno je res, da se namreč n v pogledu morja nič izpremenilo in di je morje prav tako srbsko in hrvatsk< in slovensko danes, kakor je bilo tud včeraj. Manjše stvari morajo prepustiti me sto vecjim. Med one prve spada pri ključevanje posameznih teritorijev te ali oni edinici v skupni državi, a me« one druge brez dvoma spada dejstvc da je ta država postala končno to, ka bi bila morala biti od svojega rojstva namreč z voljo Slovencev, Hrvatov ii Srbov njihova skupnr. avžava. In ke: ni znotraj nihče več izven nje, se b< zunaj težko kdo mogel uspešno vzdig niti proti njej. V današnjih mednarod nih prilikah pa to ni samo velika, mar več je vprav ogromna stvar. doprinesla žrtve, ki jih je ta borba za- htevala. Razumevajoč sporazumno reši- tev hrvatskega vprašanja kot edino rao- gočo pot in gledajoč v tem neodložljivo državno potrebo, je JNS po volitvah na- daljevala iskreno sodelovanje v tej sme- ri. Prepričana o brezpogojni potrebi so- lidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev v obrambi skupne bodočnosti, je delala samo v interesu domovine v dneh težkih nevarnosti. Najvišji interesi monarhije in Jugoslavije zahtevajo odložitev zao- strenih strankarsko političnih razprav in razdvojenosti ter irnperativno nalaga- jo zbiranje vseh ustvarjajočih narodnih sil, da bi se mogli upreti tegobam seda- nje težke dobe. Danes ves jugoslovenski narod s skrbjo, a z mirno odločnostjo motri in spremlja razvoj dogodkov v Evropi ter je čvrsto odločen — bodisi Srbi, bodisi Hrvati, bodisi Slovenci — da brani svobodo in neodvisnost svoje domovine do poslednje kaplje krvi, ako bi bila ogrožena od katere koli strani. JNS je čvrsto prepričana, da je bo- dočnost Jugoslavije odvisna samo od za- vednosti in požrtvovalnosti njenih si- nov, zaradi Cesar ne želi, da bi se v se- danjih resnih razmerah otvarjala borba c notranjih vprašanjih, vendar pa sma- tra za svojo patriotsko dolžnost, da ne- odvisno od ozkih strankarskih okvirov pokaže na naslednja dejstva, ki morejo biti usodne važnosti za vse narodno življenje. (Sledi pet točk. Prva govori o tem, kako sta bila ustvarjena sporazum in banovina Hrvatska, ter v tej zvezi po- udarja potrebo, da se uredi tudi ostali del Jugoslavije. Naslednje točke pa se glasijo:) 2. ' Ne glede na današnjo režimsko kombinacijo, kateri daje osnovo in v ka- teri tvori glavno jedro Jugoslovenska radikalna zajednica, pozdravlja JNS dej- stvo, da so zastopniki KDK z dr. Vlad- kom Mačkom na cem sprejeh upravlja- nje državnih poslov in prevzeli odgovor- nost za vodstvo državne politike, izjav- jajoč pri tem slovesno, da je Jugosla- vija najboljše jamstvo za neodvisnost in napredek Srbov, Hrvatov in Sloven- cev. 3. Izvajanje tega sporazuma naj bi od- stranilo njegove nedostatke. Dolžnost izvrševalcev sporazuma je, da izdajo sklepe in spravijo posebni položaj bano- vine Hrvatske v sklad z najvažnejšimi interesi državne celote in splošne narod- ne solidarnosti na podlagi edino dopu- ščenega naeela enakosti in ravnoprav- nosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ni- hče več ne more zvračati odgovornosti na jugoslovenski nacionalizem, češ da ie on zapreka in ovira za dokončno ure- ditev razmer v državi. 4. Tragični spopadi, ki pretresajo Evropo in ves ostali svet, ter resna skrb za varnost naroda nalagajo vsem rodoljubom sveto dolžnost, da očuvajo mir med narodom in onemogočijo vsa- kršna razburljiva razpoloženja in po- krete. Jugoslovenski nacionalisti, imajoč vedno pred očmi samo Jugoslavijo, ki stoji nad vsemi posebnimi vprašanji in interesi, in verujoč v zdravo moč na- roda ter globoke nagone za narodno sa- moobrambo, morajo zvesto služiti svo- jemu kralju in svoji domovini ter mora- jo biti pripravljeni na skrajne žrtve, da se olajša in pospeši mirna ureditev vseh odnosov v državi. S polno pravico pričakujejo, da bo sporazum postal tra- jen, dober in rešilen edinole tedaj, ko bo utrdil živo vero v usodno povezanost Srbov, Hrvatov in Slovencev in ko se bo razvilo in razširilo spoznanje in čustvo, da je Jugoslavia v celoti In v vseh svo- jih delih država in domovlna vseh Sr- bov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev. 5. JNS, vedno zvesta oporoki velikega kralja Mučenika, motri vsa državna vprašanja izključno s stališča splošnih in- teresov celote ter veruje danes še prav posebno v svoja nacionalna načela in ideale. Zato je globoko prepričana, da bodo nove izkušnje zopet potrdile. kl]ub vsem pogreškam v preteklosti, neovržno resnico, da moreta biti edino jugoslo- vensko edinstvo in nedeljiva celota, po- i šteno in pravično izvedena, v kraljevini i Jugoslaviji zanesljiv temelj resnične enakosti, ravnopravnosti, socialne pra- vičnosti in prave narodne solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato ni bilo nikdar bolj potrebno kakor danes očuvati neomajno vero, da je nezmaglji- va in edino rešilna nacionalna misel, ki je dala Jugoslaviji življenje. Glavni odbor JNS izraža svoje popol- no zaupanje predsedniku stranke in mu daje v duhu navedenih smernic proste roke za nadaljnje delo.« Russia prodira v Evropo Silovit odpor poijskih iet — Predsednik pof/sfre republike in vlada sta zapustiia poljsko ozemi/e — Ruska armada xaseda ukrajinski in beloruski del Poljske — Vo/na na xapadni fronts in na morju — Govori Hifffer/a, Chamberlaina in Daladierja - Proglas dr. Benesa Nemške čete so po silovitih borbah za- sedle večino ozemlja, kjer prebivajo Po- Ijaki. Poljska vojska se v VarSavi, Mod- linu in pri Gori Kalvariji .še vedno brani x vso silo. Prcnlsednik poljske republike Moscicki in člani poljske vlade so zapu- stili poljsko ozemlje in prispeli v Kumu- nijo. Deli poljske vojske so se zatekli v Rumunijo, Madžai*sko in Litvo, kjer so bili razoroženi. Ruska armada je začela v hedeljo zjutraj zaseilati ukrajinski in beloruski del Poljske. Prodiranje Rusov proti demarkacijski črti, ki je bila dogo- vorjena med Rusijo in Nemčijo, bo kma- lu zaključeno. Poljske čete so nudile Ru- som le ponekod odpor, v nekaterih od- sekih pa je prišlo do bratenja med ru- skim in poljskim vojaštvom. Rusija je izjavila, da bo ostala nevtralna. Ruska vojska je zasedla že vso mejo proti Ru- muniji in del poljsko-madžarske meje. Na zapatlni front! pripravlja franco- ska armada veliko ofenzivo med Mozelo in Renom. Francozi vodijo operacije iz- ključno na nemškem ozemlju. Zasedle so raesto Perl in obkoljujejo Saarbrücken. Nemške podmomice so potopile že več angleških ladij, angleska in francoska mornarica pa sta uničili doslej že vcč kot 10 nemških podmornic. Nemški kancelar Hitler je imel v to- rek popoldne po slavnostnem vhodu v Gdansk govor, v katerem je ostro napa- del Poljsko in Anglijo. Izjavil je, da bo- sta poljsko vprašanje uredila Nemčija in Rusija sami. Poljskemu vojaštvu je izrokel prizuanje za njegovo jiuia«tvo. Indircktno jee izrazil svojo pripravljo- nost, da sklene mir s Francijo in Anj;li- jo, a tudi odločnost, da Nemčija nada- ljuje vojno še več let, če tako želita \ Prancija in Anglija. Anftleški ministrski predsednik Chamberlain je v svojem go- voru v spodnji zbornici v sredo izjavil, da Anglija in Francija sicer nista mogli prepreeiti poraza Poljske, a sta ji po- no\ no dali zagotovilo, da se bosta z vse- mi silami dalje borili zanjo. Anglija je trdno odločena nadaljevati vojno, da reši Evropo stalnesa strahu pred nemškim napadom in omo^oči vsem narodom, da ohranijo svojo neodvisnost in svobodo. Upanje na mirno rešitev spora med Nemčijo in Poljsko je izsinilo zaradi brutalnega napada na Poljsko. Franco- skji ministrski predsednik Daladier je Hovoril v četrtek zvcčer po radiu fran- coskemu narotlu o ciljih vojne. Dejal je med drugim: Mi smo svoboden, zedinjen narod, ki si je zapisal za svoje življenj- hko geslo: Svoboda ali smrt! Nemška propaganda pravi, da hočejo samo An- ejleži vojno, toda Nemci dobro vedo, da jfc vojaško sodelovanje Anftlije s Franci- jo v vsakem pogledu popolno, tako na morju, kakor na kopnem in v zraku. Ra- zen tega spajajo obe državi isti ideal! svobode in človečanst\'a. Smo v vojni, ker npčemo biti sužnji! V boj pa smo šli z gcslom: Do konca, do popolne zma- ge! Borili se bomo, dokler ne bo nade v dokončni mir, v katerem ne bo mesta za poskuse hegemonij. Francija je zgra- bila za orožje iz razlogov pravice in člo- večanstva in bo zato zmagala! Bivši prezident češkoslovaškc republi- ke dr. Bones je po radiu pozval vse Ce- he in Slovake na borbo z» svobmlo. Po- sledice tega proglasa so se takoj poka- zale med češkim in slovaškim narodom v češko-moravskem protektoratu odnosno na Slovaškem. Stališče JNS Pogfedi na naio notranjo poiitiko V Beogradu je bila v nedeljo seja glavnega odbora Jugoslovenske nacio- nalne stranke. Sejo je vodil predsednik g. Peter Zivkovič. Na seji je bila spre- jeta naslednja pomembna resolucija: »Glavni odbor JNS se je sestal 17. septembra t. 1. k seji, na kateri je raz- j pravljal o notranjih razmerah in zuna- J njih odnosih kraljevine Jugoslavije. Spričo težavnega mednarodnega položa- ja, v katerem se nahaja ves svet, se je posvetoval o velikem preokretu v no- j tranjem življenju naše države, ki je na- stal z aktom z dne 26. avgusta t. 1., pri ecmer ga je izključno vodila skrb za bodočnost naroda in domovine. Po dolgi in vsestranski razpravi je prišel glavni odbor, ki je odobril v celoti poročilo iz- vršnega odbora JNS z dne 5. septembra t. 1., soglasno do naslednjih zaključkov: JNS se je ob priliki poslednjih volitev v narodno skupščino zavzela za poiitiko sporazuma ter je sodelovala v borbi za zmago te politike in s polno lojalnostjo Predsednik rumunske vlade — umorien V četrtek ob 14. so člani bivše »Ze- lezne garde« umorili predsednika ruj munske vlade Armanda Calinesca v bli- žini njegovega stanovanja v Bukarešti. Ministrskega predsednika, ki se je vozil s svojim avtomobilom in ga je spremljal neki policijski komisar, so nenadno ob- kolili trije avtomobili. Prvi je zavozil pred Calinescov avto in se mu postavil počez na pot, tako da je moral obstati. Tedaj so iz obeh drugih avtomobilov, ki sta v naglici privozila na obe strani predsednikovega voza, pripadniki »Zelez- ne garde« pričeli streljati na Calinesca. Frvi je bil ubit Calinescov spremljeva- lec. Sofer je bil hudo ranjen; Ministr- skega predsednika samega je zadelo 11 strelov, med njimi trije v obraz. Mini- strski predsednik je na mestu izdihnil. Atentatorje so kmalu nato prijeli. Dva izmed njih sta izvršila samomor. Kakor poroča nemški poročevalski urad, so 9 atentatorjev v noči na petek ju- stificirali na kraju umora, kjer ležijo sedaj njihova trupla obenem s truplima ostalih dveh atentatorjev, ki sta izvrši- la samomor. Trupla bodo ležala tarn 24 ur v svarilen vzgled prebivalstvu. Za novega predsednika rumunske vla- de je imenovan general Argesanu. Stran 2 »NOVA DOBA« 22. IX. 1939 Stev. 39. Politika Besede in dejanja Grški filozof Demokrit, ki je živel » med 1. 460. in 360. pred Kristom, je de- jal: »Mnogi, ki počenjajo najnizkotnej- še stvari, iraajo na jeziku najbolj vzvi- šene besede«. Zlorabljanje vere Delavska pravica«, glasilo krščanske- ga delovnega ljudstva, citira naslednje besede papeža Leona XIII.: Prav tako pa se nobena stranka ne more posluževati imena vere, da bi s tern dala zavetje svojim lastnim politič- nim naziranjem. Kdor meša Cerkev v strankarske prepire in se hoče posluže- vati njene opore, da bi laže triumfiral nad svojim političnim nasprotnikom, ta brezobzirno izrablja vero. Kako je s „FeniJcsom"? Po »Delavski politiki« posnemamo: Neprestano se govori o sanaciji zavaro- valne družbe »Feniks«, ki je bila pose- strima avstrijskega »Feniksa«. Mogoče bi sedaj pritegnili k tej sanaciji tudi dr. Stojadinoviča in njegovo premoženje, ker je bil dr. Stojadinovič dalje časa predsednik te družbe? Krivice je treba popraviti! »Delavska politika« objavlja: Reakcija tarna, ker je izgubila dr. Stojadinovica, ki je napravil s svojim režimom mnogo krivic, zlasti tudi delav- stvu. Krivice je sicer legaliziral, ali le- galizacija ni odgovarjala duhu demo- kracije. Sporazum s Hrvati je sankcio- niral duha demokracije in obsodil kri- vice, ki so bile zagrešene proti njej. Spo- razum je sedaj baza nove zdrave de- mokracije v državi, po kateri je tudi jugoslovensko delavstvo upravičeno za- htevati reparacije krivic, ker mu gredo po zakonodaji kakor tudi po moralni in intelektualni poziciji v državi. Organizi- rano delavstvo je to zahtevo postavilo. SUZOR Zagrebška »Nova riječ« piše, da člani Stojadinovičevega ravnateljstva Osred- njega urada za zavarovanje delavcev (SUZOR-ja) ne marajo razumeti, da je prišel konec tudi njihovemu paševanju, marveč še kar lepo sklicujejo seje, na katerih bi mogli še dalje nedopustno in razsipno razpolagati z delavskim denar- jem. Russia Molotov je izjavil, da se je Rusija vmešala v nemško-poljski spor zato, da pomaga poljskemu narodu, da se reši katastrose, v katero so ga privedli nje- govi nesposobni voditelji. Ameriški voj- ni ataše na Poljskem je izjavil, da so poljski vojaki z orožjem v rokah poma- gali Rusom pri napredovanju, dočim se Nemcem še vedno ogorčeno upirajo. »Times« napovedujejo, da se bo rusko- nemško sodelovanje kmalu pretvorilo v neprijateljstvo. Čehi in Slovaks Praški listi so objavili proklamacijo vlade protektorata, ki pravi, da pred- stavlja akcija dr. Beneša in tovarišev v inozemstvu nelegalno delo, in opozarja ,vse Cehe v inozemstvu, da ne vstopajo j v legije, ki se naj borijo proti Nemčiji. Zanimivo je, da morajo češki listi pisati »Protektorat Böhmen und Mähren« sa- mo v nemškem jeziku. Slovaška vlada je izdala protest proti Slovakom v ino- zemstvu, ki pristopajo k češkoslovaškim legijam. Kakor znano, so osnovali če- škoslovaške legije v Angliji, Franciji in Poljski, sedaj pa se snuje taka legija tudi v Ameriki. Vsem legijam načeluje bivši prezident dr. Beneš. Francoski in angleški listi poročajo, da vstopajo v eeškoslovaške legije vsi Cehi in Slovaki, ki živijo v inozemstvu. Angleški listi javljajo, da so v bivših sudetskih pokrajinah razpustili vse če- ške šolske in kulturne organizacije, ka- kor n. pr. Solsko matico, Narodno jed- noto, Ceško besedo itd., in da so vso njihovo veliko imovino zaplenili v ko- rist dunajskega fonda za obnovo. Vladni komisar v Budjejovicah je od- redil izpremembo imen velikega števila cest in ulic v tern mestu. Tako so izgi- nile ulice Nerudova, Purkinjeva, Dvofa- kova, Delavska, Sokolska, Husova itd., namesto njih pa so uvedli imena Reichs- gasse, RadetzkyStrasse itd. V češko-moravskem protektoratu so oblasti v zadnjih dneh zopet izvršile mnogo aretacij med Cehi. Med drugimi so aretirali tudi bivšega predsednika vlade Berana in bivšega praškega žu- pana Zenkla. Vojna klobasa V Nemčiji so uvedli vojno klobaso. Mesarji smejo izdelovati samo eno vrsto klobas. X Vlada je dobila začasno zakono- dajno oblast. Kraljevi namestniki so predpisali naslednjo uredbo o izmenjavi obstoječih predpisov in uveljavljenju novih: Ministrski svet more do sestanka narodnega predstavništva z uredbami izpremeniti obstoječe zakone, uredbe, pravilnike in ostale predpise ter izdati nove, v kolikor zahtevajo to javni inte- resi. Te uredbe se morajo predložiti v odobritev narodnemu predstavništvu, čim se zopet sestane. Ta uredba je sto- pila 18. t. m. v veljavo. X Nove gospodarske in socialne otl- mlbe vlade. Ministrski svet je na seji v sredo v načelu sprejel načrt uredbe o pobijanju draginje, ki predvideva kon- trolo cen vseh življenjskih potrebščin, jedil, pijač, hrane za živino, obleke, obutve kurjave, razsvetljave, poljedel- skega orodja in sredstev za poljedelsko proizvodnjo, pogonskega in gradbenega materiala, stanovanj, lokalov in vseh vrst predmetov, ki so potrebni in ne predstavljajo razkošja. To uredbo je iz- delal minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljevič. Na predlog finančnega ministra dr. Suteja je ministrski svet v načelu sklenil, da se cena soil za živino zniža od 1,25 din na 50 par, cena soli za ljudsko prehrano pa od 2.50 na 1.50 din, morda celo na 1 din. Zadevna uredba bo izdana v pri- hodnjih dneh. Po sklepu ministrskega sveta bodo družine obveznikov, ki so po- zvani na vojaške vaje in ki nimajo sredstev za vzdrževanje, dobile državno podporo. Vsem poljedelcem, ki bi morali oddati svojo živino na razpolago vojski, bodo vso to živino plačali. Na predlog notranjega ministra Mihaldžiča je mi- nistrski svet sprejel uredbo, na podlagi katere bo lahko odstavljal občinske od- bore in predsednike občin odnosno po- stavljal komisar je za mesta Beograd, Zagreb in Ljubljano. Za banovino Hrvat- sko bo oblast namesto notranjega mi- nistra izvrševal ban banovine Hrvatske. Domaie vests VSEM NAROCNIKOM ki niso še ničesar nakazali na račun naročnine in ki do 1. oktobra t. 1. ne bodo poravnali naročnine, bomo s tern dnem ustavili pošiljanje lista in za- ostalo naročnino izterjali. Uprava »Nove dobc« — »Samouprava« se je spremenila v tednik. »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, ki je bila doslej dnevnik, izhaja sedaj samo še kot tednik. — Železnica Ustiprača — Foca otvor- jena. V nedeljo je bila svečano otvor- jena 42 km dolga železniška proga Ustiprača — Foča. Ta proga tvori del bodoče železniške zveze Beograda z morjem, ki bo okrog 200 km krajša od sedanje proge. — Zimski semester na ljubljanski univerzi se bo pričel 25. t. m. in bo rra- jal do 15. februarja 1940. Inskripcija bo za slušatelje, ki stopijo prvikrat na univerzo, od 25. t. m. do 5. oktobra, za slušatelje, ki so že bili vpisani, pa od 25. t. m. do 10. oktobra. Naknadna in- skripcija se bo dovoljevala le na moti- virane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, in sicer le do 20. novembra. V poletnem semestru 1938-39 je bilo na univerzi 1730 slušateljev in slušateljic in sicer 1405 rednih slušateljcv,1 321 rednih slušateljic in 4 izredni slušatelji. Na filozofski fakulteti je bilo 352, na juridični 624, na medicinski 132, na tehniški 434 slušateljev in slušateljic, na teološki fakulteti pa 188 slušateljev. — Pogon na divje svinje pri Kozjem in Pilštanju. Sresko načelstvo v Smarju pri Jelšah objavlja, da bo v nedeljo 24. t. m., v primeru slabega vremena pa v nedeljo 1. oktobra, uraden pogon na divje svinje v loviščih občine Kozje- ga in Pilštanja s sestankom lovcev ob 7. zjutraj na trgu v Kozjem. Lovci so vabljeni, da se udeleže lova. — »Roditeljski list«, ki ga izdaja'Pe- dagoška centrala v Mariboru, po skle- pu njenega občnega zbora in upravnega odbora ne bo izhajal. Mnogi naši naroč- niki do lista niso izpolnili svojih obvez- nosti, tako da založnica ne razpolaga z zadostnimi gmotnimi sredstvi za izda- janje lista. Ob ugodnejšem gmotnem stanju bo list spet izšel, kar bo pravo- časno javljeno v listih. Iz občinsfva Celiska površnost Celjska mestna občina je izdala ličen prospekt za Celje ter gornjo Savinjsko in Logarsko dolino. Prospektu je prilo- žila vozni red železnice in avtobusov. Poleg mnogih netočnosti — celo v po- gledu celjakih avtobusov in njihovih prog! — je neverjetno površno prepisan tudi železniški vozni red. Tako na pri- mer prihaja iz Maribora ob 6.48 zjutraj še vlak, a iz Celja baje ne vozi naprej, vsaj y voznem redu ni označen. V tuj- skem prometu bi Celje rado imelo neko vlogo, pa izdaja take, neodpustljivo po- vršno sestavljenc prospekte! —e— Kino METROPOL Cefie Predvaja Rdeči krii Danes zadnjikrat najnovejši rnuzikalni Slager Pesem Pariza (Lumieres de Paris) Grandiozno delo muzikalnega bogastva, razkošne inscenacije in niza čarobnih niolodij. 7 I N O ROSSI 23., 24. in 25. septembra BEG NA JADRAN (Flucht an die Adria) Briljantna komedija — humoristične situacije — nenadkriljiv originalen humor — Film se oaigrava večjidel na naši prekrasni jadran- ski obali v — Dubrovniku. V gj- vlogah: ROLF WANK A. nepozabni "PAJSf WO-'TCH». Tibor w. Hafmay. Wilh Woffcer. Lizzi Holzschuh Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjige, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA ÜL. 1 LASTNA, KNJIGOVEZNICA INIario Subic: Med mirom in vojno 10. avgusta 1939. Jugoslovenski štu- denti - stažisti se odpravljamo na kolo- dvor St. Lazaire, kjer nas čaka glavni tajnik Društva prijateljev Jugoslavije . Kam? Saj v Parizu tujec ne sme nikoli brez programa, če hoče videti Pariz v relativno kratkem času vsaj v glav- nih potezah. Toda danes je na vrsti Versailles, kamor se gremo obenem od- zivat ljubeznivemu povabilu bivšega francoskega poslanika v Beogradu, gro- fa de Fontenaya. Ob zgodnji popoldanski uri nas je lokalni vlak pripeljal tja. Studentje so se razdvojili. Ena skupina si je šla ogle- dat sloviti versajski grad, druga, ki ga je že videla, pa »križem skozi Versail- les«. Skozi prostorno preddvorje, sredi ka- terega dominira velik kip Ludvika XIV. na konju, vstopamo v vežo gradu. Na sredini vidimo grajsko kapelo, ki sliči majhni, toda razkošno opremljeni cer- kvici. Na levi in desni prostrani hodniki, dvorane. Ni jim konca. Tu imaš v triur- nem »sprehodiK- komaj časa, da si bež- no vtisneš v spomin vse te umetniške umotvore, zgodovinske dokumente, do- kumente udobja in razkošja stare fran- coske kraljevske dinastije. Cele galerije slik in kipov velikih umetnikov krasijo tu visoke stene, katerih stropi so pokriti s freskami, ponekod tudi z bogato okra- senimi reliefnimi okraski. Znamenite slike: Yvonova »Bitka pri Magenti in Solferinu«, Vernetovo »Zavzetje Smala- ha«, slika, ki meri v dolžino preko 21 m, v višino pa skoraj 5 m. Stevilni portreti in slike iz življenja dinastov, zlasti Ludvika XIV. in Napoleona. »Galerija bitk« s 60 ogromnimi slikami o glavnih bitkah iz francoske zgodovine. Zanimive so še sobane Ludvika XIV., XV. in XVI. ter njihovih žena, zlasti Marije Anto- anete. Končno znamenita steklena dvo- rana, v kateri je bila podpisana Versaj- ska pogodba 1919. Ogledali smo si še staro poslansko zbornico v levem krilu gradu, kjer so še 'lanes vršijo volitve predsednika re- publike, nakar smo se napotili v drug gradič ... Na pragu svoje vile v Rue de Gra- velle nas je dočakal starejši gospod ve- drega obraza in nasmejanih lie. »Vicom- te de Fontenay!« sem pomislil... Kaj naj bi povedal o tern prisrčnem spreje- mu sivolasega francoskega diplomata, ki vabi vsako leto jugoslovenske štu- dente iz francoske prestolnice, da se ob njih spominja na prijetna leta, ki jih je preživel v naši prestolnici? Ali ni s tern samim starčkom izražena vsa vse- bina njegovih pozdravnih besed? Eden izmed študentov je pozdravil g. poslani- ka in se mu v imenu kolegov zahvalil za topli sprejem. Nato smo zapeli nekaj narodnih pesmi, po coctailu pa smo si ogledali grofov delovni kabinet. Tudi tu smo videli redke dokumente diplo- matske aktivnosti Francoza, ki je bil poslanik v Španiji, pri Sv. stolid, v Danski, Jugoslaviji, Belgiji, Turčiji... Poslanika, cigar soprogi je naš blago- pokojni Viteški kralj poklonil sliko s po- svetilom: »A Madame de Fontenay affectueusement — Alexandre I. Ver- sailles 1921.« Avtogrami so zaključili ta prijetni versajski popoldan, ki je izzvenel v skromno, toda prisrčno manifestacijo francosko - jugoslovenskih simpatij. 21. avgusta 1939. Vsi pariški listi prinašajo pod velikimi naslovi novo sve- tovno presenečenje: »Von -Ribbentrop na poti v Moskvo!« Dogodki se sedaj razvijajo in tudi časopisi se tiskajo s filmsko naglico. 22. avgusta: »Razgovori Ribbentrop — Molotov so se pričeli...« 23. avgusta: Jutranja, opoldanska, ve- černa izdaja. »Nemško - ruski pakt pod- pisan« . . . Kakšno stališče bosta zavzeli Anglija in Francija? 24. avgusta: »Ru- dolf Forster proglasil aneksijo Danzi- ga« —,----- Lice Pariza se počasi spreminja. Vse čita časopise, vse komentira dogodke. Kakšne so perspektive neposredne bo- dočnosti? Vojna? Pa da niso to le periodični vročični valovi, ki butajo v razpoloženje mase, da bi ga razburkali? Saj, če je človek vrgel bežen pogled tja med pariško )>sveta življenje in vrvenje«, skoraj da ni opazil spremembe. In življenje teče dalje ... Le vojaštva ^e več na ulici. Avtobusi so že povečini od vojaštva rekvirirani. Muzeji zaprti. Vso noč odhajajo tran- sporti čet na me jo. 25. avgust. Parižani že zapuščajo pariz. Tudi inozemski studentje se po- slavljajo od univerzitetne četrti. Jugo- sloveni smo med njimi. Ob 17.55 že sopi- ha nabito polni brzec z vzhodnega ko- lodvora v smeri proti Strasbourgu. Tež- ko sopiha, kot bi tudi on z nami občutil vso pezo dušeče atmosfere. Za zastrtimi okni je hitel skozi nočno neurje tja proti nemški meji. Za nami pa so mejo zaprli — Odda se enosobno stanovanje s pritiklinami, s plinom, v sredini mesta. Vpraša se v upravi lista. Stev. 39. »NOVA DOBA« 22. IX. 1939 Stran 3 Iz nasih kraiev Laško Odgovor „Slow, gos&odariu" Laško, 22. septembra. »Slovenski gospodar« nam v štev. 36 z dne 6. t. m. odgovarja na naš članek v »Novi dobi« pod naslovom »Cudno postopanje v nasprotju s krščanskim nazorom«. Odgovor dopisnika »Slov. gospodarja« v črni suknji je le pranje zamorca. Sam priznava, da umrlcmu fantku Ivanu Podbevšku sploh niso zvo- nili, ni pa povedal vzroka. Brat g. Pe- tra Podbevška je naročil zvonarju, da bi zvonil nečaku. Podbevšek bi bil zvo- njenje tudi plačal. V resnici je zvonar v torek 8. avgusta zvečer zvonil pol ure, v sredo pa je cerkovnik S. ustavil na- daljnje zvonjenje, a ne vemo, iz kakšnih razlogov. Vprašamo dopisnika »Slov. gospodarja«: Zakaj je lahko zvonar na Smohorju zvonil v sredo trikrat po pol ure, v četrtek k pogrebu pa eno uro ? To zvonjenje je g. Peter Podbevsek plačal po 15 din za pol ure. Ali enakega denar- ja niso hoteli v Zgornji Rečici? Ali Fodbevšek ni morda prave barve? Tudi ni res, da je bil Podbevšku vročen ra- čun za potezalo pri zakristiji, pač pa je res, da ta račun še danes lcži v trgo- vini g. Klcmena. Podbevškov oče še da- nes trdi, da je vozil gradbeni material za novo cerkev 14 dni brezplačno, pa ce se dopisnik »Slov. gospodarja« postavi na glavo. Ze tarn tepe samega sebe, ko pravi: Podbevšek stanuje v Sp. Rečici, spada torej pod laški, ne pod rečiški zvon. Račune za cerkvene predmete no- ve cerkve pa so pošiljali prebivalcem Spodnje in Gornje Rečice, kjer bo ne- koč še župnija in pokopališče za prebi- valce obeh Rcčic. Dopisnik »Slov. gospo- darja« je v odgovoru mlatil prazno sla- mo, ni pa imel toliko poguma, da bi od- krito povedal vsej javnosti, sakaj zvo- nar ni smel zvoniti umrlemu Ivanu, če je hotel Podbevšek plačati zvonjenje. Mi vemo prav dobro, kam pes taco moli. O morali in ljubezni do bližnjega pa nas črni dopisnik ne bo učil. Naj rajši pogleda v vrste svojih štabnih gene- ralov. Revež bi nas tudi rad učil sloven- seine. Prebrskali smo nekaj časopisov njegove vrste, pa smo našli v njih tele evetke: Za nekaj časa se živine ne bo izvažalo, za kongres je odobrena če- trtinska vožnja, tekom časa, velepro- daja otročjih čepic itd. V istem »Slov. gospodarju« je tale »slovniški« oglas: »Vsak, kateri hoče kupiti dobro ter po- ceni razno manufakturo kakor flanele, barhente, štofe ter razne pletenine ...« Dopisnik nam pa naj odpre Breznikovo slovnico in pretuhta nato tele svoje stavke odgovora »Novi dobi«: ... s po- zivom na kršeno liubezen bližnjega . .., ... naj se da bolje poučiti-----, je bil do- stavljen ..., račun za ta zvon, da je Peter dobil..., tudi je stari oče umrle- ga baje 14 dni vozil...! Kdor se z ognjem igra, se opeče! Drugič pa še kaj napišite! Resniina deistva iz zgodovine laškega gasilstwa (Dalje) O obenem zboru z dne 24. decembra 1908 poroča: Društvo ima 1 častnega načelnika, 2 častna člana, 44 izvršujo- čih in 48 podpornih elanov. Dohodkov jc imelo društvo to leto 663 kron 91 vi- narjev, izdatkov 582 kron 89 vinarjev. Izvoljeni so bili: načelnik in blagaj- nik Jurij Benedek, namestnik Karcl Hermann, zastavonoša Franc Košir, orodjar Miha Stastanschegg, vodja briz- galne Miha Vuzdarič, namestnik Franc Kokol, tajnik Karcl Ulaga, vodja mo- štva Norbert Krotil, sanitetni vodja Ka- rel Valentinič, namestnik Jose Drolc. Na tem občnem zboru so tudi ustanovi- i: pogrebni oddelek z naslednjo upravo: predsednik Jurij Benedek, namestnik Karel Hermann, blagajnik Bohuslav Falta, člana uprave Alojz Hermann in Karel Ulaga. Poročilo občnega zbora z dne 6. marca 1911: društvo ima 1 čast- j nega načelnika, 2 častna člana, 38 iz- vršujočih in 50 podpornih članov. Izvo- ljeni so bili: načelnik Jurij Benedek, na- mestnik Maks Košir, blagajnik Jurij Benedek, tajnik Karel Ulaga, četni zdravnik dr. Herman Zangger, zastavo- noša Franc Henke, vodja plezalcev Mak3 Košir, namestnik Hinko Kopač, vodja moštva Martin Stefe, vodja brizgalne Miha Vuzdarič, namestnik Adolf Majcen, sanitetni vodja Karel Valentiiiič. O obč- nem zboru z dne 24. marca 1912 poro- ča samo: Načelnik Jurij Ben3dek, po Webru so bili odlikovani 3 člani z diplo- mami in 3 s kolajnami. Društvo je ime- lo tačas 3 častne člane, 43 izvršujočih in 48 podpornih članov. Dne 4 avgusta 1;91]2 je bil v hotelu Henke gasilsfci koncert, čigar čisti dobiček je bil namc- njen za gradnjo gasilskega doma. Ze iz kronike je razvidno, da gasilci v teda- njih časih niso imeli vsako leto redne- ga občnega zbora. Tako omenja kar 45. občni zbor dne 22. marca 1914: Vseh članov omenja 92 (med njimi 46 izvršujočih). Jurij Benedek je odložil načelništvo. Izvoljeni so bili: Načelnik Maks Košir, namestnik Jurij Benedek, vodja plezalcev Hinko Kopač, namest- nik Hugo Schuller, vodja brizgalne Adolf Majcen, namestnik Franc Kokol. Na tem zboru so zopet sklenili prirediti veselico v korist gradnje gasilskega doma. Od tega leta dalje so tudi laškc ga- silce zajeli krvavi svetovni dogodki in vsa vojna leta kronist ničesar ne ome- nja o gasilskem delovanju. Glavna zgo- dovina je bila seveda le v letnih zapi3- nikih občnih zborov in članskih sezna- mih, ki so bili v predvojnih letih shra- njeni na več krajih. Večina teh doku- mentov je iz neznanih razlogov izginila. Ono malo papirjev, ki jih društvo še ima, je žal premalo za celotno obdelavo zgodovinskega razvoja laških gasilcev. Tako je izginila iz Laškega takoj po prevratu stara avstrijska gasilska za- stava zelene barve z nemškim napisom. Po izjavi nekega bivšega načelnika sta jo bajs odnesli v Gradec ga. K-l in ga. H-n., ker so se tedanji Nemci bali, da bi jo Slovenci uničili. Ta prapor baje leži med starinskimi predmeti v graški tako zvani »Zeugkammer«. Tudi ni iz- ključeno, da so tarn tudi nekateri pisme- ni drustveni dokumenti. Gasilski in- struktorji za Laško so prihajali iz Grad- ca in imeli tudi korespondenčne zveze s posestrimo iz Laškega. Nekateri starejši gasilci izjavljajo, da so se tudi včasih pojavile kake fi- nancne manipulacije v društvu, kar je pravzaprav povzročalo, da so kar čez noč izginili kaki dokumenti. Nekaj slič- nega je bilo tudi po vojni. Neki bivši gasilec tudi ve za neko oscbo, ki pa üi več v Laškem, kako je sežigala obsežni društveni arhiv, a ne ve, iz kakšnih raz- logov. Gasilec P-k se spominja, kako so nekateri metali proč razne papirje, dasi jih je on večkrat svaril, da jim bodo morda še prav prišli. Ker je laška gasilska četa najstarej- ša v Sloveniji in druga v državi, bi bilo primerno, da se njena zgodovina, koli- kor mogoče, otme pozabljenju; treba bi bilo še poiskati virov pri starih čla- nih, ki bi imeli kake zapiske, slike, se- zname itd. Tudi društveni dopis z gra- ško gasilsko četo bi morda rešil kake dokumente. Tudi stara gasilska zastava bi spadala v naš domač muzej. Morda je v starem arhivu celjskega sreza, v čigar območje je svoj čas spadalo La- ško, še k'aj spisov in dopisov, ki se ti- čejo naše gasilske čete. Tako bi bilo mogoče izdati lično brošuro o zgodovini laških gasilcev in jo razširiti med vse gasilske eete dravske banovine, ki bi lahko res čutile, da je laška četa njih matica. Ce smo v kakih člankih uporabili kaj sarkazma in kritike, smo to storili le zaradi razčiščenja nekaterih dejstev, v splošnem pa želimo našemu najstarejše- mu gasilskemu društvu kar največjega razmaha, tovariško slogo, postavitev do- ma in nabavo najmodernejšega orodja v pravcu poštenega, nesebičnega delova- nja! Ker živimo v resnih časih in bo na- ša eeta morda kdaj reševalka občanov, bomo v prihodnjih člankih omenili še proslave njenih oblctnic in jih zaklju- čili z objavo vseh imen izvršujočih čla- nov od ustanovitve pa do danes, kar naj bo naš časten spomeniik vsem laskim gasilcem! (Dalje prih.) 1 Kako je / rudntkom Hudo jamo? Zadnje case so krožile po Laškem vzne- mirljive vesti, da bo rudnik Huda jama prenehal obratovati. Te vesti so pa za- enkrat ncosnovane. Rudniška uprava črpa sicer zadnje premogovne žile, ki so proste, a je z njimi vendarle še zajam- čen zaslužek rudarjev najmanj še za 5 do 6 let. Potrebne bi bile seveda no- ve investicije za iskanje novih žil. Go- vorice o 95 odpuščenih rudarjih so ne- osnovane. To je bila samo namera, to- da 45 rudarjev je odšlo k vojakom, ostali pa so razmeščeni po drugih rud- nikih TPD. Enako stanje je bilo pred leti tudi v Zagorju, a so sčasoma le na- šli nove žile premoga. Uprava je ne- umorno na delu, da najde nove zaloge. V negativnem primeru bodo rudarji raz- meščeni po drugih rudnikih ali pa upo- kojeni. 1 V duhu časa... Neki star Laščan je stopil pred dnevi v neko čistokrvno tr- govino v Laškem in zahteval sladkor. Trgovec mu je odgovoril, da ima v za- logi samo kosovec in sicer po 18 din kg, dasi je ta sladkor po vseh drugih trgovinah le po 16 din. Zato je šel ome- njeni Laščan v Celje in si tarn nabavil potrebni sladkor. 1 Nečuvcno postopanje inteligentnih ki'osov. Neki občan je čakal pred poät- nim poslopjem na pošto. Ob tej priliki mu je priletelo na glavo že vse mogoče: cigaretni popel, lasje, cigaretni ogorek, prah s cunj itd. Danes opozarjamo sto- rilca poslednjič, ker si bomo sicer po- iskali zadoščenja na primerniih mestih. Prav tako opažamo še vedno žalosten pojav, da nekatere »boljše« stranke po- stavljajo otomane kar na okna in jih ves dopoldan zračijo in krtačijo, da pa- da prah na pasante po ulicah. Tudi ste- panje se mirno nadaljuje. Odslej bomo navajali imena, sicer pa bodo imeli še opravka na pristojnih mestih. 1 Snovanje nove prodajalne v Laškem ? Po »tajni radijski postaji« je naša po- izvedovalna služba dobila sporočilo, da so se v glavni ulici v generalnem pri- stanu zbrali štirje člani komercialnega štaba na večerno posvetovanje, da bi ustanovili na vzhodnem delu mesta še eno prodajalno in to v lastnem poslopju, as? oziale mJcjtocuke, HAJVEČJA DOMAfA TRGOVSKA HlSA v JUGOSLAVIJI P. St.: Sreia in nesreJta Tam, kjer se Že hrib nad vasjo za- okrene, stoji Kozarjevo. Mlada sta bila gospodarja, pridna, vesela in srečna. Imela sta že troje otrok, kajti otrok ne sme biti nikoli na pare, kakor ne jajc pod kokljo. Ti otroci so bili ko ajda, ki komaj pokuka iz zemlje, pa že cvete in cvete naprej in raste. Njihova hiša je bila edina obrajena proti jutru, kjer gozd spomladi najprej ozeleni in kjer delajo svoja gnezda žolne, da jim obsije gnezdo že kar prvi jutranji žarek. De- lali so vsi, kakor in kolikor so mogJi, zato je moral najstarejši kar očetu v pomoč na njivo poganjat pri oranju vole. Vsa solzna je gledala mati svojega prvorojenca, ko jo gonil prVo brazdo, saj je vedela, da je stopil na njivo in bo ostal na njivi do konca svojih dni, ko ga položijo na božjo njivo. Mladi mož pa je neutrudno gonil vole od kraja do kraja njive, nič ga ni bilo treba opo- minjati, nič učiti, vse je vedel že sam, saj si je trdno ogledal jane, kakor pra- vijo tamkaj mejnikom. Takole v nedeljo popoldne pa je po- čivala srečna družinica zunaj pod mla- dimi jablanami in modrovala, saj so imeli otročički vedno toliko vprašanj za očeta in oče je tako lepo odgovarjal, vse drugače, kakor so odgovarjali pozneje učitelji v šoli, ki še ne vedo, zakaj cve- tejo rožice, čigave so zvezdice, kje ra- stejo jagode in gnezdijo ptički, za kaj se uporablja tak in tak les in še mnogo, mnogo drugega. Pa so se pogovarjali o dežeku, ki je zavit v oblake, dokler jih ptički ne prekljujejo s svojimi kljunčki, da rosi iz njih kapljica za kap- ljico na zemljo. Drugič so zopet obču- dovali, kako skrbno suši Marija perilo za nedeljo, da skoraj ni sobote, ko bi vsaj za hipček ne posijalo solnčece. O velikih praznikih so se otročički še po- sebno stiskali okoli očeta, ki jim je na- pravljal v kotu za mizo jaslice z Je- zuščkom, pastirčki, jagnjeti in seveda z osličkom... Na sam sveti večer so pa ugibali o vremenu v posameznih mese- cih prihodnjega leta: Iz čcbulo so izlu- ščili dvanajst plasti zapored in v vsako dali enako soli. Ko pa so se vrnili od polnočnic domov, so pogledali čebuline liste in vedeli, kateri meseci prihodnje- ga leta bodo deževni, kajti v nekaterih listih se je sol popolnoma raztopila, v drugih pa je ostala suha. Dvanajst lupin pa je pomenilo dvanajst mesecev v letu. Tudi po zimi je imel očc marsikako ve- selje za otroke: Ko so obhajali furež, kakor pravijo kolinam v teh krajih, je visela vsakemu otroku klobasa do pasa; tam gori visoko v krmi pa je imel oče spravljena jabolka, da mu ne zgnijejo in zmrznejo po zimi, marveč počakajo lepo rdeča belih otroških zobkov. Nekoč pa se mu je zgodila nesreča, ko je šel v temi pa jabolka. Tista najmanjša je bila najbolj nepočakljiva in je prosila in prosila za jabolka. Nekaj časa je oče obetal jabolka za jutri, ko pa le ni mo- gel potolažiti žalostnih oči svoje male, je odšel po nje. Kar tipal je, pa saj je na svojem in se spozna, si je mislil... Vendar mu je tam zgoraj spodrsnilo in padel je, da si je zlomil nogo. Od takrat je hodil ob palici, kajti noga mu je ostala trda. To pa je bil šele začetek nesreče. Rodovitno je bilo tisto leto, saj se jg tepolnilo, kar je prosila procesija na TV lovo, in je Bog blagoslovil polja in zem- lje plodove ... in izredno pozno je utih- nila tisto leto tudi kukavica: ječmen je bil že davno pospravljen, pšenica ve- einoma požcta in tudi oves je bil pone- kod že v štogih, ko se je spravila nad oves Če Kozarica. Komaj je prijela z levico za prvo bilko in še predno je prvič zamahnila s srpom, je goreče vzdihnila: Sveti Rok, bodi varuh mojih rok in nog! Srečno je požela ves oves. Ko so ga pa vozili domov, je spodrsnilo očetu in je prišel pod voz, da mu je zlo- milo rebra in ga pobilo po glavi. In od takrat je hiral. Kmalu so spoznali, da mu ni več rešitve. Takrat se je začelo gorje. Oče se je poslavljal in postajal vedno neznosnejši, saj bi se bil spo- taknil na lastni senci, če bi ne bil pri- klenjen na posteljo. Nenehoma je dajal nauke svoji ženki in svojim otrokom, ki ga pač niso mogli razumeti, kajti ne- izmerna je že razdalja od otrok do star- šev; kako dolga je šele do bolnika, ki mu je smrt že ob postelji... In vendar: ko je prišla smrt, je nastala ona strašna praznina, ki ostane v hiši za mrličem, praznina, ki je tudi ničesar več ne za- maši vse življenje v sreu otrok, ki so izgubili očeta ali mater. Ko je Kozar umrl, so pomešali vse žito in ob pogrebu odpeli vso živino ter pustili, da počiva vsa zemlja skozi dva tedna, da ne postane vse mrtvo za mrt- vim gospodarjem. Nato pa se je pričelo novo življenje. Kozarici seveda ni kazalo, da bi dolgo ostala sama, saj je potrebo- vala pomoč pri gospodarstvu. Poiskala 3i je zastavnega novega gospodarja, pa ni imela sreče. Imela je sicer izbire do- volj, posebno nekega Simona, Krištofo- vga vnuka iz vasi so ji priporočali. Kozarica je vedela o njem samo dobro, za moža ga pa le ni marala. Rekla je, če so jo vprašali kaj o Simonu, da je Simon zelo priden, da pa je prenežen za kmeta; tak je, da bi moral biti kak Stran 4 »NOVA DOBA« 22. IX. 1939 Stev. 89. ki še diši po bivši zadrugi. Ali bi bila ta zadruga odnosno trgovina neodvisna ali nova zadruga - podruinica, še no ve- mo, ker je to zaenkrat snovanje. Denar bi baje posodil domač denarni zavod, kjer pa še dolg prve zadruge ni porav- nan ... 1 Se nekaj za šalo. Vsch 11 sotrudni- kov postavlja v svoji redakciji strclo- vod proti strelam mariborskega »Večei- nika«. Vod bodo speljali tako, da bodo šle strele nazaj v redakcijo »Večerni- ka«. Sicer pa je v Laškem sedaj odlič- no vreme ... 1 Prostovoljna gasilska četa v Laškein bo priredila na šmihelsko nedeljo 24. t. m. ob 13. na Slomškovem trgu vcliko javno tombolo s temi dobitki: 1000 din, 1 žensko kolo, 3 moška kolcsa, sadni mlin, vreča moke (85 kg), 2 bali blaga za obleke, 3 kompletne umivalne garni- ture, 3 kompletni stekleni servisi in so 300 manjših dobitkov.i Tabllco so po 3 din. 1 Prošnjo za novo tfostilniško kouce- sijo v Marijagiuileu, za katero je prosil mlinar g. Turk, so obla3ti zavrnilc že tretjič, menda zaradi tega, ker stoji baš naaproti stara gostilna Sušter. 1 Občinski upravi v Laškem. Ker je nastopilo jesensko deževje, so nekatere mestne ulice zrahljane do osnovc. Zla- sti Aškerčeva, Krekova, Trubarjcva uli- ca ter ulica na Tabor in proti kopali- škim utam so nujno potrebne cvrstesra gramoza. Prebivalci hiš ob sejmišču prosijo občinsko upravo, da bi jim na- mestila stopnišče k Savinji pod gostilno Perko, da bi imeli dohod k perišču, ki je sedaj silno otežkočen, zlasti ob narasli Savinji. 1 Zopet nov grob. V nedeljo zjutraj je preminul po devetmesečni težki bolez- ni v svoji borni kočici pod Starim gra- j dom 65-letni Jernej Droško. Bil je nad j 40 let čevljar, član obrtnikov in nad 30 j let član gasilnega društva. Po opustitvi j Evoje obrti je bil nekaj časa tudi pome- j tač mestne občine v Laškcm. Dolgih 7 I mesecev je bil priklenjen na posteljo. Pred 9 leti mu je umrla žena, sam pa zapušča sestro in hčer. Pokopan je bil v torek popoldne na domačem pokopa- lišču. Na zadnji poti so ga spremili tudi mestna godba ter nad 60 domačih in ilrugih gasilcev z devetimi prapori. Ob grobu je spregovoril dekan g. dr. Krulc v srce segajoče besede slovesa. Pokoj- r.emu Drošku bodi ohranjen blag spo- min, svojcem naše iskreno sožalje! 1 Se en samomor. V torek 12. t. m. se je obesil blizu svoje kmetije v vasi Zamalču 41 - letni zidar in tesar Ru- dolf Podbreznik, p. d. Pušnik. Baje je obupal, ker bi bil moral ponovno oditi za dalje časa od doma. Zapušča ženo, s katero je živel v prisrčni ljubezni in slogi. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! 1 Premovanje živine v Št. Lenartu. Selekcijsko društvo v St. Lenartu nad Laškim je priredilo v ponedeljek popol- dne premovanje živine. Ocenjevalnemu odboru je predsedoval g. Gosak kot za- stopnik banske uprave. Na razstavni prostor so prignali člani selekcijske edi- nice skupno 48 giav živine in to 2 ple- menjaka, 41 krav, 4 telice in 1 bikca. Oba bika sta dobila prvo nagrado. Iz- med krav je dosegla 77 točk krava g. Bczgovaka iz Velikih Grahovš, krava Franca Kneza 74 točk, kravi Alojza Planka in Franca Deželaka iz Toroga 73 točk, kravi Avguština Jagra in Alojzija Tovornika iz Lipnega dola pa 70 točk. Izmed telic je dobila prvo oce- no telica g. Bezgovška iz Velikih Grü- hovš. Skupno je bilo razdeljenih med živinorejce 3.600 din. To vsoto so pri- spevali banska uprava (1600 din), sreski kmetijski c-dbor (1.600 din) in domaea cbčina (400 din). Za prvo skupino (taiki) je bilo votiranih 500 din, za drugo (kra- ve) 2.785 din, za tretjo (telice) 290 din, za četito ükupino (mlada živina) 60 din. Pred razdelitvijo nagrad je zastopnik banske uprave g. Gosak opozoril na nc- dostatke, ki jih povzroeajo včlanjeni ži- vinorejci, in je zlasti naglasil dej- fcLvo, da vzrejajo člani premalo mlade živine. Ta nedostatek je treba na vsak nacin cimprej odpraviti. Naeelnik Zveze selekcijskih društev g. Turk je pozdra- vil navzoee v imenu zveze in poželel ela- nom, da bi se pri prihodnjem prernova- aju pokaxali še lepši uspehi. St. Juris ob j. ž. Davkoplaževalcem grozi nova obremenjfev St. Jurij ob j. ž., 22. septcmbra. Naši zaskrbljeni obeani že dalje easa z upravičeno nevoljo zasledujejo name- ro občinske uprave, ki hoce na račun davkoplačevalcev zgraditi na Brezniko- vem zasebnem dvorišču javno občinsko tehtnico, za katero pa po enodušnem mnenju tukajšnjega prebivalstva sploh ni nobene lokalne potrebe. Kajti v naj- bližji okolici je že sedem takih tehtnic, v trgu samem pa še pet: ena pri Adamu, druga pri Francu, tretja pri Avgu- stu Kinclu, četrta pri Sporerju in peta, nova pri kolodvoru, ki pa zaradi prema- le srekvence niti ni v uporabi. Naši dav- koplačevalci dobro vedo, da se za po- stavitev nove tehtnice na občinske stro- ške najbolj poteguje pri županu glavni interesent g. Cater iz Dramelj, ker ima na Brežnikovem dvorišču v njegovem gospodarskem poslopju začasno svoje skladišče za nakupovanje sena. G. Ca- ter se naj pod reelnimi pogoji in s pra- vienim gledanjem na trgovske ol)ičaje sporazume s svojim sosedom g. Ada- mom Kinclom, ki ima že dolga leta svo- jo tehtnico onkraj ceste v neposredni bližini tarn, kjer naj bi občina postavila sedaj novo. Znano nam je, da jo g. Adam Kind ponovno izjavil, da je pri- pravljen občini prepustiti ob sejmskih dnevih svojo tehtnico proti mali odakod- nini v zakup ali pa prevzeti tehtanje živine v korist občinske blagajne. Te ponudbe občina nikakor ne sme prezirati, že zato, ker bi nova tehtnica stala preko 60.000 din, občina sama pa je že dovolj zadolžena iz naslova javnih '{ naprav, kakor je napeljava elektrike, ' ustanovitev obeinske hiralnice in nov ;| vodovod, za katerega se vodi borba že I dolga desetletja. Pripravljalna dela za \ vodovod so se žele pričela, pa jc že mo- rala kr. banaka uprava zaradi pomanj- kanja občir.skih sredstev priskočiti z iz- redno dcnarno podporo na pomoč. Ob- činske doklade za tc javne naprave so že tako visoke, da mi davkoplačevalci po pravici resno dvigamo svoj glas proti l'jameravani novi težki obremenitvi za- radi postavitve posebne obeinske tehtni- ce, ki je popolnoma odveč. Sresko načelstvo v Celju kakor tudi kr. banska uprava v Ljubljani sta javno naprošeni, da to novo občutno in nepo- trebno obremenitev davkoplačevalcev pravočasno preprečita in take vrste in- venticije na ljubo samo neke nove trgov- ske korrkurence odloeno zabranita. Šmartno ob Paki Elektriino cmrexie v rsalj obam Sniartno ob Paki, 2. scptembra. Nekako pred 15 leti so zgradili v naši občini električno centialo, ki po elektric- ni zadrugi dobavlja tok nad 100 hišnim posestnikom. Ob priliki montaže so go- spodarjem zatrjevali, da bo celokupna naprava rnontirana po najnovejših iz- kii!3tvih soilobne tehnike. Kako pa je clanes ? Centrala obratuje po mili volji. Uprav- ljajo jo ljudje, ki so brez potrebne stro- kovne kvalifikacije. Enkrat imamo tok, drugič zopet ne. Ce jih človck vpraša, zakaj električna centrala ne obratuje pernianentno, navajajo vedno isti vzrok — stanje vode, pa najsi bo v katercm koli lctnem času. Med odjemalci toka sc je ustalilo prepričanje, da centrala stoji, kadar je voda visoka ali nizka — pozimi zaradi mraza, poleti pa zaradi vročins... Kadar centrala obratuje, je jakost toka tako raznolična, da bi enkrat bilo potrebno, da bi ob brleei žarnici gorela še petrolejka, drugič pa je jakost tako vclika, da je človek sko- raj prcpričan, da nameravajo koga lismiliti na električnem stolu ali pa za- žgati v krematoriju. Skodo zaradi ne- cnakomernosti obratovanja elektrarne pa trpi konzument, ker mu često prego- rijo varovalke ali žarnice. Poznamo pri- mer, ko so v neki hiši zve.čer pregoreie kar štiri žarnice. Zelo so prizadeti tudi radijski poslušalci (pri nas je 37 radij- skih narocnikov), ki ne more jo poslušati radia kakor bi radi, ker so docela od- visni od obratovanja naše električne centrale. Poleg tega pa še morajo živeti v stalnem strahu, da jim zaradi neena- komernosti toka ne pregorijo drage elektronke. Poglejmo še malo na drugo plat. Ra- di bi namreč vedeli, kdo ima koncesijo za obratovanje in ali je bila koncesija sploh izdana. To vprašujemo zato, ker po naših informacijah celokupna na- prava še do danes ni bila oblastvcno kolavdirana. Prosiino pristojne činitelje, da bi se za)iimali za zadevo in tudi ukrenili vsc potrebno, da bodo odstra- njeni vzroki omenjenih motenj in ne- všečnosti. Go$ßodar$tvo = llraniinico banovine Hrvatske je ustanovil v Zagrebu ban dr, Subašič. 2a predsL'dnika hranilnice je bil imeno- ^an dr. Juraj Krnjevič, glavni tajnik HSS in urcdnik »Seljačkega doma«. — VeliUa razsteva »mlja v Zagreb«. Sveza hrvatskih vinogradnikov in sad- jar jev v Zagrebu pripravlja veliko raz- stavo sadja, ki bo v Zagrebu od 7. do 15. oktobra. Rasstavc se smejo udclc- žiti sadjar]': \z baaovine Hrvatske, poleg tega pa tudi vsi fabrikanti in trgovci, brez izjemc, ki ac bavijo z izdelovanjem ali prodajo strojev, aparatov, orodja in drugih pripomočkov, ki se potrebujejo pri sadjarstvu. Prav tako se smejo raz- stave udelešiti produccati in trgovci ke- mičnih preparatov in otmpov za pobija- nje 3adn;h škodljivcev itd. Svojo udelež- bo morajo prijaviti najküisncje do 26. t. ni. "Savezu hrvatskih vinogradara i vocara« Zagreb, P.aekoga ulica ]. Na rasstavo r;e oposariajo tudi vsi nayi sad- ni trgovci in izvoznlki. Za obisk razstave je dovoljon 50-odstoten popust na ao- leznicah. = Raxstava slovenskc obrti v ljub- ljani. Razstavni odbor naznanja, da js v smislu sklcpa na svoji zadnji seji za- radi napetega mednarodnega položaja začeto delo za' razstavo slovenske obrti, ki je bila določcna za čas od 7. do 16. oktobra t. 1., prcložil na poznejši, pri- mernejši čas. Razstavni odbor je o tern s posebnim obvestilom obvestil tudi vse prijavljene razstavljalce s prošnjo, da izdelke — v kolikor nimajo ac gotovih — dokončajo in pripravijo za poznejši, primernejši čas, o čemer bodo še obve- ščeni. Ve-ndar bo v proslavo 10-letnice dela Zavoda za pospeševanjo obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo izšel v pozni jeseni poseben zbornik s prispevki strokovnjakov o delu in polo- žaju obrtništva v dvajsetih letih svo- bodne države. = Cene, veljavne za seno in slamo. Ministrstvo vojske in mornarice je z razpisom E. P. br. 11466 z dne 7. sep- tembra 1939 odobrilo za seno in slamo naslednje cene: za Ljubljano, Mojstra- no, Skofjo Loko in Bohinjsko Belo do 65 par za kg, za Maribor, Celje, Slo- vensko Bistrico in Vrhniko pa do 60 par za kg.Povišek cen za slamo pa je nasled- nji: za Ljubljano, Celje in Skofjo Loko do 34 par za Slovensko Bistrico, Bo- hinjsko Belo, Mojstrano in Vrhniko do 32 par za kg. Za stlačeno seno in slamo do 5 par- višje. Za Zidani most in Trbov- lje veljajo iste ccno, kakršne so določe- ne za Celje, za Falo pa, kakršne so do- ločene za Maribor. gospod v kancliji in bi mu ne bilo treba težko delati. Sama si je izbrala iz tuje fare krepkega Lukeža. Pravijo sicer, da vihar utrga pač cvetje in ga ponese med trnje, a nikoli trnja, da bi ga vrgel med cvetje, na Kozarjevem je pa le zagospo- daril Lukež. Z njim se je začelo novo življenje. Otroci so se ga bali od vsega začetka in se ga nikoli niso mogli privaditi. Ko pa je postal prav kmalu z njimi celo surov, so se ga bali vedno bolj in bolj. Surov pa je postajal tudi z njihovo materjo, svojo ženo. Nič več ni bil na Kozarjevem tihi dom, nič več ni bilo sreče tarn. Lukežu tudi ni bilo za delo, rajši je hodil po sejmih. Tržil je vedno, navadno izgubil, j redko kaj pridobil. Minil je dan, stroške je imel in prišel je nejevoljen in natak- njen domov. Začel se je domači prepir, ki ga je on krepil s klctvijo, ona pa močila s solzami. Očitala mu jc njegovo pohajkovanje in zapravljanje, medtem ko se sama muči doma brez gospodarja; pa saj to ne more iti veČ tako napr^j: kaj skoro jo bo spravil v grob, potem ga bo pa že Bog kaznoval, da bo dobil za ženo kako ostriženko, ki sc bo lišpala in zapravljala, čc ho sc kaj ostalo pri nisi. Umaknila se jc kam za hišo, kjor je še bridko iokala, dokler jc niao prižli tolažit otroci. Takrat se je polagorna zo- pet. pomirila in znova skrbela za dom in za otroke. Ko je tudi Lukež sam spoznal, da mu kupčija ne prinaša prave koristi, je pri- eel posnemati svoje tovariše, prebrisane mešetarje, ki so s prazno besedo, go- lju^ijo in drugimi scjmarskimi umetni- jami varali pri kupčijah. Kmalu si je tako Lukež nabral prepira in sovraštva polno vrečo in imel opravka na sodi- šču slcherni uradni dan. Prepričan, da se godi tudi njemu krivica, je tožil kar vse povprek, saj je ob takih prilikah godrnjal: Ce pustiš žabo na kveder, ti zlcze na vrbas, s čimer je hotel pač reči, da se mora on prej oglasiti proti dru- gim, kakor se drugi proti njemu. Go- spodarstvo pa je nazadovalo od leta do leta in nič ni pomagala- vsa skrb gospo- dinje, nič stradanje olrok, ko so proda- jali^mleko do zadnje kaplje, sami pa zajtrkovali kruh in vino, ki ni imclo kupcev. Tako žive tudi sedaj, ko so otroci že dorasli in čakajo, da ho bolje ... Morda .uijakajo, saj je V3e odvisno le od tc- ;.;o,, kako rninuto ko rojeni.. . Mati Ko- /.:irica pa dogorcva kakor sveča in si iz'jli smrti, kajti tega gorja žc ne more vr'T: prenaöati. Se ko niivc plodne, ka- kor so bile nekdaj, saj se bohoti na njih še plevel, kaj bi ne uspevalo na njih scjano žito, a Kozarica vendar ve, da vstaja vsako jutro lc k novemu ti-pljenju, čeprav sc- t.olaži, da Bog nik- ilur ne zagospoduri, da zagospodarijo samo ljudje. Svoj dom pa je že davno izročila Bogu v varstvo. Mučilo jo je pa najbolj to, da si je očitala, da je največji del krivde njen, ko je hotela jmeti krepkega postavnega fanta za svojega drugega moža... In tako je njeno neprestano beganje le žalostno frfotanjc vrabca od skrbi do skrbi in se še komaj spominja svojega prvega zakona, ko se je vsa družina popeljavala kakor lastavica v sinjih lokih po sreči družinskega življenja. Breda: Poliske molitve V času, kadar je dež najpotrebncjši, se prirejajo po bosanskih pravoslavnih vaseh molitvc na i^rostem, tako zvane poljske molitve. Pod vedrim nebom slavi narod s pesmijo Boga in ga prosi, da mu PoalJe dežja, da bi rodila zemlja čim bogatejši plod. Sem pridejo kmetje od vseh stra- ni: ta, da obiščc kuma, prijatelja, dru- gi, da si najde dekle. Slika jc pestra. Vidijo se vse mogoče barve in noše. Pri- dejo stari in mladi, moški in ženske. To vse prija očesu, ker te barve, ti kon- ttasti dopolnjujcjo prirodo, ki je tu v Loani tako lepa. >Sani obred molitve traja kakšno uro, potem se prične zabava. Za ta dan sku- hajo in napečejo vse mogoče, ker je to za nje nekakšna druga slava. Seveda brez rakije, ki se je tu izpije mnogo, si Bosanci ne morejo zamisliti tega slav- lja. Ljudje sedijo v gručah in izložijo pred sebe jedi in pijačo. To so njihove tako zvane »sofre«. Gostoljubni so. Vsakogar vabijo k sebi, celo tujca, ki ga še nikdar niso videli: »Hajde meni — hajde menu«, tako da ne veš, kam bi se odločil. Za »sofro« scdijo starcjši. Tu jedo, pijejo in sc pogovarjajo o gospo- c'arstvu, vrcmenu in politiki. Najliolj jih zanima današnja politična situacija. Ne- kaj so čitali, nekaj slišali. Potem se vrstijo zdravice. ^>Zdrav si kume! Hva- la ti, kad si došao da me posetiš! Na zdravlje ti molitva!« Tako starejši. Na drugi strani jc pa mladost in pesem. Mladina se je zbrala v kolo. Malo dalje stojita fant in dekle in se pogovarjata. To je »ašikovanjc«, ker sta se že za- gledala drug v drugega. Kolo sc vrti in .vergije igrajo. Vsc to iznenada prckine top, ki pa obenem šc bolj dvigne razpo- ložonje. Tako vsc do mraka. Potem se vsak r.apoti k svojemu domu. Tryovskeya vajenca z dobrim šolskim spričevalom sprejme Karol FlorjanCiC, clektroteliniCna trgovina, Celje, Cankarjeva c. 2. Stev. 39. »NOVA DOB A« 22. IX. 1939 Stran 5 Celjeinokolica c V visokih planinah bo zaključena s koncem septembra poletna tujskopro- metna sezona. Poset planinskih posto- jank je bil letos le za spoznanje manjši od lanskega, bil bi pa večji, ako ne bi bili ob koncu avgusta nastopili vzne- mirljivi dogodki. V jesenski dobi nudijo izleti v planine še več nego v poletni. Izletnikom je še vedno na razpolago Frischaufov dom na Okrešlju, ki bo od- slej med tednom sicer zaprt, pač pa bo ob sobotah in nedeljah oskrbovan še ves mesec oktober. Kocbekov dom na Korošici in Aleksandrov dom v Logar- •ski dolini sta že zatvorjena. Stalno pa so oskrbovane sledeče koče: Piskerniko- vo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča nad Ce- Ijem. Planinci bodo izkoristili tudi lepe jesenske dfteve za svoje izlete na gorske višine. c Koncert v korist Rdečega križa bo priredila godba 39. pešpolka pod vod- stvom kapelnika g. Petra Fabijanoviča v soboto 23. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Vojaška godba je priredila v ne- deljo dopoldne in četrtek zvečer pred mestnim poglavarstvom koncert v ko- rist Rdečega križa, ki mu je obakrat prisostvovala velika množica občinstva. JNTabiranje prostovoljnih prispevkov v tednu Rdečega križa je dalo že doslej zelo lepe rezultate. Občinstvo je pokaza- 10, da pravilno ceni veliki pomen naše prve državne človekoljubne organizacije. c Rdeči križ v Celju poziva žene in dekleta pa tudi moške, ki niso vojni ob- vezniki, da se prijavijo kot prostovoljno delovno osebje za slučaj potrebe. Pisme- ne prijave naslovite na sreski odbor društva Rdečega križa v Celju. Prijave naj obsegajo sledeče točke: 1) ime in priimek, 2) poklic, 3) bivališče, 4) roj- stne podatke, 5) pristojnost, 6) prediz- obrazbo, 7) za katero vrsto pomožnega dela se priglaša. Za samarijane in bol- ničarje ne velja ta poziv. c Slovanski večer, ki ga je nameraval prirediti socialni odsek celjske sokolske župe v soboto 30. t. m. v Celju, je pre- ložen na pozneje. 0 razlogih. za prelo- žitev ni treba mnogo ugibati. Zupni so- cialni odsek bo prireditev »Slovanskega večera« uvrstil v okvir prireditev Sokol- skega društva Celja-matice, ki bo pri- hodnje leto praznovalo petdesetlctnico, odnosno v okvir župne tridesetletnice, ki bo tudi prihodnje leto. Za »Slovanski večer« je bil sestavljen pester spored, naprošeni in zagotovljeni so bili že vsi sodelavci in sodelavke. Bila bi prireditev, kakršne v Celju že dolga leta ni bilo. V okviru sokolskih jubilejnih prireditev v Celju bomo prihodnje leto doživeli večer, ki ga posetniki ne bodo nikoli po- zabili. Za to bodo skrbeli prireditelji, ki so že sedaj vse potrebno pripravili in ukrenili. c Kdo je izvršil roparska umora v Šeščah in Medlogu? Kakor cujemo, je temeljita preiskava o obeli dvojnih ro- parskih umorih v Seščah pri St. Pavlu in v Medlogu pri Celju sedaj dognala, da aretirana Alojz Grebenšek in Andrej Zgank nista izvršila omenjenih zločinov. Andrej Zgank je bil orožnikom priznal oba umora, sedaj pa se je izkazalo, da je bil v času prvega umora v zaporih sreskega sodišča na Vranskem, v času drugega umora pa na delu v Aleksan- drovem domu v Logarski dolini. Gre- benšek, Andrej Zgank in ostali areti- ranci odločno zanikajo sleherno zvezo z obema umoroma, priznavajo pa celo vrsto roparskih napadov, vlomov in tat- vin. Razprava proti Grebenšku in tova- rišem, ki bo kmalu v Celju, bo najbrž še bolj osvetlila zagonetno zadevo. Vse torej kaže, da so pravi morilci še vedno na prostem. c Izplačevanje odškodnin za zemljišča ob Saviiiji. V ponedeljek 25. t. m. bodo izplačevali posestnikom odškodnine za svet, ki so ga odstopili za regulacijo Savinje v tretji etapi. c Gledališki abonma za leto 1939-40 je razpisan. Gledališka uprava opozarja cenj. obcinstvo, da se za abonma čim- prej priglasi. Cene abonmana so slede- če: Lože I. reda: 1575 din, lože II. reda 1260 din, lože III. reda 1008 din, lože IV. reda 756 din. Sedeži v parterju: od L do III. vrste 252 din, od IV. do VI. vrste 215 din, od VII. do IX. vrste 177 din. Galerijski sedeži: I. vrsta 126 din, 11. in III. vrsta 101 din. Za to sezono so cene nekoliko zvisane, ker bodo abo- nenti deležni 10 predstav: 6 dramskih • in 4 opernih oziroma operetnih. Nudi se ¦ ugodnost, da se abonma lahko plača v j 6 mesečnih obrokih. c Iz gimnazijske službe. Ga. prof. Desa Mrvoševa je premeščena z drž. realne gimnazije v Celju na gimnazijo v Varaždinu. Priljubljeni vzgojiteljici in požrtvovalni sokolski delavki želimo mnogo uspehov na novcm službenem mestu! c Pouena ekskurzija v kozjanski »pra- gozd«. Tujskoprometno društvo v Smar- ju pri Jelšah bo priredilo v nedeljo 24. t. m. drugo poučno ekskurzijo v malo znane kraje šmarsko - rogaško - kozjan- skega okraja. Odhod s celjskim poseb- nim avtobusom iz Celja (izpred kolodvo- ra točno ob 7. zjutraj) v Jurklošter, na Pianino, Lesično (kjer bo pripravljen obed), v Kozje, Podsredo, Svete gore, Podčetrtek in Smarje, od tod povratck v Celje. Ker bo izlet samo, če bo dovolj priglašencev, naj se vsi, ki bi sc hoteli izleta udeležiti, takoj prijavijo pri »Put- niku« v Celju. c Ukinitev toka. Mestna elektrarna v v Celju bo zaradi nujnih del na omrežju v nedeljo 24. t. m. ukinila dobavo toka in sicer od 8. do 11. za mesto in od 8. do 16. za okolico. V tern času bo treba smatrati, da je omrežje pod napetostjo. V soboto 23. I. m. zvcčer pri ft Oft cert if v hotelu „Union" V C G 1 j U _______cf offiače fr offne in ^™^^m oil „Portugalka" c Nova sadna sušilnica v Medlogu. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Mestna občina celjska je zgradila za potrebe kmetovalcev na gospodarstvu Mestnega zavetišča v Medlogu sadno su- šilnico tipa dr. Stojkoviča. Kmetovalci in sadjarji so vabljeni, da bi se v čim večji meri posluževali te sadne sušilnice. Pogoji za sušenje se dobijo pri upravi gospodarstva Mestnega zavetišea v Medlogu. c Dosmrtna robija. Anton Kotnik, ki je star sedaj 30 let, je 1. 1932. po očetovi smrti prevzel očetovo posestvo v Kozja- ku pri Mislinju. Ko se jc poročil, je njemu in njegovi ženi Mariji nekaj Časa gospodinjila njegova mati. Ker pa žena ni marala Kotnikove matere, je mati zapustila hišo in se preselila v svojo kočo. Gospodinjstvo je nato prevzela Kotnikova žena. Med Kotnikom in nje- govo ženo so se začeli prepiri, ker žena ni znala kuhati. Ti prepiri so postajali čedalje hujši. Kotnik je koneno sklenil, da bo spravil svojo ženo s sveta. Dne 7. julija 1937 je pregovoril svojega hlapca Alojza rfibanca iz Nove cerkve, • 'a ->e za nagrado 200 din umoril njegovo ženo. Ko je omenjenega dne spravljal Plotnik seno z voza na pod, kjer sta stala njegova žena in Sibanc, je dal Kotnik Sibancu znak, nakar je Sibanec sunil Kotnikovo ženo s poda. Kot- nikova je padla 13 metrov globoko na kamenje, ki ga je bil njen mož nekaj dni prej navozil pred gospodarsko po- slopje. Pri padcu si je zdrobila lobanjo ter polomila roki in nogi. Nesrcčnica je na mestu izdihnila. Alojz Sibanec je bil zaradi svojega zločina pred nekaj tedni v Celju cbsojen na 20 let robije. Dne 15. t. m. pa se je zagovarjal pred petčlanskim sen atom okrožnega sodišča v Celju Anton Kotnik, ki se je do pred Irratkim zdravil v celjski bolnici. Kotnik if priznal svoje dejanje. Obsojen je bil na dosmrtno robijo. c Zetev smrti. V Gradcu je umrla v soboto v starosti 49 let ga. Tcrezija Kainerjeva, roj. Dimčeva, soproga kape- tana v p. g. Evgena Kainerja v Celju. Na kliniki v Zagrebu je umrl v torek v starosti 42 let krojaški mojster in po- sestnik g. Karel Kramer iz Celja. Pokoj- ni je bil značajen naroden mož, bivši koroški borec in ugleden obrtnik. V če- trtek popoldne so ga položili na mest- nem pokopališču v Celju ob številnem zadnjem spremstvu k večnemu počitku. j Na Ostrožnem je umrl v sredo 73-letni j kamnosek ter bivši gostilničar in posest- nik Jakob Ocvirk. V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrla v nedeljo 87-letna mestna reva Antonija Zlofova. V Ka- j sazah pri Petrovčah je umrla v ponede- i Ijek 73-letna posestnica Fani Privškova. V celjski bolnici so umrli: v soboto ši- vilja Regina Pilihova iz Tremerja, v sredo 43-letna strojnikova žena Marija Muratova iz Rogatca, v petek pa 50- letni kočar Janez Kamšak iz Zavrha pri Dobrni. Pokojnim bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Kronika napadov in nesree. V sobo- to se je zvrnil na 48-letnega poštnega kontrolorja Ivana Friedla na hribu sv. Jožefa sod jabolčnika z voza in mu zlo- mil levo nogo. V Konjicah je padel 17- letni dninarjev sin Alojz Leskovar s hruške in si zlomil levo roko v ramenu. V Braslovčah je padel petletni posest- nikov sinček Josip Vodlak ž voza in si nalomil desno roko v komolcu. Pri po- metanju vagonov na postaji v Rogaški Slatini je padla 16-letna Rozalija Drofe- nikova iz Rogaške Slatine iz vagona in si močno poškodovala levo roko v rame- nu. V nedeljo je posestnikov sin Karel Dobnik iz Zič pri Ločah v prepiru za- bodel 20-letnega delavca Jakoba Mla- karja iz Zič z nožem v levo stran prsi. V Braslovčah je padel 52-letni posestnik Martin Orožen v nedeljo s kozolca in si zlomil dcsno roko v ramenu. V Gabrov- cu pri Vojniku sta se v nedeljo stepla 24-letni dninarjev sin Josip Sitar iz Vojnika-okolice in 20-letni posestnikov sin Jurij Kukovič iz Bovš pri Vojniku. Kukovič je zabodel Sitarja z nožem v prsi in roko, Sitar pa Kukoviča v prsi in levo nogo. Na Ljubnem so deske na splavu stisnile 32-letnega splavarja Jo- žeta Ermenca in mu zdrobile levo nogo. V Kasazah pri Petrovčah si je 40-letni dninar Alojz Gorenjak v ponedeljek pri padcu z jablane zlomil desno roko v ra- menu. Ko se je vračal 9-letni posestni- kov sinček Jože Slapnik iz Trnovelj v torek iz sole, ga je povozila neka kole- sarka iz Zadobrove in mu zlomila levo nogo. V Lahovem grabnu pri Jurklo- štru si je delavčeva žena Marija Zupan- čeva pri padcu zlomila desno roko. Na Frankolovem je padel 31-letni posestni- kov sin Franc Potočnik v torek s kozol- ca ter se močno poškodoval po glavi in rokah. V Levcu je konj brcnil 35-letne- ga delavca Alojza Tratnika iz Zagrada in mu zlomil rebro. V sredo je padla 18-letna hčerka pismonošinje Marica Vozličeva iz Griž na cesti s kolesa in si nalomila levo nogo v gležnju. V neki go- stilni v Rezani pri Gomilskem je neki krojaški pomočnik z Gomilskega v pre- piru udaril 35-letnega Franca Cizeja iz Graiske vasi z boksarjem in mu izbil zob. V Novi cerkvi je padel 53-letni in- valid Karel Silih v četrtek z drevesa in si zlomil levo roko. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Mestno parno in kadno kopališče bo v nedeljo 24. t. m. zaradi prekinitve to- ka zaprto. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo pri- javilo 83 brezposelnih, delo je bilo po- nujeno za 32 oseb, posredovanj je bilo 16, odpotovalo je 33, odpadle so 4 osebe. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 396 brezposelnih (249 moških in 147 žensk) i-asproti 366 (225 moškim in 14..1 žen- skam) dne 10. t. m. Delo dobi 10 te- sarjev, 4 hlapci, med njimi 1 oženjen, 1 pekovski pomočnik, 14 kuharic, 6 služ- kinj, ki znajo kuhati, 6 kmečkih dekel, - sobarici ter po 1 vzgojiteljica in nata- karica. c Skavtski klub »Koverjev« v Celju bo imel redno letno skupščino v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne v svojem sta- nu pri »Pertinaču«. Udsležba za vse člane obvezna. Vabljeni so vsi prijatelji skavtizma. — Uprava. c Podpomemu društvu za revne licen- ce na drž. realni gimnaziji v Celju je daroval g. Vinko Levičnik, profesor v p. v Celju, 100 din namesto venca na krsto svojega bivšega učenca in- poznej- šega stanovskega tovariša g. prof. Dol- feta Lapajneta. c Regulacija ulice Za kresijo — Sa- mostanska ulica. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Mestni svet celjski je v svoji seji dne 14. VII. 1939 na pros- njo OUZD za spremembo regulacijskega načrta ulicc Za kresijo — Samostanska ulica spremenil svoj sklep z dne 21. IV. 1939 v toliko, da se podaljša Samostan- ska ulica od Za kresije do Vodnikove ulice po 8 m široki in 4 m visoki pasa- ži pod pogojem, da OUZD del pasaže na uradovem zemljišču v celoti izgradi na svoje stroške po načrtih, odobrenih po gradbeni oblasti, in odstopi v javno uporabo, čim bo mestna občina izgradila tudi preostali del pasaže na sedanjem zemljišču g. Franja Dolžana odnosno ko bo otvorila na tem preostalem delu za- časno odprto 8 m široko ulico. Ta ob- veznost se vknjiži na nepremičnini OUZD. Dalje naj se pospešeno nada- Ijujejo pogajanja z g. Franjom Dolža- nom za odkup odnosno zamenjavo nje- govega posestva, da bi se ulica odprla za promet vsaj istočasno z otvoritvijo novega poslopja OUZD. V primeru brez- uspešnih pogajanj se OUZD zaveže, da uporabi bodočo pasažo kot vežo in jo kot tako primerno uredi. Otvoritev pa- saže pa se odloži na nedoločen čas, vse dotlej, dokler se ne sklene zadevni spo- razum z g. Franjom Dolžanom. Proti temu so dopustne pritožbe na kr. ban- sko upravo dravske banovine v Ljub- ljani, ki jih je treba vlagati pri mest- nem poglavarstvu v 15 dneh. Rok za za pritožbe prične teči 25. t. m. Pravico do pritožbe imajo člani mestne občine, ki smatrajo, da sklep nasprotuje veljav- nim zakonom in zakonitim nalogam oblasti. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 24. t. m. zdravnik dr. Cerin v Prešernovi ulici. Zemunska vremenska napoved za soboto 23. t. m.: Pretežno jasno in hlad- no vreme, na severovzhodu še oblačno, ponekod jutranje megle. Sport * Tri prvenstvene tekme v Celju. Na Olimpovem igrišču v Gaberju bo v ne- deljo 24. t. m. ob 10. dopoldne drugo- razredna prvenstvena tekma med SK Storami in SK Jugoslavijo. Ob 14.30 se bo pričela istotam prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Olimpa, ob 15.30 pa podsavezna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Hrastnikom. Pod- savezno tekmo, ki bo gotovo zelo zani- miva, bo sodil g. Erlih iz Ljubljane. * Propagandni atletski miting po dolžnosti bo priredila atletska sekcija SK Celja v nedeljo 24. t. m. ob 9. do- poldne na Glaziji. Discipline: Teki: 80 m, jun. B in C, 100 m, jun. B, C, omladinci in seniorji. 400 m, omladinci in seniorji. 1500 m, jun. B, C, omln- dinci in seniorji. Skoki: V daljino, B, C, omladinci in seniorji. S palico, jun. C, omladinci in seniorji. V višino, jun. B, C, omladinci in seniorji. Meti: Krog- le, jun. B, C, omladinci in seniiorji. Diska, juniorji B, C, omladinci in seni- orji. Kopja, jun. C, omladinci in seni- orji. Kladiva, omladinci in seniorji. Pra- vico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atlcti klubov, članov JAS. Tekališče je dolgo 380 m, pokrito z ngaski in ima štiri nedvignjene zavoje. Prijavnine ni. Prijave je treba poslati do 23. t. m. na naslov: SK Celje, Celje. * Boris Smerdu — ponovni teniški prvak Savinjske doline. Agilna teniška sekcija SK Celja je priredila v soboto, nedeljo in ponedeljek v Celju vsakolet- ni teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline in za prehodni pokal mestne ob- Čine celjske. Po moči tekmovalcev je bil to najmočnejši teniški turnir v drav- ski banovini. Iz Beograda sta prišla lan- ski zmagovalec Boris Smerdu in znani Laslo, iz Zagreba je prispela ekipa s Florianovo, Maribor je poslal 10 igral- cev, Ljubljano pa sta zastopala dva igralca. Seveda so se turnirja udeležili tudi Celjani. Naslov prvaka Savinjske doline in prehodni pokal si je zovt pri- j boril Boris Smerdu, naš bodoči lnuške- I tir, ki je vse svoje nasprotnike gladko I odpravil. V doublu sta zmagala Boris | Smerdu in Laslo premočno nad vsemi i nasprotniki, v mešanem doublu sta po- stala prvaka Hrnjak in Florianova, I prvenstvo dam pa je dosegla Zagreb- ! čanka Florianova. Turnirsko vodstvo je bilo v spretnih rokah gg. Volkarja in Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Celju pomaga čuvati naše meje in našo narodno posest. Ustanovitelji: Sokolske župe: Cclje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol-matica: Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Stran 6 »NOVA DOBA« 22. IX. 1939 Stev. 39. Potočnika. Turnir je bil po kvaliteti od- ličen in je mnogo pripomogel k propa- gandi lepega teniškega sporta v Celju. * V 4. kolu hrvatsko - slovenske no- gomctne lige so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Splitu Hajduk: Ljubljana 4:1 (0 : 1), v Zagrebu Con- cordia : Split 3:1 (1:1), v Sarajevu Sašk : Hašk 2:1 (0:1), v Osijeku Gradjanski (Z) : Slavija 6:0 (4:0) in v Subotici Bačka : Slavija (Varaždin) 3 :1. V srbski ligi so bili rezultati na- slednji: v Beogradu Jedinstvo : Zemun 5:0 (4:0) in Slavija (Sarajevo) : Bask 3:0 (2:0), v Skoplju BSK : Gradjanski 5:1 (2:0) in v Subotici Jugoslavia : Zak 4:1 (1:0). * Prvo kolo pokalnih tekem LNP je dalo v nedeljo naslednje rezultate: v Celju SK Celje : Atletiki 15 : 0 (6 : 0)! in Olimp : Jugoslavia 6:2 (2:1), v Mariboru Zelezničar : Slavija 8 : 2 (2:1) in Maribor : Rapid 2:1 (1:0), v Ca- kovcu CSK : Gradjanski 8:0 (4:0), v Ljubljani Moste : Grafika 4:1 (2:0), Svoboda : Jadran 1:0 (1:0) in Mars : Reka 4 : 2 (3 :1), v Kranju Kranj : Bratstvo 5 : 4 (2 : 3) in v Domžalah Hermes : Disk 1:0 (0:0). Prava sen- zacija je bila izredno visoka zmaga SK Celja nad Atletiki. P. St.: Dve nesreii Pintarjeva Špela je bila strašno ne- srečno dekle. Doma sta pokašljevala oče in mati, sama pa se je ubijala na goli rebri po majhni njivici, ki je kaj skopo redila troje Pintarjevih bitij. Speli pa je Bog ustvaril še nemirno srce, da je trpela, trpela brez konca in kraja, trpela huje ko vse njene tovarišice. Te tova- rišice so imele pač lahko, so bile lepe, so imele dote in so si izbirale fante po mili volji. Ona pa vsega tega ni imela, ne lepote, ne dote in ne fantov... In vendar si jih je tako želela, da bi se tudi ona mogla kratkočasiti v njihovi družbi, da bi se končno tudi ona poročila, kakor so se poročile njene tovarišice kar po vrsti... Speli pa vse to ni bilo dano. Ze si je delala očitke, da je sama kriva, da je fantje ne marajo, morda se jih izogiblje preveč, ko se jim druge celo nastavlja- jo... Kar čakala je poslej, da jo kdo povabi, in brž je šla z njimi... Nekoč pa so jo zvabili fantje v gorice, tja v vinski hram, kjer so pili in peli in :j dobre volje, da je že začel padati mrak na zemljo. Kar neka utrujenost so je polaščala vseh, ostala je le še zavest, da je sila lepo in veselo. In takrat se je zgodilo . .. Zgodilo se je namreč, da so ji hudobni fantje zastrupili kri.. . Ko je njena mati, stara Pintarca, to zvedela, je najprej ozmerjala in na- bila Spelo, pravzaprav jo je spodila iz hiše, le da Spela ni hotela odiditi, saj je vedela, da je vse nesreče sama kriva. Ze dolgo je tiho lazila po njivici, nič več ni iskala družbe, sama s seboj vedno ene misli, kako bi naredila, da bi bilo zo- pet vse tako, kakor je bilo poprej. Tisoč misli ji je šlo skozi glavo in tisoč po- skusov je že napravila, pa vsi so bili brez uspeha. Skoraj ubila bi se bila, ko je skočila kar doli s parne na gola tla v tihi nadi, da se v njej kaj odtrga... Udarila se je, tudi noge in roke si je skoraj pohabila, drugo pa je ostalo, kakor je bilo ... Sedaj pa je zvedela mati in ta ne bo tiho, ta bo raztrobila po vsej sari... In ni se motila Spela, predobro je poznala svojo mater. Komaj se je doma vihra polegla, že je odhitela stara Pintarca k sosedi in ji na ves glas tožila o svoji nesreči. Straš- na nesreča za vso njenp hišo, nesreča, ki je ne preživita niti ona niti njen do- bri mož. Strašno, strašno ... Rahločut- ne sosede so se jokale, regljale, zmerja- le in tožile čez ta svet, ki je tako hudo- ben in izprijen... Skodoželjne pa so se- veda rekle: Prav ji je ... Tako je pač: Kar je enemu v gorje, je drugemu v veselje ... Ko pa so minila leta in je novi zem- ljan že shodil, sta ga stari Pintar in Pintarca negovala tako, da sta bila v svoji ljubezni kar ljubosumna drug na drrgega. Komaj ga je pobožal stari oče, že ga je hotela božati tudi stara mati. Komaj mu je dala stara mati svoj ko- i šček kruha, že mu je ponujal tudi stari j oče svojega. Mladi zemljan pa je kmalu \ spoznal, da se ne sme nobenemu zame- riti, in je tekal od očeta do matere in spet nazaj. Za svojo pravo mater se sploh ni menil, saj se tudi ona zanj ni mnogo brigala. Pa se je zgodilo, da je razsajala po deželi huda otroška bolezen, ki ni iz- pustila niti Pintarjevih vrat. Nekaj dni sta trepetala stari oče in mati in že sta izgubila svojega ljubljenčka. Na ves glas sta vpila in stara mati se je zatekla zopet k sosedi ter se metala po zemlji, preklinjala svet in življenje ter tožila o svoji nesreči. Ljudje so jo tolažili, ka- kor so pač vedeli in znali, pravili ji, da je vnuček med angelčki, da ji pripravlja prostor v nebesih, a potolažiti je niso mogli. Kvečjemu čudili so se njeni ža- losti, ko so se spomnili, da je bila enako nesrečna pred leti. Tokrat pa je nesreča res globoko uda- rila oba, očeta in mater, kajti pridružila se je njunim letom. Tarnala in jokala sta, dokler jima niso osteklenele oči in otrpnile roke. Dali so ju v rakev in po- ložili poleg vnučka na vaško pokopa- lišče, kjer gotovo nista več nesrečna... VSE CENJ. DOPISNIKE prosimo, da bi nam pošiljali dopise vsak teden že do srede, nujnejše pa do če- trtka dopoldne. V petek zjutraj spreje- mamo samo najnujnejše, kratke dopise. Uredništvo. CcnJ. obCinstvu se priporocq tvrdka Anton Lečnik zaloga up, xlafa, spebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolagol 4 DCttACE il Dvosobno stanovanje s kabinetom se odda. Naslov v upravi lista. La začetek šolskega leta šolske knjige — nove in antikvarične — in vse druge olske potrebščine pri tvrdki Karl Goričar vdv. - Celje Kralja Petra c. 7 KUPUJEMO TUDI ANTIKVARIČNE RNJIGE! Starejši zakonski par išče čisto, solnčno, mirno dvo au trisobiio stanovanje s kopalnico za takoj ali spomladi. Ponudbe na upravo lista pod »Zmerna cena«. Trgovski inventar kompleten, 2 izložbeni okni, 10 kompletnih oken s šiparni, vinske sode in kadi proda Jos. Kirbiš, Celje. PREMOG - DRVA IVAN BELCER - Celje - Narodni dom Telefon 26 2 lepi prazni sobi veliki, solnčni, se takoj oddata. Naslov v upravi lista. Opremljena soba lepa, snažna, zračna v I. nadstr. z vhodom s stopnišča se takoj odda. Naslov v upravi lista. NAZNANILO Pr a. vzel s cm in n» novo staroznano preuredil gostilno pri „Turški mački v Gledališki ul 7 v Celju Priporočam prvovrstno in renomirano domačo kuhinjo — Topla in mrzla jedila so vedrio na razpolago — Specialitete: Kraška surova šunka, kraški teran, ovčji sir in vsak čas tržaške tripice s parmezanom — Domače in dalmatinsko vino in razno domače žganje — Prijazna po- sebna soba ali salonček sta raznim društvom in za proslave vedno na raz- polago — Ob cctrtkih in pctkih morske ribc — Sprejemam abonente — Zahvaljujem sc tudi vsem dosedanjim cenj. gostom, ki so me posečali v Ljubljani pri Levu in se jim priporočam tudi v bodoče Za cenjen obisk se priporoča FRANC ŠTOLFA Trgovski lokal v Narodnem domu v Celju se odda. Ponud- be na ravnateljstvo Celjske posojilnice d. d. v Celju. ELEKTRIČNE ZARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 BARME ~ LAKI V FIRNEŽ ČOPIČI S. HOLOBAR- CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV Sprejme se dijak na stanovanje in hrano. Nemška konverza- cija, pomoč pri učenju. Naslov v upravi lista. Vse šolske knjige za srednje, meščanske in ljudske sole, kakor tudi vse šolske potrebščine kupite pri tvrdki Franc Leskovsek, knjigama ia trgovina s papirjem Celje, Glaviii trg 16 Franjo Dolžan - Celje