228. štev.
Pavšalni friznko !
V LJ»Mjanl, sobota 20. septembra 1818.	II.	leto.
\f %4viblfrm& im g»9 poiti n
te ,	,	.	3	M—
?®ta ,	(	,	„	40‘">"
š*f»t žsia t	<■	«	»	21'—
i	.	.	d	*w
teca®*m*tir©j
** s*i» isJ« rajn«! K S®”—
«S »ol itets „	*	»-
<£«fet fatfa „
»«88i	*
is pisarn* Kurnike krea
pviiljatre dsaarj* i* a« «or8M» oslrsM,
Ssrolslki xaj poSlIJsJ* asroialae W8F* ?• »ckaniel.^Ji
Oglasi se računajo p>o pohabljene« prostor« In site* i mm visok ter 45 »m •ilrek prostor m tmkrat «10 vbu sa rsikrat popast.
UtežaSHve Je as	teur« Str-?, ME« IiM»
fte-v. »*®» — Cproralgtro J* aa JStarljfapm trg« VeieUen Štev. I#,
SJjp-3jfew* S. -
Izhaja vsak dan zjutraj.
Pomw.Mer& ttoviSka velja 40 viauorjev.
Vpimfisrtj!«« gijde lasmi«? i. ir„ »* naj prl-iUSl ??» s^m Sepksslpa sil »sunka. — Dopis! »•J ko ts*«JW«i|o. — SUrkep!»I »o ae vrata]«.
20. IX. 1908.
Enajsto leto poteče danes od onega nesrečnega dne, ko je divjala naduta avstrijska soldateska po ljubljanskih ulicah in pogazlla dvoje mladih, nedolžnih življenj. Prvič obhajamo to žalostno obletnico svobodni, prosti strahu pred nagimi krvniki, ki so sistematično in brezobzirno dušili spomin na ta dan v dušah naših ljudi, dokler so imeli meč v svojih rokah, bpodobilo bi se sedaj, da bi proslavili današnji dan dostojno in svečano, da se s tem oddolžimo spominu narodnih mučenikov, bilo pa bi dobro in koristno tudi za nas same, da bi se čim j-ešče spominjali onega dne in vsega *** mu je Sledilo.
,. Vsi se še z zanosom spominjamo v!narja, ki ga je izzvala po celi Slo-veniji vojaška brutalnost. Kakor lani v dnevih prevrata, je tudi takrat zastalo vse drugo življenje, so izginila ^sa nasprotja in vsi smo se zavedli, fla smo e n narod, obdan od Istih sovragov in istih nevarnosti. Narodno ogorčenje je bilo tako silno in veličastno, da so se prestrašile celo avstrijske oblasti in si niso upale ovirati prodnih manifestacij in demonstracij pogrebu in pozneje. Ko pa so prišli Jlogotci na BIeiwelsovt cesti in na jfunaju do sape, so začeli sistematičen t>oj, da uničijo sad, ki ga je rodilo ^še trpljenje. Naraščajoča narodna l*vest v vseh slojih, složno delo poetičnih strank v narodnih vprašar.jih, Pospešena osamosvojitev — vse to so Pjli prenevarni pojavi za nemško nad-zato so nam začeli vezi le še "■sneje priV|jat?, zato so se hoteli ■Vdevati nad nami celo zato, da smo ?' upali porabiti svobodo, ki so nam v prvem strahu dali. V živem spo-^hnu so nam še vse brezštevilne §i-kane in persekucije, s katerimi nas }e obsipal Dunaj. Spomenika žrtvam nismo smeli postaviti, darovalce so preganjali, društva razpuščali, spominske kolke zapienjevali, Hribar ni smel biti več župan — in še mnogo drugega, tako da se je za nas že takrat začelo trpljenje, ki je narastlo med vojno do neizmernosti.
Molčali smo in molče prisegali. Številke 20. IX. 1908, prepovedane v javnostf, so nam postale nekak simbol našega zarotništva, so nas vedno in vedno na novo bodrile, kadar smo hoteli omahovati, hoteli verjeti dunajskemu hinavstvu. Crni kolek s tem datumom, ki ga je vsak od nas zaradi prepovedi še bolj skrbno in spoštljivo hranil, nas je vsak hip spominjal naše prisege, nas opominjal, naj gojimo do svojih tlačiteljev samo en Čut — neizprosno sovraštvo. 20. september je pripravljal pot deklaraciji in državnemu preobratu, 20. september nam je vzgajal naše legijonsrjt*.
Ali eno zadoščenje so vendar imeli naši sovražniki: posrečilo se jim je, da so našli izdajalce med nami samimi. Znana je še kampanja, ki jo je začel Šušteršič s svojimi ljudmi v .Slovencu* in drugih glasilih proti narodnemu preporodu, znano še vsem, na kak način je blatil spomin septem-berskjh dni. Tudi on je začel takrat, kar je dovršil v prvem vojnem času s svojim besnim blatenjem srbstva in slovanstva. To nas je bolelo takrat bolj od preganjanja in trpljenja, spomin na to sramoto res boli še danes. Navdaja pa nas tudi z novimi skrbmi. Ali so takratni izdajalci res že brez moči? Ali ce nam ni treba bati še enkratne obnovitve? Žalostni pojavi zadnjega časa nas nehote spominjajo narodne sramote v polpretekli debi. Zato obnovimo danes zaobljubo narodne zvestobe In proslavimo na ta način v svojem srcu obletnico narodnega trpljenja.
Likvidacija štajerskega deželnega gospodarstva.
Na zboru odposlancev spodnještajerskih okrajnih in občinskih za-stopov v Celju dne 11. in~12. sept. 1919 so se sklenile soglasno sledeče resolucije:
1* Likvidacija avtomnega premoženja in posojila. Naj se nemudoma izvede likvidacija vsega deželnega premožeja kakor tudf onega, ki je bilo od dežele upravljeno, dalje
vseh javnih naprav in zavodov ter društev ustanovljenih, vzdrževanih ali vsaj podpiranih iz javnih sredstev in namenjenih poprej za vso deželo štajersko.
Qlede načina likvidaaije povdar-jajo odposlanci, da nepremično deželno premoženje, ki leži na.našem ozemlju, ni v nobeiem razmerju z mnogo večjim iz skupnih bremen nakupljenim premoženjem v nemškem delu. Ker so se od dežele najeta posojila v ogromni večini porabila za investicije v nemški Štajerski, moramo odkloniti stališče, da bi ta posojila plačali tudi mi.
Vojna posojila je deželni odbor štajerski najel neustavnim potom, prav tako je vsa naprava komunalnega kreditnega zavoda neustavno ustanovljena. Za to teh posojil dežel kakor tudi fiktivnih transakcij komunalnega kreditnega zavoda glede javnih korporacij ne smatramo za nas obveznim in naj jih uredijo ali deželni svet v Gradcu ali tisti, ki so jih zakrivili.
11. Sanacija okrajnih za-stopov in občin ter hranilnic. Deželna in državna vlada se prosita, da posvetita sanaciji okrajnih in občinskih hranilnic in okrajnih zastopov in občin, ki so pod avstrijskim pritiskom z vojnimi posojili daleč čez svoje finančne moči obremenjene, vse svojo pozornost. Iz razlogov socijalne pravičnosti naj se, v kolikor se škode ne da iztirjati od onih, ki so protizakonito ali protipravilno postopali z njim zaupanim premoženjem, varuje zlasti tudi mladoletnike, dobrodelne ustanove in male štedllce zguli e pri vojnem posojilu.
HI. Sanacija financ avtonomnih korporacij. Avtonomno deželno premoženje, ki se nahaja v spodnještajerskem okrožju, če tudi je prešlo v državno oziroma deželno upravo, naj se v naravi ali po vred-nostem ekvivalentu rezervira temu okrožju v sviho sanacije financ av-tomnih korporacij tega okrožja.
IV. Avtonomna mesta. Vlada se opozarja na obupno finančno stanje takozvanih avtonomnih mest
na Spodnjem Štajerskem. Da se jih razbremeni In jim da boljša možnost razvoja, naj se jim odvzame prene-šeni delokrog in čimprej pouči spojitev s predrnesti enakega gospodarskega značaja.
Nadalje so se sprejeli sledeči predlogi zastopnikov okrajnega zastopa, občin in hranilnic gornje-radgonskega okraja:
1. Vojna posojiia se naj mladoletnikom, ubogim in posojilnicam deloma vrnejo.
2. Likvidacija skupnega deželnega premoženja se naj v smislu mirovnih pogojev izvede previdno, da ne bodemo vsaj poplnoma vsega zgubili.
Deželna zdravilišča Rogaška Slatina in Dobrna naj ostaneta tudi v naprej last spodnještajerskega okrožja dežele Slovenije.
Isti zastopniki so stavili še sledeče predloge: Naj se takoj uvede pravilna in poštena oddaja premoženja pri kmetu samo od odvišnjega denarja.
Vse tlsie, kateri so pri zadrugah, okrajnih zsstcpih In občinah s svojim nemškutar stvom povzročili velika vojna posojila, se naj sekvestrira.
Uravnava in zlaganje občin, ureditev okrajnih zastopov se naj izvede po volitvah v državni in deželni zbor, da se na tej podlagi uredijo najprej okrožja in še le potem občine in če treba tudi zastopi. Ti predlogi so se odstopili likvidacijskemu odboru v uvaževanjc.
Sprejel »e je tudi predlog predsednika likvidacijske komisije, da se Izvoli sosvet 7 članov, ki ima 1. sodelovati pri likvidaciji deželnega premoženja in bivših za vso Štajersko namenjenih naprav, 2. dajati nasvete glede javnega premoženja na Spodnjem Štajerskem In glede uredbe prehodne uprave na tem ozemlju. Sosvet se pridene predsedniku likvidacijske komisije dr. Kukovcu, ki mu predseduje. Obenem so se izvolili v ta sosvet gg. Brenčič, Drofenik, dr. Leskovar, Petovar, Roškar in dr. Verstovšek. Eno mesto ostane prosto za člana, ki se Imenuje iz socijalne demokratične stranke.
IJEVSTIK.
Nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Da, tiralica I Izvod francoske?« linta n »o Pokazal Skobyll, gotovo ni bit edini v v,»m V ljudje bodo videli, brali, pletli istorije iz resSce “n fantazije — kako naj ostane potem blamaža taina 'n javni škandal nemogoč ? Ves prestrašen je poslal komisarju pismo ter ga zarotil, naj »misli pa to in vse, na vse 1« Sluga se je vrnil z lakoničnim ^govorom, ki je pričal da se muza Skobyll pred-“t0Jhiku v pest:
j, »Vaša ekscelenca se vznemirja po nepotrebnem, ^ojikor ve policija, prihajajo v naše mesto trije tz-omenjenega lista. Enega sera spravil v kavarni, Preden ga je kdo videl, ostala dva pa sem zaplenil !?a Pošti, k vam gredoč. Neposredna nevarnost gro-ovega razburkanja je odrinjena vsaj za toliko časa, a naredimo pravo taktiko v obvladanje položaja.«
Predsednik si je oddehnil, podobno kakor ob-®°jenec, ki je Že vedel uro smrti, pa mu povedo nenadoma, da sme živeti še dva, tri dni, ker je krvnik zadržan.
l. .»Da najdemo pravo taktiko v obvladanje po-n*aja,« je ponovil zamišljeno, vrteč komisarjevo P smo med prsti. »Skobyll je vseeno zmožen človek, ož drzne inciative, ki gleda na vse; Klotilda mu
ne seže niti do kolena, dasi zmerom obvladuje položaj. Ravnal bom čisto po njegovih mislih.«
Začutil se je varnejšega in ugibal samo, kako bi sporočil baronici Thurmbhauffnovi, da je njena kočljiva pot odveč; v tem pa se je mahoma udaril po čelu, pogledal še enkrat v tiralico in vzkliknil ves vzradoščen:
»Višnjeva repatica 1 Jutri ob tem času bo vedela baronica najzanesljiveje, ali je grof zares tetoviran z višnjevo repatico ali ne. . • Njepo poslanstvo ni samo neškodljivo — naravnost potrebno je v razbistritev zadeve I Sam Bog mi je vdehnil to misel ; doktor Skobyll me bo zavidal zanjo in Klotilda bo ponosna na svojega moža.. • Tako bomo vsaj vedeli, pri čem da smo.
Ves potolažen se je odpravil na kolodvor ter pozdravil ženo kot svetovalko in pomočnico v sili; našel jo je milostljivejšo, nego je upal. Izprva ga je res da zaničljivo pomerila ter zamrmrala nekaj o sanatoriju za umobolne, ali takoj na to je priznala sama, da je že spotoma ugibala o grofu prav čudne stvari:
»V krogih, ki jih on imenuje svoje, ne ve živ krst ničesar o njem. Neka dama, s katero sem se seznanila na pogrebu grofice L6faszyeve, je sicer baje imela znanca s takim imenom, toda po njenem zatrjevanju je pravi grof Baupertnis von Kunnigs-brucb, ruiniran in Življenja naveličan lehkoživec, že mrtev; ubili so ga menda Francozi v Maroku, na
begu iz tujske legije, v katero se je bil zapisal... Pravi, da je bil srednje rasti in plavih las: ta pa je velik in črn! Tudi romantična zgodba o njegovem očetu, zaradi katere so ga naši meščani tolikanj obožavali, je bila vsem tuja in nova; kar praviš ti, mi le potrjuje sumnjo, ki sem jo gojila že zdavnaj. Eb, ti in tvoja moška naivnost!
»Ako se prav spominjam, draga, si me ti najbolj izpodbujala, kako naj ga vabim in priklenem k sebi,« je boječe oporekel stari gospod.
»Nu da — ali to je bilol Zdaj je prepozno iskati krivca; rajši glejmo, kako se izmotamo.«
Ekscelenca je menil, da bi vložil prošnjo za vpokojitev »radi starosti in onemoglosti.«
» Prav tega ti maDjka!« je vzkliknila »višja instanca.« »Prosi Boga, da ostaneš tu, dokler ni blamaža zabrisana. Postori vse in potlači škandal; šele nato se odreci mestu, ki mu nisi kos.«
Ekscelenčin in komisarjev sklep, da spravita tujca z lepim odtod, pa je bil deležen njene velike hvale, in ko je soprog doma še povedal, da misli »s pomočjo Thurmbhauffnovke, ki je itak ni škoda, dognati grofovo identiteto,« je razprostrla roke ter mu podelila vesoljno odvezo. Bila je tako srečna, da je spet pri njem, in tako vesela, da se ni zgodilo nič hujše nesreče!
________ (DnSa o#,)
Sodna imenovanja.
»Službene Novlne« od 9 sepl.t. i. St. 92 prinašajo v svojem službenem delu Najvišji ukaz od 28. avg. 1919 St. 14567, glasom katerega se podeli pisarniškemu višjemu oficijsiu v Rogatcu, Alojziju Koroschetz naslov in znašaj ravnatelja zemljiške knjige in se mu všteje v pokojnino osebna doklada 200 K, obenem se pa oprosti predpisane takse.
Ljudje božji, ki ste vpisani v bratovščino sv. Birokracija, največjega uradniškega svetnika, podedovanega in prevzetega od ranjke Avstrije! Ali je torej bilo to najvažnejše in najnujnejše, kar se je moglo in moralo storiti v vprašanju sodnih Imenovanj! Vprašamo vas javno, po kakih ovinkih je moglo priti do tega Najvišjega ukaza, dočim so zaspala vsa druga tolikrat že obljubljena imenovanja sodnikov? Kdo je bii in je Se vedno gospod ravnatelj zemljiške knjige, Alojz Koroschetz, znači najbolj njegovo ime samo! Kdo so pa tisti nešteti slovenski avskultanti, sodniki, okrajni sodniki in sodni svetniki, k? so bili vse svoje življenje od vstopa v justično službo preganjani in zapostavlja«!,, a so ob ustanovitvi j države SHS. z največjo požrtvovalnostjo Šli na delo In vzeli pri tem ! nase najtežje breme, ki ga nosijo s j tihim samozatajevaniem že deseti i mesec v Sloveniji, od katere so pričakovali odrešenja! Merodajni čini-teljl okoli višjega deželnega sodišča in poverjeništva za pravosodje v i Ljubljani pa niso našli toliko razumevanja za težnje naših sodnikov, da bi jih vsaj ne žalili na tak nečuven način, če so že, kakor se zatrjuje, napram beogradjki vladi brez vsake moči. To je prazen izgovori Kajti če bi gospodje referenti za osebne zadeve proučili nekoliko bolje naše razmere v uradu in doma, bi že morali davno Imenovanja — tudi izsiliti 1 Koliko je rodbin, ki še danes ne vedo, kje bodo prezimile! Sodni uradniki, od nadsvetnika doli do pravnega praktikanta brez izjeme pa so vsled prenapornega dela izmučeni do kosti in vsak se boji, da danes ali jutri omaga in pade!
Ker ni rešitve od nikoder, bo moral vsak posameznik v 12 uri začeti misliti — predvsem nase. Saj je še Bog oče vstvaril brado najprej sebi in potem šele drugim. Zakaj bi se sodnik v svojem neizmernem trpljenju in zapostavljanju ne začel držati raje svojih uradnih ur, nego da je obsodil samega sebe v smrt s tem, da je vlekel 10—12 ur na dan v pisarni in še v noči nosil domu akte, dostikrat namesto večerje, pri vsem tem se pa še odpovedal dopustu!
Vi visoki birokrati od severa pa, ki ste prepojeni Sttirgkhovih naredb, ste vzeli vestnemu slovenskemu sodniku ono, kar je v naši najbolj odgovorni in najtežavnejši službi potrebno v prvi vrsti: veselje in ljubezen do dela! Posledice, ki so neizogibne, bodete zagovarjali Vi napram narodu, ki Vas bo še klical na odgovor! Na strog odgovor Vas bodo pa pozvale tudi uradniške organizacije, ki bodo oživele čez noč, kakor hitro bodo stale naše meje!
Justični uradnik.
Zensko srednješolstvo v Ljubljani.
Mestni dekliški licej: S šolskim letom 1919/20 odpade prvi razred liceja, ostanejo le razredi II -VI, Novih gojenk se v te razrede ne sprejema več, ker so vsi razredi le zasedeni. Gojenkam, ki so bile že na zavodu, se je javiti v sredo, 24. septembra, med 10—12 uro v Mladiki z zadnjim izpričevalom. Ponavljalni in dodatni Izpiti se vrše v sredo, 24 septembra, ob 8. uti,
Mestna ženska realna gimnazija. S šolskim letom 1919/20 se otvori prvi razred gimnazije. Vse one gojenke, ki so napravile meseca julija sprejemni izpit za I. razred liceja In so bile sprejete v licej, vsto-
pijo sedaj v I. razred gimnazije. Novih gojenk se v I razred gimnazije radi pomanjkanja prostora ne sprejema več. Vsaka nadaljna zglasitev za te gojenke odpade, one se udeleže še!e otvoritvene maše.
Mestna ženska reformno-realna gimnazija. S šolskim letom 1919/20 se otvori peti razred te gimnazije in sicer za one gojenke, ki so dovršile 4 razrede liceja z uspehom. Vpisovanje v ta razred se vrši 25. septembra, četrtek, od 10—11 ure dopoidie v Mladiki. S seboj prinesti je zadnje izpričevalo in krstni list.
Otvoritvena služba božja je v petek, 26. septembra, ob 9. uri v Nunski cerkvi. Obvezna je za vse gojenke. S poukom se prične v soboto, 27. septembra, ob 8. uri. Gojenkam in starišem polaga ravnateljstvo na srce, da se točno drže določenih terminov, ker se zamud ne bo opravičevalo.
Licejska ljudska šola. Vpisovanje v I. razred se vrši v pon-dsljek, dne 22. septembra od 9—10 ure v Mladiki. S seboj je prinesti krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. V višje razrede licejske ljudske šole se ne sprejema več novih gojenk. Pouk se prične v torek, dne 23. septembra, ob 8. url za II.—V., razred, za I. razred istega dne ob 9. uri.
Mirovni posvet.
Odpotovanje jugoslov. delegatov Iz Pariza, m Ldu. Berlin, 18. sept. (Oku.) »Deutsche AHgemeine Zeitung« javlja iz Lugana: Odpotovanje jugoslovanskih mirovnih delegatov iz Pariza po-menja, kakor trdi pariški zastopnik lista »Corriere della Sera«, da Jugoslovani mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo ne podpišejo in da ne priznajo določil glede manjšinskega varstva.
Rok za podpis podaljšan do rešitve beogradske krize. Beograd, 19. septembra. Ks-kor poročajo iz Pariza, bo podaljšan rok za podpis st. germainske mirovne pogodbe po Jugoslovanih tako dolgo, da se reši ministrska kriza v Beogradu in da dobi jugoslovanska mirovna delegacija inštrukcije od nove vlade. Mirovni pogoji za Bulgarljo.
Ldu Pariz, 18. septembra. (Dun. KU) Glede bolgarske mirovne pogodbe doznavajo listi, da popolnoma nali-kuje versaillski in st. germainjski mirovni pogodbi. Splošna vojaška dolžnost se odpravi in pridrži le oborožena policija 23.000 mož, dalje
10.000	colnlnskih paznikov in orožnikov. Vojna odškodnina znaša 21 40 milijarde levov, ki bodo plačani tekom 37 let. Kakor javlja »Journai“, je vprašanje glede gospodarskega do stopa do Egejskega morja nerešeno. Bolgarom se dovoli 20 dneven rok za odgovor, m Ldu. Pariz, 18. sept. (Dku. Brezžično.) Kakor poroča »Chicago Tribune«, se bo dovolil bolgarski ra^ rovni delegaciji 20 dneven rok, do katerega mbra predložiti mir. konferenci svoje pripombe k določbam mirovne pogodbe. Pričakovati je, da bo mir. pogodba z Bolgarijo podpisana vsaj do 15, oktobra 1.1.
Francoska poslanska zbornica bo ratificirala mirovno pogodbo z Nemčijo, m Ldu. Pariz, 18. sept. (Dku.) Kakor poroča »Pestit Parislen", se zagotavlja v parlamentarnih krogih, da bo poslanska zbornica v petek ali soboto ratificirala mirovno pogodbo z Nemčijo.
Mirovna konferenca se preseli v London?
Pariz, 19. septembra. (Izv.) Iz Londona poročajo, da nameravajo zavezniške velesile 03tale države le bolj izključit! od posvetovanj mirovne konference in njen sedež prenesti v London. Pariški listi tem vestem ne verjamejo In trdijo, da je zlasti drugi del samo pobožna angleška želja.
Reka.
Položaj nelzpremjnjen.
Ldu. Milan, 19. sept. (Brezž.) Položaj na Reki je nelzpremenjen. General Badoglio nadaljuje svoje dogovore z vodilnimi osebnostmi reškega mesta. Namen teh razgovorov je preprečiti vsakršen neljubi dogodek.
D’Amiunziove obljube.
Ldu. Reka, 18. Danes popoldne je sprejel d’Annunzio zastopnike Su-šaka in jim izjavil, da ne more prevzemati nobene odgovornosti za Sušak. Zastopniki naj se v tem pogledu obrnejo na generala Castellija. D’Annun zio je dostavil, da Jugoslovanom na Reki jamči za varnost življenja in imetja; prosil je odposlance, naj pomirjevalno vplivajo na ljudstvo. Zastopniki Sušaka so odgovorili, da so slišali že mnogo lepih besed, ker jim je tudi general Grazioli enako obetal, vendar pa je bilo življenje in imetje Jugoslovanov ogroženo.
Sparilo Nittija ne pomaga.
Berlin, 18, sept. »Vossische Zeitung" poroča iz Lugana: S/arllo ministrskega predsednika Nittija v reškl zadevi je zeio malo pomagalo. Vse vojne ladje, ki se nahajajo v reški luki, so se pridružile d’Annunziu. On sam je na nazaniio, da se on In njegovi pristaši smatrajo kot pobegli k sovražniku in da se bo tudi v tem zmislu proti njim postopalo, odgovoril z opazko, daje tako postopanje infamno. Delal je, da se bodo njegovi vojaki borili za Reko do zadnjega diha.
Jugoslavija.
Prihod Pašiča. r Ldu. Belgrad, 19 sept. Prihod Nikole Pašiča se pričakuje v Zemunu z večernim ekspresnim vlakom, kjer bo prenočil v železniškem vozu, ako bi vlak dospel z zakasnitvijo. V Belgradu se bo nastanil PaStč pri
Stojanu Protlču, ker šo Avstrijci porušili njegovo hišo. Ta^oj po svojem prihoda v Belgrad bo Pašlč posetil regenta Aleksandra in mu poročal o položaju v Parizu.
Prevzetje novega drž. denarja.
r Ldu. Belgrad, 18, sept. Vse podružnice avstro ogrske banke so prejele nalog, da pripravijo svoje tre-sorje in ojačijo stražo zaradi prevzetja novega državnega denarja, ki jim bo doposlan v večjih množinah v izmeno za avstrijske bankovce.
Spremembe v diplomaciji, r Ldu. Belgrad, 18. sept. Naš dosedanji diplomatični zastopnik v Atenah, g Milan Gavrilovič, je premeščen v ministrstvo za zunanje posle v Belgradu. Na njegovo mesto pa je imenovan dr. Star.oje Mihajlovič, dosedanji poslanlški tajnik v Rimu.
Bosanski Izseljenci hočejo nazaj.
r Ldu. Belgrad, 18. sept. Med izseljenci, ki so o priliki aneksile zapustili Bosno in Herzegovino ter se naselili v Turčiji, se pojavlja živahno gibanje za povratek v domovino. Število tth takozvanih muhadžirov, ki so po vsej Turčiji raztreseni, znaša okrog
150.000	duš. _________
Razna poročila.
Obnova diplomatskih zvez med Nem. Avstrijo in entento.
Ldu Dunaj, 18 septembra. Dku »Deutsch 6 iter. Staatskorrespondenz« javlja: Danes je bil pri državnem kanclerju kot državnemu tajniku za zunanje stvari prvi sprejem diplomatskih in vojaških misij. Napram zastopnikom zavezniških in pridruženih držav je izjavil dr. Renuer, da že od dne, ko je bil podpisan st. germainski mir, obstoji možnost, upostaviti prijateljske odnošaje med avstrijsko republiko in zveznimi ter pridruženimi državami; v3led tega bo republika v najkrajšem času poslala vsaki posamezni izmed držav noio, s prošnjo, naj stopi v redne diplomatske odnošaje z republiko. Zastopniki zaveznik In pridru-
ženih držav so odgovorili, da po njihovem mnenju ni nobene zapreke za to, in večina zastopnikov je mogla tudi izjaviti, da bodo drža/e, ki jih zastopajo, ustanovile na Dunaju poslaništva. Zastopniki Anglije, Francije, Zedinjenih držav in Italije so obljubili tudi, da bodo poročali svojim vladam o težki premogovni krizi, ki vlada n» Dunaju. V razgovoru z zastopniki j nasledstvenih držav je državni kancler t naglasil potrebo, da se med avstrijsko j republiko in temi državami udejst/ijo prijateljski odnošaji in obnovi gospodarski promet.
Železniški promet preko Nemčije
Ldu Pariš, 18, sept. V pogajanjih med zavezniškimi in nemfkirtl strokovnjaki so se določile podrobnosti o usmerjenju ekspresnega vlaki Pariz—Frankobrod—Praga — Varšava, kakor tudi o ureditvi navadnih osebnih vlakov z direktnimi vozovi in o prometu tovornih vlakov, ki naj tvorijo železniško zvezo za blagovni promet med Francijo, Cehoslovaško in Poljsko.
Premogovna kriza na Dunaju.
r Ldu Dunaj, 17. septembra. (ČTU Danes se je sestal ministrski svet, ki je z ozirom na pomankanje premoga sklenil odredbe, ki utegnejo imeti za Dunaj katastrofalne posledice. Vsjed pomanjkljive dobave premog* s Cehoslovaške, Poljske in iz Nemčije bo 21. t. m. ustavljen nadalnjl promet cestne železnice Gostilne in kavarne se morajo zapirati ob osmih zvečer. Ako se tej krizi ne odporu^ v kratkem, bodo tudi tiskarne in drUS1 obrati prisiljeni, da ustavijo delo.
V Nemčiji še vedno vre.
r Ldu. Dunaj, 19. sept. (&“•) Kakor doznava. berlinski poroči*1®0 dunajskega lista »Wiener MlttagsP0S‘‘ iz verodostojnega vira, se računa v Berlinu z novimi radikalnimi prevratnimi poizkusi. Generalno stavko ber- ; tinskih kovinskih delavcev, ki se na-
h*i*	t*»r«d »fbruhom oznafiukjf
radikalci kot prvi pričetek prevratrjeg*
gibanja. Državna vlada je ukrenila vse j potrebno, da prepreči nemire ter vzdrži : mir in red.
Hofrichter pomlloščen.
r Dunaj, 18. sept. Predsednik nemško-avstrijske narodne skupščine je spregledal ostanek kazni bivšemu nadporočniku Adolfu Hofrlchterju, ki je bii svojčas obsojen radi umora * zastrupljanjem in čigar proces je vzbujal zanimanje po celem svetu.
Trgovska pogodba med Čehoslo-vaško In Poljsko.
r Ldu Pariz, 17. septembra. (Dun KU) „Verite“ poroča iz Varšave, da se je tamkai sklenila trgovska pogodba med fohoslovaško lu Poljsko. ČehoslovaŠka bo dobavljal* Poljski železo, kemične produkta eksplozivne snovi, poljedelske stroja steklo, pap!r in vžigalice v zamen0 za petrolej in produkte iz nafte.
Izgon avstrijskih državljanov U
Romunije.
r Ldu Bukarešta, 17.sept, (ČTU)
Z ozirom na izgon vseh tujcev 1* Nemške Avstrije, ki se nanaša tudi na romunske državljane, poživlja romunsko časopisje vlado, naj tudi Romunija izžene vse na njenem ozemlju se nahajajoče nemško-avstrijske državljane.
Lloyd George poda ostavko.
r Ldu. Haag, 18. sept. (Dku) Iz zanesljivih krogov prihajajo vesti» da je angleški ministrski predsednik Lloyd George pri obnovi svoje vlad® zadel na znatne težkoče in da se j* vsled tega izrazil, da poda kralju svojo ostavko.
Stavka poštnih In brzojavnih na-stavljencev v Italiji.
r Ldu. Rim, 18 sept. (Dku.) »Avantl« javlja, da se bo v četrtek u polnoči v vsej Italiji začela stavk* poštnih in brzojavnih nastavljenceUj ako se njihov spor z upravo ne re*‘ mirnim potom.
Zborovanje jugoslovanske nacionalistične omladme v Splitu.
Omladtaft proti str&nkarsk. bojem.
Ldu. Split, 18. sebtembra. (Ddu.) Včeraj je bilo v Splitu številno obiskano zborovanje jugoslovanske na cijonalisiične mladine. Nastopilo je Vei* govornikov, ki so bili vsi složni v tem, da se nadaljuje pred vojno začelo organi*atcrično belo. Jugoslovanska mladina izjavlja, da bo nastopila z V30 odločnostjo proti vsakršni obliki separatizma ter da bo s separatisti vodila boj do skrajnosti. — S skupščine so se odposlale pozdravne brzojavke kralju Petru in prestolona sledniku Aleksandru. Z resolucijo, ki je bila na glasovanju sc glasno sprejeta, bo stopila spMska mladina pred zagrebški kongres. Na predsedn.ištvo Narodnega predsta-n štva je bila poslana naslednja brzojavka:
Gospod predsednik Narodnega predstavništva I Jugoslovanska nacijo-nalistična mladina iz mesta Splita, ki se je danes prvikrat po ujedinjenju zbrala v svoji le deloma osvobojeni domovini ne najde izraza, s katerim mogla zadostno ožigosati brezplodna, malenkostnega, strankarskega in sebičnega duha onih, ki pred vsem Svetom, v teh najbolj usodepolnih časih, predstavljajo naš narod ih naše kraljesko. Z ozirom na veliko nevarnost, ki nam preti od neprijateljskih sosedov, smo pričakovali od začasnega narodnega* predstavništva i Veličino duha 5 ljubezen do naroda, zatiranega 8 temnicami in ve šali, do brezštevilnih ^učenikov in junakov, ki so padli za našo svobodo, edinstvo in pravico. V teh časih zahtevamo ket meščani in sinovi te osvobojene zemlje slogo, resno delo, veličino pojmovanja in široko politično obzorje, da nas svet ne bo smatral za politično nezrele, kulturno zaostale in sccijalno nerazvite. Odločno obsojamo vsak dvom v obstoj nzše države, toda kot odgovorne *a obstoječe nezaupanje smatramo one, ki so v teh časih kot Člani začasnega Narodnega predstavništva imeli v rokah čast in zdravi razvoj našega mladega kraljestva. Zlasti pa naglašamo, da je največji sovražnik naše ujedinjene domovine oni, ki umetno deli naš edinstveni narod po Plemenu in veri. Recite, prosimo, gospodom začasmm narodnim predstavnem, da jugoslovanska nacijonali-*tična mladina ponavlja svojo vzvišeno Prisego pred svetimi grobovi padlih junakov — svojih tovarišev, predvsem narodom in pred svojo častjo, da se bo brez ozirov in brez paidona borila za svoje svete -ideale proti vsem onim, p«?JSf I? edinost naše Jugoslavije. Prosimo, da objavite ia naš apel gospodom začasnim narodnim predstavnikom. Živela naša edinstvena država pod slavnim žezlom kralja osvoboditelja in njegovega junrškega sina Aleksandra! — Splitska jugoslovanska nacionalistična mladina.
Sastanak Istrana.
U restauraciji »Zlatorog* sastali su ££ 18. t. m. begunci iz Istre, ko ji su se namestili u Ljubljani. Broj učest-nika bio je neebično velik, te *u pro-storije restauracije bile dupkompune. Sastanak je otvorio sazivač dr. Krm-potič, kojl je predložio kao predse-datelja g. nadoficijala Spanjola. G. Španjol je pozdravio u biranim re-tlma istarske supatnlke te dao reč dr. Krmpotiču, koji je obrazložio zna-čenje i uzrok tog sasfanka. Govorilo je mnogo govornika, medju njima osobito uverijivo Inž. Ružič, kojl je Žigosao oštrim rečlma rad-nerad našeg narodnog predstavništva. Kao što i Svi drugi govornici dao je i on oduška ogorčenju nad postupkom predstavnika iz zaposednutn h krajeva, koji se danas u prvom redu smatraju stran-Čarima i tek sporedno zastupnlcima bednih naših ljudi iz okupiranog področja Ui neopisivo cduševljenje bile *u prihvačene reči govornika, da Primorci u opče, a Istrani posebice ne poznaju plemenskih razlika, da
smo politički najzreliji deo naroda, koji pred3tav!ja}u početak fslirpkog i iskrenog ujedinjenja, da je svaki od njih i Srbln i Hrvat i Sluvenac, Po-zvao je karhpanillstičko narodno predstavništvo, neka dedje u pcitlčku šicolu kod fstarskog ili prlrncskog Seljaka, koji bi bez sumnje dostojnije predst&vljao u parlamentu i prema vanjskom svetu našu oslobodjenu do-movinu od one nazovi inteligenclje, koja se u Beogradu sjatiia. Predložene resolucije, biie su zatim j;,dno-dušno prihvačene. Za tim sc je zaključilo što jedbstvenije suradjivanje s goričkem i trščanskom br&čom, ko ju je na s?,»tanku zsstupso predsednik »Odbora za zsposednute krajeve« kot. poglavar dr. Vodopivec I koji je, burno pozdravljen od prisutnih, ob-jasnio potrebu zajedničkog i pozi tivnog rada za nespašeni narod. O opčem političkora delovanju odiučivat če vfilika skupština, što če begunci doslrora. obdržavati u Ljubljani. Do tle če voditi pobove za delovanje u prilog istarskih begunaca unutar spre-majuča se oj.če begunačke organizacije jedan privremeni odbor od 6 lica, razdeljen po sta’ežima, koji se koop-tiranjem može proširiti. Sa3tanak, koji je kao i svi ostali begunački sastanci u našoj kraljevini, dokazan opet je-dinstvenest poiitičkog shvačanja naših begunsca i ofividno nesuglasje iz-rnedju narodnih predstavnika zapo-sednutlh krajeva i nsrods, kojega za-atupaju, bio je zaključen »Lepom našom«.
Na s»3tanak je došla ova brzojavka Istrana iz Korotana: Dobrla vas, 18. septembra 1919. Naša hiša gori. Gasilci na krov! Protestirajte proti blaznemu cepljenju naših sil. Zahtevajte brezpogojno koncentracijo! Pozdravljajo vas iz tužnega "Korotana bivši Istrijani. ________________
f II© *
4
dn Naš? mirovni delegati v Ljubljani. Včeraj zjutraj so se peljali z orientnim ekspresnim vlakom skozi Ljubljano naši delegati na pariški mirovni konferenci Nikola Pašič, zunanji minister dr. Trutnblč in dr. Otokar Rybaf s tajnikom mirovne delegacije dr. Vošnjakom. Vlak je prišel v Ljubljano s precejšno zamudo, na tukajšnjem kolodvoru pa se je mudil zopet del} časa. Delegate je pričakalo voč ljubljanskih gospodov s popreds. dr. Žerjavom na čelu. V razgovoru so Izjavljali naši delegati, da je njihovo potovanje v zvezi V prvi vrsti z zunanjepolitičnimi vprašanji in le posredno tudi z vladno krizo. Njihova naloga je pred vsem, da se sporazumejo z vlado in vodilnimi politiki glede vprašanja podpisa st. germain-ske mirovne pogodbe, pri čemur nameravajo priporočati, da pogodbo kljub neugodnim določbam vendarle podpišemo.	\
dn Izžurnalfstike. S 1. oktobrom pride do premembe v uredništvu »Sl. Naroda", ker izstopi dosedanji nl«*vnl Urednik dr. V. Knafllč iz uredništva. Kakor čujemo, se to zgodi že sedaj na željo upravnega sveta „Narodne tiskarne", toda ne iz političnih, marveč docela zasebnih razlogov.
dn Priprave za regentov pri* hod v Zrgreb. V Zagrebu se vršijo tozadevno vsak dan ob sodelovanju vseh krogov konference v mestni zbornici.
dn Univerzitetni svet. Zbor prvih imenovanih profesorjev univerze v Ljubljani se je v smislu zakona dne 18 t. ra, konatltufTsl kot univerzitetni svet takole: predsednik g. prof. Plemelj Josip, predsednikov namestnik g. preb Zupančič R hard, poslovodja g-
Ramovš Franc. Prostori univerzitetnega sveta se nahajajo v deželnem dvorcu, I. nadstropje.
dn Brzovlahov ne bo. Južna železnica sporoča, da je primorana včeraj napovedano uvedbo brzovlakov Dunaj—Trst zaradi pomanjkanja premoga začasno Se odgoditi.
da Srečni stan. Edini javni uslužbenci, ki ne potrebujejo nove draginj-ske doklade v Sloveniji, so užitninski
uslužbenci. Tako sl menda mislijo merodajni krogi, ko naznanjajo, da užitninski uslužbenci ne dobe nove draglnjske doklade, ker niao pragmatični državni uslužbenci. Torej ako človek ni ^pragmatičen'* drž. služabnik lahko živi danes a 12 K na dao, kajti on ima drugačen želodec, drugače živi, se drugače oblači, sploh on ne potrebuje toliko kot tisti, ki je pragmatično nastavljen. Čudni nazori 1
dn Koroškim beguncem. Koroška deželna vlada zbira vse v koroški glasovalni pas pristojne ljudi, da jim zagotovi glasovanje v prid Nem. Avstiije. Zato je naša dolžnost, da.se tudi naši ljudje, moški in ženske, ki imajo glasovalno pravico na Korošcem (t. j. da so 20 leto prekoračili in bivali 1.1- 1919 stalno na Koroškem) nemudoma priglasijo ter v dopisu na Narodni svet v Vel kovcu naznanijo s/oje krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kje so rojeni, kam pristojni, po klic in natančen si dar.ji naslov. Vso našo javnost prosimo, da pri tem delu pomaga. Narodni svet za Koroško.
d;2 Poročil še je dtie 3. t. m, na Humu pri Ormožu g. Fran Krcpivšek, ing. agror.., bodoči učitelj na kmetijski šoli v Št Jttrju cb juž. žel., z gdč.Reziko Trstenjakovo. Mlademu paru veliko sreče!
d;t I. 4 o/o držnvno posojilo. Msstna hranilnica ljubljanska je prejela 4o/<> bone kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter jih Izdaja strankam proti izročitvi začasnega potrdila.
dn Celjska sokolska slavnost In vlnda. Z ozirom na našo r.otlco v 224, številki »Jugoslavije** z dne 16. t. m., da je predsednik deželne vlade dr. Brejc o priliki celjske sokolske slavnosti prepovedal Izobesiti zastave na glavarstvu in magistratu, se nam s poučene strani poroča, da je bil g. predsednik one dni odsoten iz Ljubljane in ds torej ni imel prilike se boriti s to zadevo. To lojalno priobčujemo, saj tudi naš dopisnik bržčas ni hotel trditi, da je izdal prepoved ravno g. predsednik dr. Brejc osebno. Dejstvo pa je, da je dobilo celjsko glavarstvo omenjena navodila od ljubljanske vlade; odgovornost za nje pa nosi poleg kompetentnega poverjenika tudi gospod predsednik.
dn Italijanske agitacije z eero-plana. Italilanski avrjatikar je letel v nedeljo preko Zagorja in metal na tisoče v hrvatskem jeziku pisanih letakov, v kojih se hrvatski kmetski narod hujska proti edinstvu s Srbi in poziva, da se bori proti edinstveni državi. — Vedno lepši srbski zavezniki so Italijani 1
dn Vsi jugoslovanski dobro-voljcl iz Rusije, Amerike, Italije itd. naj pošljejo od3lej vse svoje dopise samo na naslov: tehnik Vladimir Svetličič, tajnik „Društva jugoslovanskih dobrovoijcev za Slovenijo", Ljubljana, Sp. Šiška 181. — Kdor se še ni javil pri Brambnemu odseku Dravske divizije za zemljišče, naj pošlje nemudoma gori imenovanemu svoj naslov.
d n Čemu to? Kakor čujemo je zopet sprejeta k ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani, gdč. Breymau, ki je bila kot Nemka svojčas odpuščena. Sprejeta je na priporočjlo nekega višjega uradnika pri ravnateljstvu. V prošnji, ki jo je sestavila omenjena Nemka so bili navtdeni različni ne resnični podatki. Oče Slovenec, mati Slovenka, prosilka zmožna slovenskega jezika — vse to naj bi podprlo njeno prošnjo. Čujte resnico: Oče Nemec Korošec, pripadnik Nemške Avstrije in sovražnik Slovanov, mati pa dalmatinska Italijanka, hči zmožna samo nemškega jezika. Tora j Nemke sprejemajo v službo, hčerke slovenskih železničarjev pa odklanjajo, češ, da ni mesta zanje. — Več železničarjev.
dn Madžarskega boljše viškega agitatorja so pri jen v Sarajevu. Lt sune, ki jih je imel pri sebi, so se glasile na ime Vaclav Šmidt, vendar pa je redarstvo ugotovilo, da so potvorjene in da je dotičnik boljševiški agitator, ki je pribežal iz Madžarske.
dn Naskočna četa za za p. Koroško. Po Ljubljani, še več pa po osvobojeni Koroški se razširjajo ne-
resnične vesti o naakočai četi. Tako n. pr. se govori, da se je četa uprla ker ni hotela iti v Prekmurje in da so jo Srbi razorožili. Ker se s tem jemlje četi dobro ime ki si ga je v borbah za Koroško pr dobila, se prosi, da naznanite vojaški oblasti vsakega, ki bi razširja! podobne govorice.
da Mestni drobiž v Sarajevu je bii izročen včeraj prometu. Za enkrat je natisnjenih npvčasiic za 100 000 K.
dn Dirka Celje Zk greb za jugoslovansko prvenstvo se vrši v nedeljo in je start v Celju cb pol 8. zjutraj. Klub slovenskih kolesarjev ,.Ilirija*' poživlja svoje člane, da prevzetno \po možnosti mesta rediteljev na progi Celje - Zidanmost - Brežice, zaeno pa tudi vse ostale kolesarje, 03cbito one, ki stanujejo ob progi, da preskrbe ob času dirke za red na cesti in se sami postavijo na ovinke in križpota v onjentacljo dirkačem. Dolžnost vsakega šport alka je, da podpira naše športne prireditve, osobito v. tem slučaju, ko bodo tekmovali športniki iz vseh jugoslovanskih pokrajin in je mnogim pot povsem nfe-znana. Ljubljanski kolesarji naj ne javijo v svrho informacij pri g. Gorcu na Gosposvetski cesti 14, da se razdeli delo. — Kakor že javljeno, udeleže se dirke tudi trije poznani prvaki »»Ilirije**.
dn Slovensko planinsko društvo naznanja, da sta se Triglavski dom na Kredarici ia Dežmanova koča zatvorili dne 17. t. m. Ostale Triglavske koče se zatvorijo še ta teden. Odprt ostane le Še turistovski hotel v Vratih iri to prillčno do 15. oktobra t.l.
dn Umor pri Veliki Gorici na Hrvatskem. Pri Veliki Gonci blizu vasi Oborovo se je dogodil pred nekaj dnevi dosedaj še nepojajnjen zločin. Posestnik Kbstler se je vračal na svoje posestvo, r,a poti pa ga je zaustavil neki neznanec in mu rekel, naj priredi večerjo za šest ljudi. K6-stler, iznenaden od teh besed, je hotel od neznanca pojasnenja, ali ta je nameril nanj puško in ga ustrelil. Priletelo je takoj nekaj v bližini se nahajajočih ljudi, pa zločinec je že bil zbežal.
I Koncert g. Ličarja in gdč. Th!erry sc ne vrši 20. t. ra. temveč še le 3. oktrbra.
1 Pričetek šolskega leta 1919/20 na obeh memjšinsk h ljudskih Šotah v Ljubljani bo v eiedo, dne 24. sep-tembia 1919. Vpisavaio se bo v torek, 23 septembra, od 8. do 12. ure v šolskih prostorih na sv. Jakoba trgu St. 2 v pritličju. — Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo. Podrobnosti se poizvedo pri šolskem vodstvu ob vpisovanju.
1 Skupščina vseh akademikov-beguncev, ki stanujejo v Ljubljani ali na deželi, se vrši danes, po ustanovnem občnem zboru »Jugo*!, akad. podpornega društva v Ljubljani« v državni obrtni šoli. Akademiki iz Primorske, Istre, Daimzclje in Koroške, udeležite se polnoštevilno!
I Zveza jugosl. železničarjev priredi v pondeljek, dne 22. t. m. ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani železničarski she dz dnevnim redom: Poročilo o kongresu v Belgndu In slučajnosti. Člani se poživljajo, da se udeleže zborovanja v čim največjem številu.
1 Lepo priporočilo. Citate!} nam piše: Sedim v kavarni »Slon«. Pride k mizi natakar ter mi po svoji nerodnosti polije vodo po hlačah. Seveda nisem bil ravno posebno zadovoljen in se obregnem vanj. Pa čujte, natakar se obrne ter me vpričo drugih gostov nažene s psoml Kje je kaj takega še mogoče?
i Ljubljanska garnizijska godba priredi danes ob 17. uri promenadni koncert v »Zvezdi«.
1 Pevsko društvo nLjubfjanskl Zvon*. V nedeljo ob 11 url važna odborova seja. Vpondeljek ob 20 uri mešan zbor.
1 Zveza trg. n&stavljencev sklicuje danes ob poj 20. uri člansko
zborovanje v restavracijske prostore »Zlatorog«, v Gosposki ulici. Dnevni red: Volitev delegatov za prvo vseslovensko konferenco trgovskih na-slavljencev. Polnoštevilna udeležba dolžnost 1
1 Koncert danes in vsak dan v kavarni »Narodnega doma«. Srira salonski orkester »Jadran«. Vstop prost.
1 Domače podjetje, Opozarjamo na današnjf oglas domačega podjetnika, g. Pavla Steleta, katero nam nudi nekaj, v Ljubljani novega in potrebnega.
1 Novo Industrijsko podjetje, 1. oktobra 1.1 prične poslovati tvor-nica za izdelovanje moškilh oblek na debelo. Naš odlični strokovnjak A, Kunc in I Maček, lastnik konfekcijske trgovine, ustanovita pod tvrdko Kunc & Maček domače podjetje, kakoršmrga doslej v Jugoslaviji sploh nismo imeli. Naše konfekcijske trgovine so bile navezane za nakup boljšega blaga samo na tujino in še tam je ta indu strija izključno v židovskih rokah. Mogli se bomo torej tudi v lej panogi stresti tujine. Imena ustanoviteljev, katerih dobri glas je, bodisi v strokovnjaškem, bodisi v oziru soli-ditete, obče priznan, nam dajeta jamstvo da smemo pričakovati celo več, kot so nam nudili tujci. Stavila sta si v težavnih časih svojo nalogo, zato jima je tembolj želeti popolen uspeh in priznanje merodajnih činiteljev.
1 Osrednje društvo natakarjev ter hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev * Ljubljani priredi danes, dne 20. t. m. ob pol 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma svojo veselico. Svirala bode vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vspored je zelo zanimiv ter nudi p. n. občinstvu mnoga zabave in smeha. Ob 23. uri se prične ples. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
V soboto 20. sept. »Dnevi našega ži i-Ijenja", Abon. C.
V nedeljo 21. sept. popoldne „Snegul-Čica in škratje”. Izven abon.
V nedeljo 21. sept. zvečer »Dnevi našega življenja”. Izven abon.
V pondeljek 22. sept. Zapito.
V torek 23. sept. »Dnevi našega življenja". Abon. A.
V sreda 24. sept. „Favn“. Abon. C,
Opera.
V soboto 20, sept. ,.Pikova dan “. Abon. B.
V nedeljo 21. sept. »Posjiljon iz Len-jumeau". Izven abon.
V ponedeljek 22. sept. Zaprto.
V torek 23. sept. »Pikova dama”. Abon. D.
V sreda »Madame Butterfly". Abon. B.
Iz pisarne dramskega gledališča. Danes igra v »Dnevih našega življenja« ulogo Evdoksije Anto-novne ga. Rogozova in ne kot Je pomotoma na lepakih ga. Pavlinova.
Pokrajinske vesti.
kr Nerodnosti naših oblasti na Koroškem. Naredbe, s katerimi je hotela naša vlada zadeti'in onemogočiti izrodke proste trgovine, se izvajajo pri nas na tak način, da raste od dr.e do dne med ljudstvom nejevolja In da izgublja zaupanje v naše oblasti, nasprotnikom se pa daje najboljše sredstvo za agitacijo proti naši državi, če se pelješ v kako našo vas v smeri proti demarkacijski črti, je dovolj, da kdo izreče sum, da si hotel preko meje, pa ti zaplenijo živino in še obsojen boš na denarno globo, oni pa, ki te je ovadil, dobi za to veliko nagrado. Vsi izgovori ne pomagajo nič. Tudi ovadba pijanega človeka menda že zadostuje. Opozarjamo rašo vlado in poslance na ta nedostatek. Ce se upravne oblasti ne morejo prilagoditi modernim principom kazenskega postopka, naj se pa odstopi razsojo takih deliktov rednim sodiščem, ki bodo gotovo bolj na
mestu, kot okrajna glavarstva. Treba se je vedar prepričati je-ii ovadba tudi utemeljena In je-H zadene tudi ovadenega v subjektivnem oziru kaka krivda. Dolžnost političnih oblastev bi bila, pomagati ljudem, da. *si izboljšajo svoj, vsled divjanja nemških tolp že itak skrajno žalosten položaj, mesto da jim dela s takimi obsodbami, k! so brez vsake pravne podlage, le nove neprilike in jih na korist brez vestnih ovaduhov obsodi poleg zaplembe blaga v prav občutne globe. Konrisija, ki je na Koroškem cenila škode povzročene po barbarskih Nemcih, nam je obljubila hitro denarno pomoč. Ubožno, izropano ljudstvo n« more niti streh pokriti in se trese pred deževno dobo in zimo. Obljubljene podpore pa ni in škoda je vsled tega od dne do dne večja, ker brez denarja ni mogoče pričeti 8 popravili. Da pa pokaže vlada še bolj ljubezen do koroških rojakov, je uvedla gonjo po naredbah o kontroli proste trgovine na tak način, da sploh prepreči vsak promet- z živino. Tu naj bi se vlada briga!a za nas, mesto da stavi vsakega branjevca pod sekvester in poveruje tudi te posle ljudem, ki so bili nedavno še največji agitatorji za Nemško Avstrijo.
Pozor I V nedeljo, dne 21. t. m. se vrši v Vetrinju pri Celovcu in sic. pri Kanonerju velik ljudski shod, združen z domačo veselico. Govorniki, godba, petje, šaljiva pošta. Komur je za blagor naših vrlih Koroščev, naj prihlii v Veirinj, biser Koroške.
kr Borovlje. Odkar je demarkacijska črta med pasom A in B glasovalnega ozemlja na Koroškem re3 dobro zaprta, tako da je Celovec skoro popolnoma brez vsakega dovoza lz južnega pasa, rasteta promet in gospodarsko gibanje v Borovljah cd dne do dne, posebno odkar so popravljen! razni brodovi čez Dravo, ki omogočajo gospodarski promet med Rožem in med planoto severno od Drave in južno od Vrbskega jezera. Sadje, poljske pridelke, živino in pre-šiče dovažajo kmetje kakor prej v Ceiovec sedaj v naš industrijski trg, v katerem vlada sedaj na obeh tedenskih tržnih dneh tako vrvenje in šumenje, kakor nekdaj v Celovcu. Vsled na-rsstlih potreb dobili smo tudi dva nova mesaria, enega novega peka in novega trgovca » konfekcijskim blagom, kar smemo z ozirom na urejenje previsokih cen v interesu tržanov z veseljem pozdravljati. Ker se v par tednih otvori avtomobilna zveza za osebni in blagovni promet na eni strani v severni meri čez dravski most pod gradom Humperkom na rodovitno planoto južno od Vrbskega jezeza, na drugi strani pa v vzhodni smeri po Rožu čez Galicijo v Sinčoves ali do Miklavža ob železnici Sinčaves—Železna kaplja, bodo Borovlje še v večji meri postale gospodarsko in prometno središče vsega zapadnega de’a A pasa od Galicije do Malošč.' Na to merodajno okolnost se vlada pri določevanju kraja za gimnazijo in učiteljišče očividno n* čisto nič ozirala, kar žali-bog ne bode ostalo brez slabih posledic.
kr Glasbena Mitiča v Mariboru
otvori prvo šolsko leto, dne 1. okto-1919. Vpisovanje se vrši v nedeljo 21. t. m. od 9, do 12. ure in dne 24. ter 27. t. m. od 15. do 18. ure v Meščanski šoli na Cesarski cesti 1. Poučevalo se bo: glasovir, gosli, godala, pihala, petje naraščaja, zberovoin solo-petje, glasbena teorija, nauk v harmoniji in kompoziciji ter se bo gojila orkestralna glasba. Šolnina znaša mesečno 24 K, vpisnina celoletno 12 K. Pojasnila daje ravnateljstvo. Učiteljstvo je prvovrstno.
kr Mariborski Sokol priredi v nedeljo dne 21. t. m. v Studencih pri Mariboru na vrtu otroškega vrtca veliko veselico z javno telovadbo. Za-četek je ob pol 3. uri popoldne. Vabijo se vsa bližnja Sokolska društva, da se udeležijo te prireditve 1
kr Hujskarija. G. kaplan Ostrž pri Sv. Križu na Murskem polju, si na svojih obhodih po „zbircl‘‘ dela reklamo s tem, da se huduje in zgraža napram ljudstvu nad zboljšanimi uči-
teljskimi plačami. Seveda potem kmetič globlje seže v kaščo; ni se čuditi, da je gospod kaplan samo v občini Križevci nabral zrnja za 14 000 K, kar pa mu privoščimo. Gdu. kaplanu, ki je neumorno delaven za strankarsko klerikalno politiko, svetujemo danes blagohotno, da naj privošči učiteljstvu trdo zaslužene priboljške pri plači ter ga pusti lepo pri miru.
kr Ženska podružnice- sv Cirilu in Metoda v Črnomlju priredi v prid družbe v soboto 20. in nedeljo 211. m. veselo igro »Nebesa na zemlji". V nedeljo po igri še prosto zabavo, petje, šaljivo pošto itd.
kr Trbovljskl Sokol priredi o priliki svoje desetletnice s ' ijo javno telovadbo in ljudsko v,.se tco jutri 21. septembra ter prosi vsa sosedna bratska društva hi prijatelje Sokola kar največje udeležbe. Na Sokolsko slavnost vozi iz Celja posebni vlak, ki ima y Zidaninmoslu zvezo s hrvatsklm vlakom. Vlak odide iz Celja ob 11 */« uri in pride v Trbovlje ob 12 >/2 uri, nazaj pelje ob 22. uri.
kr Trbovlje. Malokdaj pronikne od tu kaka vest v svet. Toda kadar pa vendar, je pa vselej uprav senzacionalna. Taka n. pr. smo pred meseci poročali, da največji industrijski kraj Jugoslavije z 20 000 prebivalci nima vozne pošte. Danes pa poročamo kuriozum, da je bivši župan, ki ga je ob prevratu odnesel vihar ljudske nevolje, zopet imenovan gerentom. Komentarja ne pišemo drugega, kakor da se menda tako počasi, pa sigurno vračamo v c. kr. črnožolte čase pod paševanjem g. Golie, ki brzojavno premešča narodnozavedne ljudi, odslovljene župane pa imenuje gerentom l Potemtakem vendar še ni zastonj vsaka nada na povratek — dr, Šušteršiča.	1
Izvirna telefonska in brzojavna
poročila .Jugoslaviji* ■
Mirovni delegati v Z»grebu.
Zagreb, 19. septembra, Naši mirovni delegati Pašič, Trumbič, Smo-diaka In Rybar so dospeli na potu v Beograd danes dopoldne v Zagreb. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica, ki je pozdravljala do-šlece z vzklikanjem in prepevanjem narodnih himen. V imenu občinstva jih je pozdravil profesor Grahovac, begunec iz Reke. Zahvalil se mu je predsednik mirovne delegacije Pašič, ki je v svojem nagovoru povdarjal, da je naš narod odločen nadaljevati začeto borbo za narodno osvobojenje in ujedinjenje, dokler ne bo združena z domovino zadnja ped naše zeml e. Izrazil je nado, da bo ta naša borba uspešna tudi zanaprej kakor je bila uspešna do sedaj. Zunanji minister dr. Trumbič je povdarjal v kratkem, burno aklamiranem govoru potrebo narodne sloge v vseh življenskih vprašanjih, v medstrankarskih odnošajih pa razumevanje in strpljivost, dr. Smo-dlaka pa je omenjal slogo in medsebojno podporo mirovnih delegatov na pariški konferenci.
Delegati so se spustili nato v pogovore s svojimi znanci; kakor računajo sedaj, bodo ostali v Beogradu približno 10 dni, mogoče pa tudi dalje, Če bo mirovna konferenca svoje počitnice podaljšala. Dr. Smodlaka in dr. Trumbič sta izrazila željo, da bi moglb poseliti svojo ožjo domovino Dalmacijo, bojita se pa, da ne bosta imela dovoij časa. Med vzklikanjem vedno naraščajoče množice so se odpeljali delegati ob pol 12. uri naprej proti Beogradu.
Ministrska kriza.
Beograd, 19 septembra. Ker vztrajata Radikalni in Narodni klub na stališču, da se ne moreta pogajati, dokler ne pridejo mirovni delegati, so danes vsa pogajanja počivala. Dr. Pavlovič «e je razgovarjal samo z zastopniki Črnogorcev in Demokratske za-jednice.
Beograd, 19. sept. V jugoslov. klubu se opala viden preokret. Del kluba pod vodstvom dr. Cankarja in prof, Remeca pobija brezpogojno za-
vezništvo kluba 7. radikalci in se zavzema za, prijaznejše, razmerje do demokratov. To stališče ima v klubu vedno več pristašev.
Štrajk bančnih nastkivljesscev v Zagrebu.
Zagreb, 19. septembra. Štrajk bančnih nastavljencev se je danes še poostril. Pogajanja z ravnatelji bančnih zavodov so prekinjena. Razne kategorije nameščencev so izrazile svoje simpatije s stavkujočimi, zveza zagrebških črko stav cev pa je vrhu tega Šf sklenila, da njeni Člani ne bodo stavil n »kakih proti stavkujočim ni- urjenih poročil v zagrebških listih.
Vesli Ljubljanskega dopisnega urad*•
Angleško vojaštvo zapustili? Reko.
Ldu. Rotterdam, 18.septembra. Reuterjev urad javlja, da se reški uporniki še vedno nahajajo v mestu. Angleško vojaštvo je Reko zapustilo. Vsa poročila o Reki dohajajo le z uradne rimske strani. V Londonu domnevajo, da bo Italija mesto blokirala in upornike izstradala.
Ne Reki lovijo Jugoslovane.
Ldu. Reka, 18. septembra. Z Reke in Sušaka je pobegnilo mnogo prebivalcev v Jugoslavijo, Uporni italijanski vojaki so pričeti na Reki loviti Jugoslovane. Francoske čete se nahajajo v pr; si luki pri jugoslovanskih skladiščih. Ena četa je v Martinčiči, kjer se nahajajo tudi jugoslovanski častniki in vojaki. Anglcšse i# ameriške vaje ladje so pri Opatiji V ena francoska ladja v prosti luki. P° ustnem sporočilu jugoslovanskih vO' jaških oblasti so bila naša skladih* do 14. t. m. še na varnem. Varovala jih je francoska straža.
Ldu. Reka, 18. sept. D*nef bili po mestu nabiti lepaki, v kateri se poživlja reško prebivalstvo, naj zbere v »ulici 17. septembra , ker dospe brigade Firenze nit Reko.
Ldu. Reka, 18. sept. Zanglia r izdal na prebivalstvo razglas, v W terem zagotavlja, da so nade glede Reke polne optimizma, vendar pa naj se ne da vsled tega nihče zavesti* ker utegnejo priti še črni dnevi.
Gospodarstvo.
g Za društvo »Vrtnarska šola*
v Kranju vljudno vabim vse posestnike in najemnike vrtov — ter enako tudi vse ljubitelje prelepe vrtnarske stroke — k sodelovanju in podpiranju skupnih smotrov — ki naj doprinesejo k gospodarsko strokovni pov-zdigi naše mile nam domovine.
Naša organizacija se nahaja v najlepšem razvoju in vsakdo je povabljen — da pomaga k še hitrej® pomnožitvi poirebrdh moči — da naiu bode naše podjetje toliko prej mogl° služiti v naš lastni blagor s tem, dl se splošno skrbi za dober razvoj vrl' narstva ter prav posebno dela na to — da se bo tudi v mladini budilo veselje do tega najbolj Idejalneg# ročnega dela in tako popeljemo mi rod v boljšo bodočnost.
Društvo »Vrtnarska šola” im# ustanavljati — v vseh posameznih krajih — koder seše naš delokrog — vzorne vrtove, iz katerih se bode razdeljevalo: semena, sadike, podtak-njence, drevesca in drugo. V teh društvenih vrtovih se bo mladina učil# koristnega dela; a obenem bodo te društvene postaje tako urejene, d# bodo služile kot zatočišče primerne^# številu Invalidov. Kako velikega pomena je primerna organizacija za vse posestnike in najemnike vrtov — s« razvidi že iz tega — ker be de društvo vzdrževalo posebne strokovnjake --in Izurjene vrtnarske delavce, da bodo dajali strokovne nasvete’in bodo sploh na razpolago za vzorno oskrbovanj6 vrtov. Vrtnarska znanost je tako obsežna, da je k vspešnemu razvoju t6 stroke potrebno celo krdelce strokovnjakov, a vzdrževati iste je posam«*' nlku nemogoče — pač pa bode Pr*' rnerno razvita in v to poklicana °r' ganlzacija v splošno in prav posebh0
pa v korist svojih stalnih članov lahko nastavila zahtevam odgovarjajoče moči. Umetno vrtnarstvo je najprimernejše razvedrilo za invalide — a obenem je vzorno urejeno vrtnarstvo že iz svojega lastnega obrata zmožno vzdrževati marsikaterega siromaka, kar bode gotovo v odpomoč bremenu, ki so nam ga naložile razmere preteklih let. Izpeljala naših lepih načrtov, nam v*em skupno, enako v gospodarsko-Irgovskem, kakor tndi v dobrodelnem oziru prav za gotovo prinese koristi In ker po mnogoletnem delu računam ha zaupanje vseh tistih, ki ne stavijo nemogoče zahteve, upam, da se priglasi fe večje število sotrudnikov, elanov in podpornikov. Gotfe.
Nasi vojni vjetniki v Tomsku (Sibirija.)
»Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani je prejel imenik ujetnikov, ki se nahajajo pri I. jugoslovanskem polku v Tomsku In sicer se nahajajo tam:
Šušteršič Franc, Trst, l. 1838. Horvat Franjo, Celje.. I. 1890. Božič Avgust, čeije, 1. 1895. Benedičič Imu, Kranj, i. 1890	8 >rštner Vincenc,
Ljiib! ana, Siska, 1. 1894. Pretnar B«az, Podbrezje. Kranj, Lokt I. 1892, Žabkar Ivan, Kamnik, 1. 1880. Golob Ftorian, Novomesto, i. 1894 ŽudUr-
Jjs o, 1!. Bistrica, 1897. Med vešček Anton, Bahavo, Primorsko, L 1896 Završnik Alfonz, Kranj, leta 1892 Šoki Ignac, Ptuj, l 1879 Jer
M lko, Ormož, 1. 1885 Šenk J i-
j »tersko, Koroško, l. 1888 Zu Paniič Ivan Maribor, i. 1890 Novak ^tortišlav, Kostanjevica, I. 1889. če-Piu Martin Konjice. 1. 1893 Ratužnik Mihael, Konjice, 1. 1892. Bratuž M >-lior, Postojna, 1. 189J Ilatopec Iva-i, Kra-ij. I. 1894 Mirhar Filip, K eše, Mnbljsna, 1. 1883 K dinar Alton ^ojsko, Gorica, 1. 1836. Valentinčič Franc, Podbrdo, Tolmin, I. 18o4 Kcnjar Iran, Kranj, 1. 1835 Varna v Jjweac( K ani, 1. 1888 Cepin Alojz, jor.jit. i. 1890. Kenda Anton, Idrija,
, 1804 Strah Anton, Novomesto, jeta 1894. Pršina Alojz, Novo mesto *• 1892 Goler Martin, vpelje, t. 1885. P^lda Lvopold, Krško, 1. 1892 Stra |ek Franc, Celje, 1. 1895. Železnikar ,5»5a, Ljubljana, 1. 1890. Brejc V,a-!®httn, K ah j, 1.1891. Vetikanje Alton, &>• Idrija, 1. 2885 Šteiban Matiji, av* Jederta, Štajersko, L (883. Cosič on^n, Trst, 1. 1890. Jakoiič J ikob,
,	Duplek,	Štajersko, 1. 1892.
j-bliJc Avgust, Ajdovščina, 1. 1893 J^hh Aleksej, Jesenovo, Ogrska, :• 1888 Pučerov Aleksander, Leoben, J-1884, Lustkin Lustik Pavel, Št. Vid, r]u^!)ana* !• 1894. Zagorjan Stjepan, Ljubljana, i. 1892. Faganeli Pavel, Miren, Gorica, l. 1886 Lukežič Franc, Vrtojbe, Gorica, J. i893. Pere J »sip, Brežice, !. 1894. Benedičič Miha, Do b/ova, 1. 1882. Ceferin Matija, Kanal,
Girica, 1. 1891. Mužina Franc, Pj-stojta, i. 1891 Dibevc Jernej, B>-rovnica, 1. 1891. Kocijančič J > sl p, R >zar, K ipec, I. 1892 Stopar F anc, Velikovec, l. 1891. Klun France. Rm-nlca, 1. 1892. Murnik Anton, Kranj, i. 1891. Čampe! Josip, Rudolfovo, !. 1992 Lovko Aidrej, Kočevje leta 1895 Podbrežnik Anton, Nova Štifta, i. 1892. Janežič I/an, Črni Potok, Trebnje, l. 1873. Stvič Josip, Ptuj, i. 1834. Nerat f/an, Salamedje, Medmurje, 1. 1830. Fajmot Osvald, Veko, Velikovec, I. 1887 Briščik Vekoslav, Sižans, !. 1894 Pezdirc Anton, Cer-nomelj, 1. 1893. Oven Josip, Litija, 1. 1890. Turnher Herman, Rbnica, 1. 1894 Turnher Robert Ribnica, 1.1890. Sli/ar J osip, Farbul:3Ce, Pazin, I. 1896 Nachrigil I/an, Ka nnik, leta 1894. Krasna Franc, Postojna, 1. 1889. Bučar Alojz, Maribor, Fram, 1. 1895. Gudec Leo, Maribor, 1. 1894. Pcštau Jrkob, Kastel, Koper, 1. 1887, Rtug Ignac, Radovljica. 1. 1892 Marmoljan B ig um ir, Cerniseb, a>ric*, 1. 1893 Štrukelj J »sto, Ljubljana, i. 1833 UroanšiČ Alojz, Tolmin, 1. i8l0. Stare Ignac, Kočevje,'!. 1893. Vrisk Kirei, Novomesto, i- 1835 M var Franc, Žrženbjrk. !. 1897 Va-b;č Ivan, P,«-, volje, Ljubljani, i, 1891 Cioudar Vladimir, duhovnic, Lhija, i, 1832, K-<«c J ikoh, Ponisve, Tolmin, teta 1882 Fros J »sip, Marlbsr, 1. 1894 Soitar Franc, B vHajslca Sr. vas, Radovljica, 1 1893 K ovanja F anc, Tjltn:n, L 1837. Kravanja Matija, Kil, Bavec, !. 1881 Bibič Martin, Ljutomer, 1 1825 K >roaičič Josip, 'Ljubljana, !. 1337 Kamalj Lid/ik, Trst, l. 1397. Berčič Valentin, Ljubljana. 1. 1979. Derganc Jullus, Na/omesto, i. 1834. Cmgrle Alton. Vtfoko, Osjek, Vrh, Primorsko, l. 1883. Košir Ivan, Ajbše, Primorsko, i. 1894 Arhar Franc, Ravjc, Kranjsko, 1. 1899, Zupančič Ivan, Stara vas, Riigua, leta 1895. Diačič Franc, P nduj, C are s Istra, leta 1892 Kastelic A lton, L 'tja, i. 1899. G.'lob Ivan, Litija 1,1835 G'g'č Mi-tija, B>romlci, Trst, 1, 1881. Kregir Ivan, Stepana vat, D >brtnje, Kranjsko J. 1837, Kokot Josip, Piuj, L 1885 VrbavČak Franc Ljutomer, leta 1873. Krof el Franc, R iichsnstsn, K ožje, Š i-jersko, 1. 1887. Šorli Peter, Podbrdo, Tolmin, i. 1884 F ukal Ivan, Ljutomer, i. 1873 Ridalovič Anto.n, G*rec, Istra, 1. 1873 Vajt Ivan, Volče. Primorsko, 1. 1836 D rži j J»vp, Cerna-melj. 1893 Je-ufer F n:. Selce, l. 1891 Jensterle Anton, Šorlcsa, leta 1894 B'dnič F.anc, Podgrad, litra, l. 1891. Černič Jtob Lik,Š uje*skv l. 1899 C er ni Ivan, Geriča. I. 1878, Pocajt Franc, C e je, l. 1834. K ee St»-msla/, Ljubljana, 1. 1839 Jaiko/tČ Franc, Ljubljana, 1. 1892,
 (Dalie orih.o
Izdajatelj in odgovorni urednik: Alton Peiek,
Tiska ,Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
Indigo modrilni esenc
se dobi večji množini pri tvrdki Osvvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta št. 15,
Registrirna
blagajna
se proda pri Oswaldu Dobeic, Ljubljana Martinova cesta št. 15.
Lepo črno letošnje
brinje
se dobi v vsaki množini pri tvrdki
A. Šarabon Ljubljana.
B
200 m tira ali 400 m tračnic za železnico.Trač-nice morajo biti vsaj po 11 ali 12 kg na meter težke. Ponudbe na Šent-janški premogokop KRMELJ — Dolenjsko.
priporoča dobro žgano živo apno na debelo in drobno po sedanjih dnevnih cenah.
lil
Proda se:
v k^£?8?icte (Preiselbeere),
DO	* lit,ov K 37,
dokler se Vge uoJio ^h11*3
stioškov za košarico ’ in poZ fetnine prosto, razpošilja Karl
Loibner, Celje.
Ognja in vloma varne
Wertneim-blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne Ja vzidati in vsakovrstne
Wertheim~blagajnice izdeluje h vsako popravo izvršuje Frdka Frase Scbeli. umetni j1 blagajaičarski ključavničar Mariboru, Koroška cesta ,e». 31.	I0‘i6
Kupi se:
j... Kabaje* smrekov les, hrastov in bukov bodi u °*tr°geJ ali rezan. Cene za naložen v vagon se nai J^UJsaljo Dtt V. SCAONETI, p*rr.B i;,ga za (jrj, kolodvo-ro'3’ v Ljubljani.	4t9
Službe:
i-.^tagajniCarko ali proda-v,. sprejme fina trgovina •j, Ijhljani. Ozira se le na r^„eiš<2 moč. Stanovati mora
tniB^la!l t yl*jut)!janiinmora meti dobra spričevala. Po-
»a m? P°d,..B1ag*jničarka*' bpravo lista.
Gledališki brirec-pomoš-ulk samostojni delavec se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Mareš, gledališki brivec, Maribor.
Spretnega, samostojnega brivskega pomočnika, takoj 8projmera. Plača po dogo-gledališki bri-
vce, Maribor.
Spretna šivilja za ženske In otročje obleke, kakor za vsa popravna, želi hoditi šivat na dom. Vpraša in izve se v upravništvu »Jugoslavije" v Ptuju.	J
Pomočnike za takojšnji nastop ali pozneje išče tovarna usnja na Dolenjskem. Ponudbe pod »tovarna usnja 300“ na
upravništvo tega lista.
Viničarja s 4 do 5 delavskimi močmi sprejme Simon Hutter sin v Ptuju
Sprejme se takoj pod ugodnimi pogoji samostojen knjigovodja (star. moč), kateri je ob enem tudi dober stenograf in samostojen ko-respondent. Pismene ponudbe je poslati pod .starejša moč4 na Auončno ekspedicijo Al. Matelič Ljubljana.
Za slugo sprejmem mlajšega dečka. O. Certalič, Resljeva cesta 20.
Yajenca se sprejme takoj v manufakturni in modni trgovini Schvvab <£ Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3.
Razno:
Odda se v mlrn' ulici v naje n bi vsa dela vnica stranki, ki bi jo hotela na svoje stroške prenarediti v stanovanje s sobo in kuhinjo. — Naslov h|šne posestnice pove uprav-u-istvo našega lista.
Francoski točaj otvorl diplomirana učiteljica. Mesečni honorar 21 K. Pražakova ul- rojil.	1387
Sobo in hrano, ali tudi
samo sobo išče za takoj ali Poseje, stalno nameščen, soliden, sam3ki uradnik. Ponudbe do 30 t. m. pod »Soliden uradnik" ni upravništvo lista.
Dopisovanja in ženitne ponudbe:
Trije zabare željni mla-aenel želijo korespondence z gospodičnami. — Ponudbe pod »Vojak 23* na upravo lista.
po kvaliteti po K 7-—, 6 — in 5’— od 5 kg naprej oddaja za Ljubljano v hišo dostavljene Josip Kosler, Selenburgovaul.3
Večja
partija
čaja
; ravnokar došla. Istega nudim — kakor tudi raznovrstno drugo blago — po primerni dnevni ceni tvrdka A. Kušlan, Ljubljana Karlovška cesta 15
Lepe sveže
Limone
popolnoma zdravo blago v zabojih po 300 do 360 kosov ima v zalogi
tvrdka A. Šarabon
Ljubljana.
z vinogradom v bližini Maribora do 500.000 K se takoj kupi. Ponudbe pod „F.H.“ na upravn. »Jugoslavije*.
K. Linhart, urar
Marije Terezija c. 7.
Velka zalogazlatlh, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno ižvrše. 990
Kot skladiSnik ali gospodarski oskrbnik
išče službo v obeh poklicih, dobro izvežban, 30 let star, slov. hrv. italj. in nemškega jezika zmožen gospod. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava »Jugoslavije v Ptuju.
Slikarska
inpIeskarskadBlavnica
Jenko & Šetina Celovška cesta št. 89 Ljubljana VII., prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, posebno sobno dekoracijske slikarije, stavbeno in po hištveno pleskanje itd.
Uporablja se samo pristno blago. Postrežba točna, cene primerne.
Franjo Paar, Varaždin,
Brzojav Paar Varaždin
Ustanovljeno god. 1912
Prvahrvatskatrgo-vina panjev in čebelarskih izdelkov.
Lastni izdelki umetnega satja.
Kupim več vagonov raznega sortiranega
sadja.
i Ponudbe za vagonsko od-’ dajo, franko poljubni ko-j lodvor, z navedbo vrste na
Fr. Sire, Kranj.
! Prosim tudi ponudb od i suhih gob in vseh ] drugih deželnih pridelkov.
i Komisijski trpin*
Filip Pečenko, Ljubljana,
J Dunajska cesta št. 6, pripo-] roča svojo bogato zalogo
manufakturaogs blasja :
cefirja, tiskovine, parhenU, klota, hlače vlne, nogavic, robcev, sukanca, črne in bele svile, gumbov, pritiskačev, rinčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastop«.
K A RA RA 33
MARMOR
je došel iz Italije v vseh velikostih za sobne oprave in strojarje, Dobi se pri Alojziju Vodnik,
kamnoseku Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Učenca
poštenih staršev, povsem zdravega, s potrebno šolsko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgovska firma J. KUŠLAN,
Kranj, Gorenjsko.
Bukova drva
oglje, smrekov les, deske in trame kupuje
„CROATIA«,
gozdna Jud. delniška družba v Ljubjanl,
Marije Terezije cesta 2.
HIT d v bližini Mari-lflMl bora z 12 sobami in vsem komfortom, na lepi legi, gospodarsk poslopjem, 20 joh. arrond.
fn.?!ilSlfa	-n	'»te
gozd) se proda.'Pripravno
za penzijonista-ekonoma. 1	'	najbolje	trg.	firma
Pojasnila d^je A. TAVČAR,	J.
stavbenik, Ljubljana, Gospo-	J	,	J	k
avetska (Mar. Ter.) cesta 6. KrStlj, (UOreajSkO)«
Krompir, pšenico, rž, oves, fižol itd.,
prodaja na debelo po ugodnih cenah
Franc Majdič, Kranj,
trgovina z dež. pridelki.
ŠOTA
za kurjavo, izolacijo, steljo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno
F.&A. UHER
Ljubljan*
Telegr. Uhersped. lnter. Telefon 117.
Prva jugoslovanska
tovarna čistilnega praha
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „Sidolina — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine.
A. Radesich, nisi., Kamnik,
Piah se razpoš lja tudi v celih vagonih.
Mlinski kamen
za žrmlje in
brusiln kameni
vsake velikosti se prodajo. Cena po dogovoru.
Jožef Planina, Rog.itec, Štajersko
Tapetni k in dekorater
M, ZOR
Bltlvelsoia cesta poleg dež. vlade
se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja šob, katera dela izvršuje priztfano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
Odvetnik
DR. RUDOLF RAVNIK
v Mariboru, Sodnijska ul. 14 Išče szurjenpga konci-pijent«s sub titucljsko pravico. Tudi začetniki naj stavijo ponudbe. Pogoji ugodni. Plača po dogovoru. Vstop takoj. — Ponudbe na zgoraišnji naslov.
Krojači
zmožni finega dela, dobe proti dobri plači poljubHo dela na dom, tudi izven Ljubljane. Zglasiti se je pri A. KUNC, Ljubljana, Gosposka uliea 7., I. nadst.
3dB£# /imm asm
ECE
Majboljši uspeh X«
Hr h Selo razširjena in jo vsakdo rad eiia)
Gazdarica.
Tražimo gazdaricu ujedno kuharicu, koja bi našu či-novničku menažu u vlasti-■	toj režiji preuzela. Nekoliko
hiljada kruna gotovine potrebno.
Opširne držane ponude uz navod obiteljskih odnošaja imadu se upraviti na upravu parne pilane „UNA“ d. d. za drvenu ir.dustriju u Bos. Dubici.
Restavracija
BELLEVUE
na Šmarjetni gori pri Kranju
otvoriena
i
posestvo
vseh strok, specijelno pa kolonialnega blaga sprejme za Slov. Koroško dobro upeljana tvrdka. Cen j. ponudbe blagovolijo naj se upo-slati pod „Dobra trgovina" poštno ležeče Celje.
Lovske puške
solidno delo prve vrste v vse kraje Jugoslavije pošilja po dnevnih cenah jugoslovanska tvrdka
Peter Just, Dole 3, pošta Borotljfc Koroško.
Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in kar najhitreje.
Dokler vladajo sedanje razmere, se pošilja samo po povzetju.
Naznanilo! "UHi
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem \ zopet pričel vožnjo z avtomobilom | po mestu in izvest mesta. Avto je f na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne. | Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim \ z odličnim spoštovanjem Pavel Stele.
mm
JULIJ MEINL, uvoz kave in čaia
LJUBLJANA
Fino fr*'.ccsko olje prlmlsslms*
Vinski
Čololsda in kakao
Studiu? najboljše trde K on d. mTe ko s s lati K p r 1 e ■ Fino desertno vino Mila ga
1 liter K 24-—
Likerji Marmelada.
Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. — Cene nizke. — Na debelo
popust. — Ceniki se sedaj ne razpošiljajo.
Pevci iu pevska društva — pozor!
MALA PESMARICA
(Žepna izdaja 11X15 cm)
ŠL 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužnl? Moški zbor.
I. H. Ten.
I. U. Bas.
Pii
Što
ču - tiš, ču
tiš,
Sto ču - tiš,
St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; U izv. 10 K. — Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8.
V ponedeljek, dne 22. septembra v skladišču R. RANZINGER, cesta na južno železnico štev. 7
lavna iiražta razil? moliš. v
Kupci so prijazno povabljeni.
Medni salon Rozi FaMiš, Rimska cesta 6.
Na Dunaju osebno izbrani modeli in velour-klobuki v veliki izberi.
V zalogi so tudi lični klobuki od 50 kron dalje, žalni klobuki ter športne in krznaste čepice, kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine.
Modni salon Rozi Fabčič, Rimska cesta 6.
a a	|	j	navvanp,	e.a	otvom	sv	op
prnim moko
&v. \?Mor SusmV
naganja, &a je oWon\ s^op ^Asattio $	S^s\an'pVa	ces\a	s\c5.
127 oralov obsegajoče
(ekonomija) z modernimi gospodarskimi poslopji, 'j večina polja prve vrste v bližini Maribora za 550-tisoč kron in znana kavarna na Tegethofovi cesti v Mariboru za 550 tisoč kron takoj na prodaj. Vila z vrtom in posestvom v okolici Maribora v zamenjavo s posestvom v Avstriji med Lipnico in Radgono. Pojasnila: Posredovalnica Troha, Maribor, Tegethofova cesta št. 30.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otVOfll
v Sevnici
hotel pri »Simončič-u“.
Postregel boni vedno le s pristnim vinom ter vsak Bas z mrzlo in gorko kuhinjo.
Za obilen obisk se priporoča	Opilek.
?rva jugoslov. prometna pisarna,
Dalmatinova ulica št. 3, I.
prevzame izvrševanje vseh vret
reklamacij, revizijo tovornih listov, daje informacije v vseh strokah železniškega prometa.
GOSPODARSKI PROMET.
Prva celjska barvarija inkem. čistilnica
Martin Ta?ek, Celje,
• — Gosposka ulica 21. ——
prodaja, v komisiji, dokler traja zaloga, samo rsa cele vreče. „BALKANM, trgov. , šped. in kem. det. dr. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33.	i
Jmport.
heuse
mmm
Alfonz Brezni!
učitelj »Glasbene Malice* h* paini strok, dežel, sodišč*
Ljubljana, Kongresni trg št. iS
(nasproti nunske cerkve)' Največja in najsposobnejši* "M. tvrdka In Izposojevalnic* m klavirjev, pianinov in bar' I; monijev. Velikanska zalog* ' vseh glasbenih inštrumentov' strun in muzikalij. J"
Meta«
Sxpori.
Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janio Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štev, i
Priporočam so za takojšnje umetno snaženje madežev, damskih in moških oblek, kakor za Čiščenje in barvanje vseh vrst oblek v-celih in posameznih komadih. Žalne obleke na zahtevo v teku 24 ur. Prevzema tudi zastore, preprope, čipko itd. itd. v ___________komično čiščenje in shrambo. =====
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni iniener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železove* tonske in vodne zgradbe ▼ l*jub(janl, Millerjeva ulica it. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse drage betonske in železobetonske konstrukcije. 933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrt« stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah
Roman cement
se odda po zaključku na 1000 vagonov. Re-flektantje naj vpošljejo svoje naslove pod „Cement“ na upravništvo lista, nakar se lahko vpeljejo razprave.
Pristne Kranjske klobase
razpošiljam v vsaki množini
Franc Fister, prekajevalec, Ljubljana, Zaloška cesta 10.
Pozor gostilničarji I*
Slivovko, rum. konjak, vermut-vino, kandite, kavo ter vse ko-lonijalno in špecerijsko blago dobavlja po najnižji ceni
IVAN FERLEŽ, CELJE.
Zahtevajte ceniki — Zahtevajte ceniki