Splošni Ą©sfnik. Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 15. maja 1916. Sprejme se 12 vajencev v starosti od 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 kron na mesec. — Prošnje, ki jim je priložiti izpustnico Ijudske šole in krstni list ali pa domovnieo, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem, do 5. januarja. Viničarski tečai priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1916. Sprejme se 8 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobifo1 brezplačno hrano' in stanovanje, v denarju pa po 10 kron na mesec. Prošnje, ki jim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem, do 5. januarja 1916. Ljudskošolski učenec ni študent. Leta 1847. je napravil dr. Stroj v Ljubljani dijaško ustanovo za tri študente lepega vedenja, ki se dobro uče. Sorodniki ustanovitelja imajo prednost. Oče ljudsko šolo obiskujočega Metoda Gregorca v Ljubljani je prosil za podelitev Strojeve ustanove, a tako deželna vlada v Ljubljani, kakor naučno ministrstvo sta odbila to prošnjo, češ, da gre taka ustanova le dijakom, ne obiskovalcem ljudskih šol, ki jih ni smatrati za študente. Oče Metoda Gregorca se je pritožil na upravno sodišče, poudarjajoč, da je on sam užival Strojevo ustanovo1, ko je obiskoval ljudsko šolo, in če je imel on takrat pravico do te ustanove, jo ima sedaj pač tudi njegov sin. Upravno sodišče pa je pritožbo zavrnilo, češ, da učencl ljudskih šol niso nikaki študentje. Zvišanje poštarlne. Z Dunaja poro čajo, da namerava trgovsko ministrstvo' zvišati porto za pisemske, denarne in paketne poštne pošiljatve. Zvišanje poštnih pristojbin naj bi znašalo povprečno 35 odstotkov. One pošiljatve, za katere so določeni mednarodni tarifi, seveda ne bodo prizadete. Družba sv. C?rila «n Metoda. Letos je poteklo trideset let, kar je bila ustanovIjena Družba sv. Cirila in Metoda. To obletnico bi v drugačnih razmerah gotovo slavnostno obhajaii, ali sedanja vojna onemogočuje primerno praznovanje. Družba  sama se je omejila na to, da je izdala običajni »Koledar (Vestnik) šolske družbe sv. Cirila in Metoda«. V letu 1914. je imela družba sv. Cirila in Metoda na Kranjskem 82 podružnic, ki so nabrale 14.686 K 34 vin., na Štajerskem 67 podružnic, ki so nabrale 9489 K 13 vin., na Koroškem 4 podružnice, ki so nabrale 111 K 81 vin.,  na Goriškem 38 podružnic, ki so nabrale  6203 K 81 vin., v Trstu 16 podružnic, ki so nabrale 25.632 K 54 vin., v Istri 3 po- družnice, ki so nabrale 640 K, na Dunaju  eno, ki je nabrala 297 K. Skupaj je bilo 211 podružnic, ki so nabrale 57.061 kron 23 vin. Družba je imela leta 1914. dohod- kov 155.448 kron 36 vin., izdatkov pa 220.479 K 17 vin., torej primanjkljaja1 71.746 K 56 vin., ki se je pokril iz druž- bine glavnice, iz raznih skladov in naje-  tim posojilom. Obrambni sklad je znašal koncem 1914. leta 187.012 K 5 vin., V. Po- lakova zapuščina 177.914 K 96 vin., K. Kotnikova zapuščina 121.956 K 16 vin., za- puščina Marije Vilharjeve 112.400 K, za-  puščina Iv. Fabjančiča 36.746 K 54 vin.,  Fr. Babičeva zapuščina 4364 K 89 vin. Val hvaležnosti zalije slovenskemu člo- veku srce, če gleda te številke. Naj bodo vedno češčena imenai teh dobrotnikov na- še šolske družbe! Vsa čista imovina je znašala 31. decembra 1914. 1. 1,189.693 K 35 vin. Uspeh nabiranja volnenine in kavčuga je uprav velikanski, zakaj nabralo se je 20.838 kilogramov različnega blaga, s katerim se je napolnilo skoro pet vagonov. Pičlo tretjino je bilo kavčuga, dve dobri tretjini pa volnenine in sličnih tkanin. Nabiranje je torej imelo nad vse pričakovanje sijajen uspeh.