Največji slovenski dnevnik T Združenih državah Velja za r*e leto • - . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za jnoifimtro celo ieto $7.00 TELEFON: CHftlsea 3—3878 NO. 304. — ŠTEV. 304. GLAS NARODA * n List slovenskih.delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. § Issued every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Btcond Olaat Matter September 21« 1903, a* tin Fort Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelses 3—3871 NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 29, 1933. — PETEK, 29. DECEMBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZLI "POLITIČNI VODITELJI OGROŽAJO MIR"-R00SEVET PREDSEDNIKOVI PREDLOGI ZA RAZOROŽITEV IN 0HRANJENJE TRAJNEGA SVETOVNEGA MIRU Pohlep po zemlji je največja ovira Lige narodov. Predsednikovo geslo je: — Nobene oborožene intervencije v drugih deželah. — Pokojni pred~ sednik Wilson je bil pr^ti osvojitvam. — Narodi so razumeli Wilsona, politični voditelji ga pa niso hoteli razumeti. WASHINGTON, D. C., 28. decembra. — Na banketu, ki je bil prirejen v spomin na 77. obletnico rojstva pokojnega predsednika Wocdrowa Wilsona je imel zelo značilen govor predsednik Roosevelt, v katerem je pojasnil svoje nazore o svetovnem miru. Govor je zaključil z besedami: —- Dosedaj so bile vojne med vladami, vbodoče naj bo pa mir med narodi. Predsednik je ostro kritiziral versaillsko mirovno pogodbo in one, ki so jo sestavili ter rekel, da sta vojna in mir v rokah narodov. Somnil se je Woodrowa Wilsona, ki je rekel svo-iečasno v Mobile: — Iz sporazuma morajo zrasti vsi sadovi prijateljstva. S temi besedami pa ni mis^l političnih voditeljev in finančnih kraljev, pač pa narode sveta, ki se morajo po bridkih izkušnjah enkrat vendarle naučiti, da morajo živeti s svojimi sosedi v prijateljstvu. Wilson je rekel tedaj, da Združene države ne bodo nikdar več poskušale osvojiti niti koščka tuje zemlje. — Prišel je čas, ko je treba predsednikove besede nekoliko izpopolniti, namreč, da bodo Združene države vedno in vselej proti vsaki oboroženi intervenciji. — Zadnji dogodki kažejo, da se je začel svet oddaljevati od ciljev Woodrowa Wilsona. Površni o-pazovalci pravijo, da je tega kriv nacijonalizem, toda po mojem mnenju široke plasti naroda niso nacionalistične. Miru ne ogroža prebivalstvo sveta, pač ga pa ogrožajo politični voditelji. Wilsonov klic, naj ne bo vbodoče nobene vojne več, uvažujeio narodi po vsem svetu, ne uvažujejo ga pa takoimeno-vani državniki. Glede Versaillesa je izjavil Roosevelt: — Wilso-novo svarilo ni našlo odmeva v srcih državnikov, ki so se sestali leta I 91 9 v Parizu in sklenili mirovno pogodbo. To sem videl z lastnimi očmi in slišal na lastna ušesa. Politični dobiček, osebni prestiž, narodni pohlep po zemlji so kumovali Ligi narodov ob njenem rojstvu in jo še sedaj ovirajo pri njenem delu. — V želji po nečem boljšem so pa narodi vzlic temu dobili v Ligi skupno shajališče, kjer lahko raz. pravijajo o mednarodnih vpiašanjih. Za delavstvo, zdravstvo, trgovino in vzgojo je bila Liga velikega pomena. Tpdi par malih in večjih sporov med narodi se je posrečilo Ligi rešiti. Roosevelt je označil Ligo in njene nenapadalne pogodbe kot veliko oporo svetovnega miru. Stara politika zvez, aljans in uravnovešenja sile se je preživela. Z ozirom na stališče, ki ga zavzema Amerika napram Ligi je rekel govornik: — Amerika ni članica Lige in tudi ne misli postati. Sodeluje pa ž njo v vseh zadevah, ki niso izključno politične narave in v vsaki stvari, ki je namenjena blagobiti narodov. Po predsednikovem mnenju je devetdeset odstotkov narodov zadovoljnih z mejami, v katerih žive in so pripravljeni odložiti orožje, če bi ga tudi druge dežele odložile. Ostalih deset odstotkov držav je pa vdanih voditeljem, ki se skušajo okoristiti na stroške sosedov. — Vsa dolgo stoletja do leta 1 918 so vlade vo-jevale vojne. Woodrow Wilson je pa zavrgel to po- * . , a Green poziva na bojkot nemškega blaga FRANCOZI NE BODO ODNEHALI V skrajnem slučaju bodo opustili 200 aerop!anov. Kabinet je pripravljen obrambo znižati za polovico. Pari?, Francija, 28. decembra. Na izvanmlni kabiiu-tni seji, k;:-teri je predsedoval predsednik Albert Lebrun. je bilo sklcnjei.v, da je Francija pripravljena Takoj opu>titi polovico aerop'an .v /a bombardiranj?, a ko hoče Nemčija skiei.iti lazorožitveno pogodb > i>o an«?Vško-francoskem načrtu. 1 uoi drupe države, ki imajo aero-plane za bombardiranje, bodo naj br/e .si oiiie isto. Kabinet je tudi .sklenil, da z»-petna oborožitev Nemčije ne m o re biti -podlaga za frameosko-neir.-i-ka pogajanja, ki ?»o bila redla-(jana. \ mhohk#c i Srečno in vc.se!o NOVO LETO želi . v.sem naročnikom, čita*eljem in prijateljem I'prava "Ulasa Naroda". MONGOLIJA BO PRIPADLA MANGUKU0 VSAKO STOLETJE _HUJŠE VOJNE Od prvega početka človeške zgodovine so bile vojne vedno hujše. — Ruski učenjak pravi, da ni upati na stalni mir. TO NAJ BO ODGOVOR HITLERJU, KI RAZPUŠCA ORGANIZACIJE WASHINGTON, D. C., 28. decembra. — Wm. Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, j je pozval danes vse organizacije, ki so priključene I strokovni zvezi, naj začno bojkotirati nemško blago in nemške izdelke. Japonska armada bo pri-klopila Mongolijo k Mančukuo. — To ozemlje je severno od kitajskega zidu. Peiping, Kitajska, 2S. decern bra. — Japonska armada, ki Lina v .svoji posesati vzhodni del province Oahar je r/dala razglas. ki naznanja, da ce'a pokrajina .severno od kitajskega -zidu. vključno Mongolijo. pripada državi Ti .sklepi kabinetne .seje bodo bodo sporočeni poislanikii v I »orli-nu Andreju Fninoois-Poneet, kadar pride v Pariz. Francija je mnenja, da bi razor«.žit vena icon-ferenca mo«rIa .sestavili prim:.-no razoroži vevo pogodbo, katero bi sp*v j. \ i Mi!i druge države, ;\ da vztraja pri tem. da mora t:iika pogodba biti .sklenjena v okvirju Li-jre narodov. Da Francija pokaže, da je njena želja po razorožitvi odkritosrčna. bo še enkrat podala razorožit veni načrt, katerega »ta v .septembru ses-t a v H i Francija in Anglija in bo .stavila svojo ponudbo glede aeroplanov. Mančukuo. Kitajska poročili, tudi naznanjajo, da -kažojo Japonci večjo delavnost v t.uaiituivj; pokrajini vzhodno <>d Tientsina. Značilno je. da Kitajci niso jh>-pravili zgodovinskih poslopij v severni Kitajski, kailor da. pričakujejo novo japonsko nevarnost. Poročilo <> r«.7rnike v Fiekicnu. Vrhovni poveljnik general (~'anombardirali glavnega mesta Fu- BODOČI ANGLEŠKI POVELJNIKI London, Anglija, 27. decembra Vja Mlučaj bodoče vojn-e bo poveljeval angleški armadi gemeral Sir Aivhibald Armand Montgomery-Massmgbird. mornarici ]»a Sir Wil'iam Wadsworth. Fisher. oročilo sta sestavila na podlagi. koliko časa je trajala kaka vojna, koliko vojakov je bilo. koliko vojakov je bi-o ubitih in koliko držav je bL'io-zapletenih v kaki« vojno. Iz njunega poročila posnemamo naslednje: Do 17. .stoletja so bile vojne brezpomembne. < 1,1 17. stoletja dalje so |wstajale hujše in so se nadaljevale v 1K. stoletju. V 19. sto-detju >o .se zelo poostrile, četudi so bile 100 odstotkov lurjše kot v srednjem veku. V 20. stoletju pa so vojne vzplamtele do nepričakovane višine. da so izasenčile vse vojne vseli prejšnjih stoletij. Po mnenju (»beli poznavalcev vojn ni mogoee upati, da bi kdaj vojne končade in kdor verjame na to. misli samo na čudeže. Edina država, ki od leta 1833 ni biva v vojni, je Uolandska. PARAGUAY JE ZAVRNIL PONUDBO Bolivija ie sprejela predlog, da je premirje podaljšano. — Paragvaj še ni sprejel. La Paz, Bolivija, 2S. decembra. 1 »olivi j a je .sprejela predlo«; komisije I^if;«' narodov, da ne podaljša premirje v Chaco tlo 14. januarja Vojni ministri- Quirojra je odločno zanikal. «la> hi bi i llolivijci kršili premirje. A'lada je odredila, da morajo biti vsi rezervisti, ki s<» v državnih službah, poklicani k vojakom, ali pa ostanejo na svojih mestih, pa dobivajo samo vojaško plačo. Tako bosta tudi vojni in finančni minister dobila samo 24 pe/ov me- ministrske plače 1000 pezetov. Asuncion, Paragvaj, dec. — Pairag^aj ni sprejel predloga za podaljšanje premirja, ki poteče 31. decembra, do 14. januarja. Vlada «> tem ne .bo sklepala, dokler podaljšanja ne odobri vrhovni poveljnik armade general Usti jjarribia. V svojem pozivu pravi llreen: — Auieriška l)»>lav^k« Ketlera-i-ija priznava nemškemu naroda pravico, da sa-ui cnToča o svoji vladi. Kakoršuo vlado si j«' i'bral. tako ima. Ce je on ž njo zadovoljen. r.iko«»ar ni<"- ne bri-^a. — Ko j ameriškega delav.stva ni iiaperjozivani uradnike i-i člane Ameriške Delavske Federacije. iitf j d< sledilo bojkotirajo nemško b'a^ro. — V >-s«kwn okraju naj se v t<> s vrh o osnujejo ]xt.sobni odboii. ki bodo sodelova i s centralo. ANGLEŠK0-1TALIJANSKI SPOR Rim, Italija, 2S. decembra. — Skupina it&Lijsinskrh pcastopanju Anglije na otoku .Mal-;ti. ker je angleška vlada določila. : tla se opusti italijanski ]>ouk na '"obuli na .Malti. Poslanci so zatrjevali, da odločba angleške vlade ovira razširjenje italijanskega jezika na ^ralti. Poslanci, meti katrimi sta bila tudi Bnzio (Jaribaldi. vnuk slavnega italijanskega rodoljuba ho-sl o vaške in. Obe ženi1ovan>-ki skupini, ena v Eldorado, druga na ameriškem konzulatu v Pragi, sta poslušali po telefonu poročna opravila, ka^ tera. je bral smlnik L. S. Urit t v K'dorado. Za to je bil potreben tolmač, da je predstavil ženinove besedic nevesti in znpet neN't'stine besede ženinu. Ženitn in nevesta sta bila že prijatelja od mladost i. Oba: sta stara 24 let in nevesta bo prišla v Ameriko. kakorhitro je we urejeno pri našelniški oblasti. SVINJSKO MESO ZA REVEŽE Bukaršeta, Romunska, 28. dee. Romunska vlada namera va zaklali (>00,000 prašičev in hoče s tem zvrhati ceno prašičjemu mesu. Meso bo vlada razdelila med ubožno prebi valst bo Tra nsil van i je. trebo, kar je navdalo narode z mislijo, da zamorejo vlade ustanavljati in jih odstavljati. Prišel bo čas, ko bodo narodi preprečili vladam, da bi napovedale .vojjno, LUNAČARSKl JE UMRL Montone, Riviera, 28. decembra. — Sovjetski poslanik v Madridu. Anaitol Vai'ovie Lunačar-ski. ki je Jbi-1 svoj čas tudi komisar za šolstvo, je umrl za poapnenjem žil. Lunačar«ki. ki je bil star ">8 let. je živel na Rivieri v upanju, da bo pod .milim poduebjem dlklravil, DVOJČKA RAZLIČNIH _ OČETOV Oče priznava očetovstvo enega izmed dvojčkov. Zdravniki prizna vajo možnost dvojčkov dveh različnih očetov. Chicago, 111., 28. decembra. — Zdravniki so v dvomu, kaj hi |-1 oči I i za trditev Kwahla IVddie i/. Yakton. S. I)., ki trdi. da je oče samo ene^a dvojčka. l'o zdravniški zna.nosti je to mu-«r«M*e. to«.teii»o delo dobil primerni ipl'H-C'O. starega leta in nastop leta bo vsled tega letos toliko pomembnejši in zato bo prihodnjo nedeljo večer malo J ju-di, .ki bi ne pričakovali dvanajste ure. bodisi doma v družinskem krogu ali pa na tej ali oni zabavi, katerih na ta večer nikjer ne manjka. V našim delti Greater Naw Yor ka priredi na Silvestrov večer slovensko pevsko društvo "Slovan'" vsako leto svojo zabavo in t idi leto« ne bo opustilo te nav«d>. Kakor vse kaže, je lete« za to ranovo" prireditev več zanimanja kakor druga leta. To prihaja deloma od boljk-ga splošnega raz-poJ oženja med ljudmi. deJoma zaradi odprave proliibicije, deloma tudi zaradi tega. ker .so "Slova-nove" prireditve znane zaradi pristne domače i»a neprisiljene zabave. in "last but not least"' tudi zato. ker se j.* število "S!waiio-vili" peveevt zadnji čas znatno povečalo in se je s tem »povečal tudi krog njegovih prijateljev. "Slovan" r*- trudi. da njegova Silvestrov«! prireditev, v kolikor tiče dobre zabave, ne bo zaostajala za njegovimi najboljšimi zabavami v preteklosti; obratno, deta na to. da bo njegovo letošnje silvestrovanje še boljše od prejšnjih. Raizume se. da bo društvo zapelo v. v pesmi, meri katerimi bo tudi ne'kaj novih. Polnočni prizor bo letos zelo zanimiv. Izvrsten orkester bo skrbel, da si bodo vsi, stari in mladi, s polkami, valčki, štajrr-i. kakor »tudi v modernih ameriških iplesih. ohladili srbeče pete. Tudi "Siovamov" department za "notranje zadeve" je pridno na delu. da bo s svojim provijan-tom mogel v > vsakem oziru zadostiti svojim goeitom v potrebah tc. Kdor od uewyo rakih rojakov hoe© preživet i na Silvestrov večer neikaj h-pih in veselili ur v družbi svojih prijatelj in soro-jakov .ter v njihovi družbi stare-mu letu 1933 pokazati "figo" in pozdraviti .Volvo leto 1934. naj pride prihodnjo nedeJjo v^ečor n i *Slovanovo" zabavo, pa bo namen popolnoma dosegel. . Torej na svidenje! "Slovan". SS&39SE B CE NAMERAVATE V DOMOVINO? Pilite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU StUiWm»JKsm. Hew York, N. y, JII . ■ » ^ H-' Brooklyn, N. Y. K arm se bomo šli po veselit na Si lives t to v večer ? Gotovo v "Slovenski Dom", bo re>kel vsak zaveden slovenski rojaik. No bo se- ke-sal, kajti tam bo imel izvrstno žaba vo. ICorporaon*i, d« postijo nafto prireditev. Ta drugtv« y$4e pravza- prav morabia ol«oštevilno odzvala našemu povabilu. "IMasit Naroda" in vsem Slove neom po Ameriki pa voščimo srečno ii> veselo novo leto! Odbor Slov. Nar. Doma. 253 Irving Ave., Brooklyn, N. V. Little Falls, N. Y. V soboto smo imeli kar dva slovenska pogreba. Jakob Susnuin je bil ]>okopan d<»poJdne, popoldne j«t .Joso]>h Simonič, čkin društva sv. Jožefa, siannjoč na 124 Washington Street. Utiea. X. Y. liole-*hal je na raku v gr'u. Doma je bil iz vasi Plače pri sv. Križu na Vipavskem in zapušča ženo s tremi h-čtHraini. Danes tukaj precej sneži in je preet j mraiz pritisnil. Xo ga pa bonv<> pritisnili malo. da ne zmrznemo pri polnih sodih vina. Lr>-lorniji k--«- skoro j>ovsotl vre in mislim. ila ga bo dosti izpilo pred-no bode Cisto. Veselo Novo ieto! Frank Maslo. Barberton, Ohio. Preeej tlolgo je že od časa, ko sem ise stalno naselil v LJurber-iOiiu. Znano je tudi, da je Barber-i oil ena iznnt ;l večjih slovenskih naselbin v Zdritženili drža vali. Ti;o možnosti razprodam med našimi rojaki. Mf.iLo težko se mi je zdelo hoditi 6d hiše do hiše. trkati na vrata i ti sitnariti okrog rojakov v teh slabih ča.sih. Toda polagoma, sem postal ))ogumnej'ši in bil zelo vesel. ko sem se osebno seznanil z ne-stetimi- rojaki. Kohnlwrjev sem raaprodal toliko, da niti mislil nisem. da jih bom. To je torej dobro znamenje, da ima list Glas Naroda v Barbertomt mnogo prijateljev. ker so rojaki radi segaii po Koledarju, iki ga je izdalo u-redništno omenjeaiega lista. \ eselo sem bil tudi presenečen, ko sem opazil, kako so rojaki obdržali .stare tradicije; kljub sla bim časom in t »"ž kočam se znajo v |>ogovoru i>oslužiti takih besed, da se mora človek c l srpa nasmejati. Zelo lepo se mi je pa zdelo, kar sem v več krajh qpa^il, kako zna tukaj rojena mladina iepo go writ i slovenščino. Nekateri znajo celo čitati slovenske knjige irr časopise. V tem oziru gre vsa čast. starršem. ki znajo tako lepo vzgajati svoje otroke. Vseni mojim znancem in prijateljem v inaselbini, ki sem jih zadnje dni obiskal in jim prodal koledarje. se prav k-p:> zahvaljujem. A'ko Bog da in sreča junaška, se ob prilik? zopet vidimo, tam čez leto dni. ko bo izšel Sl'ovensko-Amerikanski Koledar za. leto 193.1. .Mogoče jih zopet naročim vočje število in ponovno obišče m znahvce po naselbini. 1'pam. da bo g. urednik že poskrbel, da bo vsebina zanimiva, svoj ; S^KMj ^ naj pa še nekoliko do-j taknent nagega izleta v o Pmh z ANCHOR Pain Expellcr. potem pa pokrijte vea del s flanelasUm ali voln^mm m,mm v____:i odpravi . -------------bUIdVUO ( nabrano« in olajia raslifenje. zanemarjajte prsnih prehladov ker ae vačkrat ra«vijcjo v nevarne bo- veUkU.*^ lckmrnarjih-35c S*nw MlM»i. ima Sidro tcmvmo PAIN-EXPELLER ko ogladal naselbino in okolico, toda igra se je vršila zvečer, našit vožnja je bila torej tudi ponoči. Kadi trga nam ni bilo mogoče, da bi 'kaj več videl v naselbini. Upam. tla <;bard ob priliki ponovno obiščemo ia sicer dnevi. Glede vpri'.orjene igre "Teta na konju" moram reči, tla je. vzbudila med gledalei dosti smeha in veselega razpoloženja. Igralei so tudi izvrstno predstavljali svoje vloge, in breiz izjeme vsi zaslužijo pohvalo. Girardčunj'' znajo tujim goltom tudi tako jKvitrečr z jedačo in pijačo. da take posl rož/b«* nisem bil še tleležei* ob .sJienih obiskih. Nadalje je Slovenski dom v Girardu lupa stavba in v nji imajo vse moderno urej- no. Posebno so mi liga jali dolnji prostori, kjer je vse lepo čisto urejeno in kjer .se sor-virajo i*aizne dobrote v jedi in pijači. Ifojakom iii rojakinjam v (ii-rardu. ]>rav lepa hvala za gosto-ljubno ijKistrežbo in piija^ten sprejem. <^h priMsi pa zojvet vidimo. r.e naprej s prirejanjem .slo-venskih iger in predstav, ker to je edin*:- prava zabava starih ]triseljejK-<».v. Mi < bujamo mladostne s]>oiuine, obenem pa tuli vzpodbujamo tukaj rojeno in!«j-*o generacijo, da Jv> čimdalje obdržala spomin na svoje prednike-priseljence. Pozdrav! K rank T roll a. Chicago, 111. S tužnim sreeni naznanjeni ža-lostno vest o smrti moje nad vse '.jubi'j '.ne mamice in očeta v starosti 72 in 74 let. katerih smrt je povzročila i neznana, zločinska ivxka. ki ju je i>onoči 14: sey>tem-bra t. I. v Brežicah zverinsko ioi-padla in umorila. o^lali žrtev nesrečne smrti. Končano je vajiito tlelo, pre«!ju-la mati in oče, na tem grešnem svetli. Ljiibi Bog vam1.« tla j večno •srečo in v«\selje. katerega na tem j svetu mixta bila deležna, čeravno j sta ga po pravici zaslužila. T^ro-;sita za nas ljubega Boga, da se snidemo tam, kjer ni soDa in no gorja, ker ni bilo nam usojeno, da l>i št< videli na tem sv^tu, čeravno smo to prisrčno želeli. Žalujoči (sstali: Hči Marija, oinožena Petan, Anton in Martin Ivanšek, sinova. Peter Zgaga TATVINA V noči S. dee. so naznani tatovi vlomili v trgovino Ivana .Mt'ska pri Sv. Bolfenkti v Sloven-kili koricah. Z dolgim železnim di*ogoin. ki so cm ukradli pri tigoveu Jakobu t'lieku. s.« razklenili na zunanjih vratih dve močn iključavniei. nato pa so razbili ključavnico na notranjih vra-i till. Ropot, ki ga povzročali pri | svojem poslu, je prebudil v hiši j stanujoči ženski Krambergerjevo i Marijo in Pihlerjevo Terezijo. Da prepodi vlomiUh«. je začela lvrain-;l»ergerjeva streljati pri notranjih |:-t"klenib vratih s .-,trn:ilno pištolo. Vlomilci so >e strelov res pre-straš:!i ter so pobegnili. Ko pa so videli, da ni resue nevarnosti, so s«1 čez kake pol ure vrnili v trgovino. Obe ženski ^ta slišali, kako so vlomilci jen ud i blago iz izložl>e ter g;; metali na kup na pult. Obe sta kričali nad vlomilci, naj zapu-tijo trgovino, vendar se neznanci za to ni-o zmenili, nego so svoje delo nemoteno opravljali dalje. K ram larger jeva je spet [K>izkusila s stra-.šiliin pištolo, a ji je eden vlomilcev . odgovoril > pravim samokresom. Nato so se tatovi za nekaj ča-•a talstranili. Cez dobre pol ure s<» ponovno vrnili. Svetili so si /. električno svetilko ter stikali po predalih za denarjem. Ker sta >e ženski bali. tla ne iz-ropajo še njih. je Ivrambergerjeva ustrelila s pravim samokresom skozi okence pri vratih meti vlomilce, če-ar so se vlomilci prestrašili in so zbežali s plenom. PIVŠI ADJUTANT V ZAPORU Dunaj, Avstrija, '2S. decembra. Nekdanji adjutant bivše avstro-ogrske cesarice Zite. Gustav Braun. jeibil t»bsojen na dva mesece ječe. ker j.> ukradel fotografski aparat. J. IŠČE SE IZVEŽBANE SIVALKK za mo. ške. slamnike na mali stroj. Oglasile se pri: S. MAYER. Grant & Rust Strs.. M as pet h. Long Island. 2!).. &. L'. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.70 J' S 4 95 " $ 7.20 " $11.6a " $22.75 Din. 100 Din. 200 Din. 300 Dip. 500 Din. 1000 Za $ " $ 17.50 " $ 42.75 " $ 85.25 " $170.00 V ITALIJO 9.00 .................... 100 200 Lir Lir Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. ■zplaCtla v ameriških dolarjih Za isplačilo $6.00 moraf poslati______ $ 5.75 » " $10.00 " ........$10.85 •» " $15.00 " " _______$18.— »• »J $20.00 " »» .......$21— " " $40.00 •» •» ........$41.25 '» " $50.00 " " ........$51.50 Pre}«mnlk dobi v starem kraju IsolačUo t dolarjih. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Narod«" ■.9",„vm.„m.mw......... .......j- A'ko ima zakonski mož otečeno lice. m* moreš vedeti na prvi pogled. če ima slab zob ..!i hud> ženo. — Sal anient — se je jezi' rojak — že 'zopet -mi je nekdo obesil svinčen k voder. Ja. saj pravim, kakšni so ljudje! Na svetu pa re-ni nič drugega kot sama sleparija. Malo je pomislil in poklica! svojega sinčka rekoč : » —'Na, Johnny, jKijdi :ia kor-nar po cigarete. Stari dedec, ki cigarete prodaja, jo- ves brljav in menda ne bo opazil, da je kvo-der svinčen .. . * Nekoč sta živela dva brata. Rev. na sta bila kot cerkveni miši. Poštena sta bila in sta si v potu svojega obraza služila vsakdanji kruh. Nekega dne pa izvesta, da jima je umrl stric "in zapustil vsakemu p<» desot tisoč dolarjev. — Oženil se bom, — je rekel prvi brat. — Le oženi se. če .se hočeš -— je I odvrnil drugi. — jaz bom pa skušal |»ostati samostojen. Nekateri ljudje se zelo nerodno izražajo. Skoro bi rekel, dvomljivo. T'.; ko .se je na primer za vršil naslednji pogovor: — Ja. to ti pa pravim. Pariz je krasno mesto. Kako lepi parki .so v Parizu, 'zanimivi muzeji, krasna okolica. — Ali si že bil kdaj v Parizu, tla vetš tako natančno.' _ — -.Va. j:t/. š-.' nisem bil. toda moja Žena je nekoč rekla, tla bi rada šla tja. * — Ali je zdravilo, ki ga imaš zoper revmatizem. za piti aii za mazaetnajst steklenic i o .se 'boni pričel mazati. Rojakinja mi piše iz Downtown a : — t e res vse veš. pa mi povej, kako ^e dober ajmobt naredi in fi-lano pč«i])riko. Jaz sem žt» wčkrat kuhala ajmobt in filano }>aj>riko. Ko se«ni Skuhala ajmobt, so rekli, da je 1'ilana paprika, kosem pa filano papriko skuhala, so rekli, da je ajmobt. Taki.^ .srtvar pa človeka boli. prav v tlno sret. me boli. v želtnlcu me pa krivici in zbada. rpam. da me boš poučil, kako j-e s to kočljivo stvarjo in mi dal dober svet. Hotel sem ji že svetovati, naj naroči foihajrske hivkve, j«* raje molčim, ker vem, da bi prav nič n*' zaleglo. * Naš- življenje je kratko, toda dolgočasje ga precej podaljša. * Včeraj je poročalo časopisje, da je Francija pripravljena skrčiti svojo vojno .silo. Tcda pod gotovimi pogoji. Število bombnih letal bi skrčila za polovico, če bi Kto storile tudi druge drža\ie. Nobena država tia svetu nima toliko bombnih le»tal kot Pran-ei" ja. O vse države skrčijo sftevilo letal na /polovico, jih bo Franciji še jed no največ ostalo. * Pravi -prijatelj je tisti, ki tc natančno p>ozna. jia te ima .'vseeno rad. * Staro lefo bomo -zaključili z raznimi zabavami in veselicami. Po-v*od bo 'prijetno, toda rdi se mi. da 'bose najbolj prijetno na Osuii. Radoveden sem. ve me bo Koza na olicet povabita. * \ New Vorku je nameravalo za-»itavkati na Silvestrov večer sest t isoe n a t aikar je v. • Stavka je bila v zadnjem trenutku preprečeua. No. pa če bi tudi zastavkali. bi ne bHo ]>oaeb-ne «k«>de. Newvorčani si ztuajo brez natakarjev »pomagati. Saj niso zadnjih štirinajst let žeje pomrli, \co je bila vendar vtw pijača poatavno ovr-iino precej na pičlo. Ena taka S1 p'anjava je na severni strani, med k Balkanom .in Dunavom, druga je b na jugu. ob re.ki .Marici. Te veli- 11 ke plmjatve so pospeševale nasta- v jan je večje države v prej&njih do- k bah. Saj je značilno, da se je na k Bolgarskem v srednjem veku ne- j kako z lahkoto ustanovila država, * ki je zelo nag"lo zrasla, se ra^ši- 11 rila na velike teritorije, ki pa je 1 tudi razmeroma -zelo naglo po- s dlegla tuji moči in se pri tem uni- L i Ha popolnoma. V tem je tzanimi- v va razlika od srenjoveške Srbije, r ki je v gorskih predelih neprimerno bolj počasi rasla in se je i polagoma sirr'a. ki pa je tzato tu- ti di dalje časa kljubovala smTažni|r srli ter si tudi po propadu ohra-,k uila nad vse močno tradicijo. ji Ta razvojna svojstva so bila t lastna Bolgarski v starih in norvih I časih; da izliajajo, če ne popol- ( noma, pa vsaj v prav znatni meri iz 'jirirode zemlje, se zares zdi -ze-: \ lo verjetno, saj se po svojih šir- ( ših plan j avail vzhodna stran pol-} otoka močno razlikuje ,od zapadne, kjer je obilica majhnih kotli- , nic, ravninic in gorskih pregraj dajala pobudo za nastajanje iveč- ( jega števila, zato manjših drža- ] vic. Večje države so se tu razvi- j jale šele polagoma ici. vselej šele ] z rastočo civilizacijo. { Bolgarija ni bogata zemlja. ? Imenovane planjave niso morda i lepo rodovitne ravnine kakor je ] na primer jug. Vojvodina ali ro- ; munska Vlaška; še najboljša je , zemlja v ravnini ob Marica. Seve- , da je ostala država prav izrazito ] agrarna in njenemu izvozu dajejo!, značaj poljedelski proizvodi, pred-1 vsem pšenica in koruza, potem pal posebno tobak, ki ga pridelajo tu jako mnogo i:i zelo dobrega. Zna-! mqnito je rožno olje, ki ga dajejo prelepi nasadi rož v Plovdiv.ski pokrajini. Tudi za trto so v Bolgariji dobri pogoji, prav tako za sadje, ki se goji z veliko mi eni o. Bolgari uživajo velik sloves kot vrtnarji; vrtnarstvo jih žene in preživljaj po svetu deloma, trajno, deloma sam ) na sezonskem delu. Živinoreji pa ne daje posebnega dohodka, r.Naj ne za izvorc. V industriji je .Bolgarija bolj zaostala nego njene večje sosede. Gotovo je poglavitni vzrok temu dolgo trajanje turškega gospo »tva, katerega dediščina se je pričela odstranjevati šele po 1. 1878. Poleg tega s? ne sme prezreti pomanjkanje sirovin. Saj ni V' dežela skoro nič rudnega bogastiva ; celo premoga je jako malo. Tudi go®d ne daje kaj prida dohodkov; gozdi. Ho lepi, so sicer po višjih gorovjih, toda obilo je pokrajin, kjer gozda manjka in kjer se mora les dovaiati. Vodne sile ho pač na razpolago, a no se išele pričele izkoriščata. Spničo vsega tega je rimmljivo, da more industrija v državi zs.Tmamamtr šele prve pri-Mike in da v gospodarstvo po-P polaoma. prevladuje poljedelstvo. fiaročite te na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik « Kako smo dobili na film slone? — Zares, tega skoroda niti sam ne vem. Srečno naključje je pač nago-nrJilo celo vrsto ugodnih okoliščin. Glavni povod celemu pustolovskemu doživljaju pa so bil« ' moevir.-ke antilope, ki smo jih bili I videli prvo jutro ob Bahr-ed-Gha-zalu, kako so se pasle v travnati džungli. Močvirska antilopa, ali morda pravilneje nilska koza (cobus Maria?) živi, kol kor je doslej znano. ' ! samo v močvirskem ozemlju ob .tropskem Nilu. Žival je tako redka, -:da dovoljuje sudanska vlada tiste-mu, ki si kuni najdražji lo\ski list za vso veliko zverjad, ustreliti vse življenje do smrti le ilw teh koza." Na drugi strani je želel pa tudi i moj tovariš, škotski major, z nil-Iskim krr-lom izpopolniti redko vr-Izel med svojimi lovskimi trofejami iz prejšnjih afriških lovskih 'eks|>edicij. Ker sem bil dobi sled-|njič na film tudi orjaško štorkljo "abu markub" in bi bil rad prodrl še globlje v* močvirje, v nadi, da pridejo te znamenite ptice znova na spregled, je bila dana pri-(ložnotst, da medpotoma dobimo na | strel tudi žel jene koze. j Dragoceni čas je potekal kakor voda. Zato smo zapustili reko o-gromnih štorkelj in se odpravili iskat antilop, Bilo je tako, kakor smo si mislili. Niso bile tako red-1 ke, kakor je bila razkričano med | lovci. Treba je bilo k* dobrih voj-! nih kukal in pa veliko potrpežlji- i vo-rti, da si trajal med milijoni, komarjev na majhnem odprtem 1 ko-u džungle, kamor so se priha-j jale past ob sončnem zatonu. Ka-1 ko smo jih potem v resnici dobi!i, ne spada v lo slonovsko zgodbo. , Tol ko pa seal moral povedati, ker Kino na lovu za temi antilopami po blodišču močvirja in rečnih rokavov čisto ponevedoma zašli med slone. In zdaj se začne. Kraja samega za nič na svetu ne izdam. Morda pridejo >Jcni ob Isti dobi ponovno tja. Kar se tiče tem-jnojiolte ]>osadke. je izključeno, da bi si mogel kdo ob neskončnem, za- ž | pk-tenem križarjenju j>o Nilovih 1 rokavih zapomniti pot in kraj. 1 i g Prav kakor prvič ob Balir-el- ^ Gharadu je bilo tudi topot na vc- ^ čer, ko smo opazili prve slone. 1're, ^ ko se dnevna vročina umakne hlodu. so njihov najljubši čas, da po- J hajkujejo sem in tja in hodijo pit. ( Ozka rečna struga, po kateri si je , naš čoln počasi utiral pot, se je že ' I vila med džungelskimi gozdovi in ^ čeznjo so legale temne sence; žar- ^ ' ki zahajajočega sonca so zla til i še " plapolajoče vršičke slonove trave. 1 Bila je tako visoka, da je bilo treba ] stopiti na čolnovo leseno streho, ako 1 • si hotel pogledati čez reko. OJpra- « I vil sem se s kukalom gori, če ne bi i ' morda v somraku kje opazil an i i- I • lep. Oba naša šikarija sta že vos j • can opazovala gori, nc da bi bila I • cpa^Ha kaj drugega kakor nilske 1 > konje in seveda ptice. Orjaških < >1 štorkelj pa že več dni nismo bili -Iztiova videli. Tedaj se je v džungli 1 11pokazala temna senca. Čc sem stal II na strehi vzravnan, sem popoino "'tna dobro videl prek travnih vršič-] kov. V trenotku sem !m< 1 vti-;, da 1 je to bi vol ski hrbet. Zdaj se je zopet - premikal. Bilo jih je več. Niti tre- 1 • notek nisem pomislil na slone, po- | • sebno ker je trava za par metrov 1 presegala temne sence, ki so zate-1 ft a de»! j najiravljale vtis, kakor da '« to niso velike živali. Kajpak, aeri- • ški bivoli tudi niso ra\no kolibriji. 8 Havno sem zašej>etal majorju nod strešnim robom: "Gam<>os'\ ko se j je iznad senc dvigngil trob.\; in nam pokazal, kakšne vrste bivolov n imamo na pičlih sto metrov razda-Ije pred seboj. i- j Majhen znak z roko in stroj se je hipno ustavil. To je bila prev-zaprav najboljša lastnost naše .. "Beatrice", da je liodila s svojim |j prastarim parnim strojem tako tiho i ; svojo pot, kakor star angleški' h dvorni upravnik. Veter je vel od slonov proti nam, ■ 'j in ko je na krovu \"se utihnilo, smo j slišali, kako je šelestela in pokala mf/čna trava, kjer so se pomikali 0 sloni skozi džunglo. Že so nas tudi 7 opazili. Veliki uhlji so se raizklap-' Ijali in trobci so se voliaje nepre- ) sta no dvigali v vis. Po par minutah ) so izginiti za bližnjim papiruso-k ao\Tm goizdom. Njihova senca, ki sem jo ujel v aparat v trenotku, ko j ' fo šli trije izmed njih mimo vrzeli 1 v gosti travi, je bila saano poizkus, j Tedaj se je bližnji aikari dotaknil* moje roke, in mogel sem se ravno ] še obrniti, da sem videl, kako je i samcat .slon z blesteče belimi če- 1 kani na drugi strani reke prodrl iz - j travnega gozda. Stal je najmanj eno minuto z dvignjenim trobcem, 1 vohajoč in prisluškujoč. Veter je 1 bil neznaten in je prihajal šunko- J ma. Žival je bila v dosegljivi bi i- ] žini za puškin strel. A med nami ni bilo nikogar, ki bi ji stregel po življenju. Za fotografski aparat je bila svetloba nezadostna, vendar I m . . v . ! sem, pridržuje saj>o. z najmočnej-im svetlobnim objektivom vendarle napravil o njem kos filma, ko je Ktal tako pred menoj v vsem svojem vvličastju, ker nisem hotel zamuditi te redke in najbrže edine priliko, da na tej ekspediciji dobim v aparat sliko divjega slona. Saj ni mogel nihče slutiti, kaj se bo pri- i potilo malo dni za tem. • i Spomin na tega samca, tega slona v tisti minuti prod mrakom jo v-meni še dan jačji, kakor vsi po- < znejši vtisi o teh živalih. Dozdevno jo zdajci dojel, da so bili ondukaj 1 pred njim ljudje — pač edina bitja. ki jim je sol poti. Stal je ; tamkaj kakor razodetje iz časov, ko na svetu še ni bilo človeške sle- ; d'. Začuda urno se je orjaška jx>-' stava okrenila in na taistem mestu udrla nnzaj v džunglo, kakor je I bila prišla. Jay, sem pa stal ves I zavzet, molče — potrpežljiva žrtev : celih rojev komarjev — v goreči 1 želji, da bi so morda še bolj sezna- ■ nil s t "in i živimi čudesi živalstva. ,1 I A ni kazalo po tem. Ko se je za- 1 čelo daniti, ni bilo več nobene sledi ' 0 slonih. Oba naslednja dneva smo pluli dalje jh> reki navzgor skozi ( nepregledne džunglo papirusa in slonove trave, ne da bi bili videli . kako sled o slonih. Tedaj je stopil , predme moj črni sel z umazanim pismom in mi javil, da poštnega , čolna ni več dohitel, in da se je poljski grof. ki yo je nahajal na lovski eksped»c:ji gori v močvirju, vrnil, ko je slon . pred njegovimi očmi usmrtil onega izmed njegovih šikarijev. Ta dan sem izgubil vsako | upanje, da bi v tej brezupni pušči močvirja, slonove trave in papirusa ujel še kaj v svoj aparat in sklenil som, da se obrnem in vrneni k Belemu Nilu in Bahr-el-Ghazalu. ' Še tisto popoldne, ko smo ra\no pluli navzgor po rečnem rokavu z dobrim tokom — utegnilo jo bili ^ ob štirih popoldne — je prilezel Mohamed z opazovališča in pošepe-^ tal. da jo na bregu več sto slonov. Dobro, da je na svojem potu s strehe takoj ustavil stroj. "Več sto" jo bilo sove precej pretirano. Kajti ko sem bil hip la- 1 to gori, som mogel našteti- 1 sto slonov, ki so v vrstah po pet- -r.ajst. dvajset živali, velike in maj- 1 h ne |>oniešaaie med seboj, ondukaj ' po savani, za pa dno od reke, spo- ' kojno in brezbrižno kolovratile. — J Natančnega števila ni bilo mogoče ! določiti, ker so se vedno premikali in deloma drug drugega -zakrival: ; raszen t«*g jih je utegnilo biti š«' 1 veliko skritih v travi, d asi je stala . ta zunaj v savani, kjer so bMe ži- 1 vali, samo tri metre visoko. "Na bregu" torej niso bili, kajti najbližji so bili oddaljeni od reke naj-' manj on kilometer. Vsekakor je polha jalo v varstvu za ljudi nepri-st op nega močvirja približno sto divjih slonov. Da bi s kamero za-j ga z M do pasu v močvirje in se mod j visoko travo približal živalim, je bilo nemogoče. A že samo dejstvo, da sem mogel sedeti in opazovati slone in njihovo početje kakor lju-| bo božjo živinico v svobodni naravi, je bilo vredno potovanja na ko- j nee«sveta. A prišlo je še lepše. Ko sem prišel na opazovatišče, je, bila struja zanesla čoln jioprek in ga gnala dalje. Po kratkem premisleku sem si dejal, da prihaja veter od j liga. torej v naši smeri in nas 1 torej sloni na oni strani rekel ne II morejo fclahka izvohati. Ker je bilo I pa moKiio, da bi utegnili priti v mraku na breg, sem jiognal stroj !in velel pristati ob nasprotnem, 11 vzhodnem bregu, kjer smo vrgli , travno sidro. Da se jo s tem našu fctara skatlja približalp na pičlih i sto metrov d*ugi čredi slonov, ki i se je pasla v papirusovi džungli, j^ biJa pravcata čarovnija. Čc bi b:l i Jo le majčkeno slutil, bi bid sevj ta manever, ki je moral s packa t i vsa-[ ko filmanje, nedvomno opustil, »j Da nas v toJiki bližini niso sli-i šali, je mogoče pojasniti le tako, , | kakor je bil takoj pripomnil ma-l - jor, ker so namreč sami poyzroč»- li preveč hrupa. Zat-o so popolnoma preslišali naše, ne ravno tiho . bližanje; in moj strah, (la bi nas ) mogli izvohati oni drugi sloni, ki 'so bili oddaljeni od nas za kilometer, se je izkazal kot neopravičen. Na vsak način je bila v. a stvar tako prečudna, da mi je ostala v marsičem ne poj nnl j i va. i | Prvo, kar sem videl o njih, za-čudo niso bili sloni sami. Vsa čreda je stala v džungli papirusa in slonove trave, ki sta. bila (znatno v»šja kakor najvišji slonji hrbet. Nobenega povoda nisem imel, da bi tjekaj gledal in po vsej priliki J bili tudi vsi drugi zaverovani v i nasprotno stran, kjer jo bilo v stepi sto slonov. Zdajci so je pa zgodilo t -le. Nekaj belili čapolj. nemara šest ali sedem, je priletelo z oddaljeno slonovsko črede. To ni bilo nič posebnega. S kukalom sem mogel opazovati snežnobele ptice, . kakr> so poletavade z onega slonu j a drugega, kar počno po vsej priliki vselej, kadar pridejo v bli'Iin ; kake slonovsko črede. Naučilo -o se bile -lediti orjaškim živalim in se v sladkati z mrčesom in drugimi ( majhnimi živahni, ki jih sloni na ? s'.o.i» poti po travi preženejo. To- ^ 'da mali. bela jata jo jo rezali tik j ob čolnu dalje. Iz stare navade ni-sem inogel opustiti, tla se ne bi o/rl j in sledil lepemu poletu čapelj, ki , me vedno spominja belih angelskih „ peroti v Dore-jevem Sv. pismu. A x A ndajci se je vsa jata kakor na povelje vrgla nizdol in izginila v ( . papirusovi džungli pičlih sto me- j . t rov od brega. , 'i Kaj so imele opraviti tam? Te- l ' dajci se je porodil v meni sum, za l | slone v daljni stepi sem izgubil 1 1 vsako zanimanje in strmel tem na ' ' ziba ječo so travo in papirusove š;>- ' 1 po v džungli, kjer so bilo izginile 1 1 čaplje. Ne da bi bil s tistega mesta . umaknil pogled, som tipal za ma- ; jorjevo roko za mojim hrbtom in ' • ]>oka/'.al v tisto smer. Trava ondu-1 kaj je Aalov la vse preveč, da bi jo 1 zibal veter, in vrhu tega so je gi-j ] bala v prerazličnih smereh. Zdajci i 1 so je raznjihal šop enega samega ' papirusa. Slučajno sem ga imel v ! kukalu. ko se je previdno upognil. v se zlomil kakor vžigalica in izginil. • Spogledala sva se. Tu ni bilo treba 5 nobenih prič več. I):« so bili tam-f\ kaj slrnil je bilo ravno tako goto-| yo, kakor da so v močvirju komar- " | Vsa naša pozornost se jo obrnila • na mesto, kjer šo ni bilo ničesar s videti o slonih. Koliko časa ostanejo tam. koliko bi jih utegnilo biti.' j Mislil sem na pet, šest živali. Na l. katerem mestu prodro in bodo v travi vidni njihovi široki hrbti.' Kaj sploh prineso prihodnje minute? C'e bi jim mogel človek sam u-kazovati. da dragocena prilika ne j bi ostala neizkoriščena! Minute so hitele proti sončnemu zatonu. V-1 godna svetloba ne bo trajala \eč niti eno uro. a v džungli še vedno' ni bilo videti drugega, kakor na-, silno valovečo travo. V tem pa se jo .začela daljna čreda na nasprotni ► Irani polagoma bližati bregu. | V hipu sem bil zunaj v džungli, da bi videl, če ne bi so dala njihova postojanka obiti in čredo dobiti prod aparat.'predno bi bilo prepozno. A v tem močvirju, polnem koprivje trave in papirusa, ki jo |bil za dva metra višji od mene in , tako gost, da sem mogel skozenj le s ]M>močjo komolcev, som bil popol nomai brez moči. Po desetih korakih sem uvidel, da je nemogoče jin da je ladijska streha, ki jo je I po naključju zakrivalo vršič je slo- • novo trave — edina točka v ob-e- • gu ene štirjaške milje, s katere bi bilo morebiti mogoče opazovati živali. Vzel som ogrinjalo, ki sem ga bil pred desetimi Joti poslikal s travnim biljem in uporabljal v švedskih močvirjih, in ga previdno potisnil na streho, da bi z njim K*-amo jih slednjič opazili, se je zgodilo to na . docela nepričakovan način. Pokazala se je stara krava, in to enostavno na ta način, da se je prezrla .skori travno steno, ki jo je ločila ol nas. in je nenadoma stala pred nami kakor pod veznim svodom — vranje črna in orjaška s svojimi dolgimi čekani in velikimi uhlji. Morala j<* bila pravkar zaslušati. da je bilo nekaj tujega v bližini — morda jo slišala kak šum z ladje, dasi smo st di ko kipi. S par velikimi koraki je stopila iz džunglo. Dvgnila je t rob«h.' in preizkušala veter, kakor da bi bila pravkar kaj opazila. Od starosti upognjeni hrbet, debela, zguhančena koža, <»l'a pahljajoča silna uhlja in trobec, ki je bil dvinjen visoko nad dolge u- ! sločene čekane. m rde zvite oči. ki . ^io se počasi obračale na vse strani | in budno oprezovale — vse to je iz : vrstno označevalo starega, izkii5o-; ! nega črednega vodnika, čif^ar ri'ec ',je znal razločevati vse duhove pu- . .ščavja in močvirja, in se je dalo :/- J • lahka sklepati, da natan'no ve. ka-j ko jo treba narediti, tla kričečega! človečka v oni sami minuti po-1 mandra in zmelje v kašo. V trenotku. Ko se je pokazala^' jo bilo na ladji tako tiho, da sem j slišal svoj lastni dih. Kamera jej stala nedotaknjena. (V bi star i J zdaj opazila najmanjšo stvar, bi ! bilo vse izgubljeno. Ranen tega so slike, posnete na veliko daljavo z telephotolens, vodno slabo, i Pretek'o je nekaj najnapetejših minut mojega življenja. Stara slo-' novka ni bila niti zadovoljena niti . prepričan:!.. Ni nas ne videla n<> o-. vohala — v tem slučaju se itak ne ; bi bila niti trenotek obotavljala — ) • in prav gotovo tudi ni nič sl»ša'a. . Ampak njen notranji čut ji je iz-dajal našo navzočnost, in če bi bila j'sama, bi mu b;la gotovo sledila. To ., da v mojo veliko srečo ni bila sa-i ma. Kajti džungla za njo jo zdaj i oživela, začelo je pokati in prasketati in ven so načeli prihajati — t trobci in uhlji in čekani in velike, _ zibajoče se postave — ljubi Beg, . ko sem naštel do trideset, sem ne-. hal šteti in spravil aparat v tek. i Vso močvirje med nami in džunglo P je bilo v trenotku vse živo slonov, i l'e bi b la le svetloba za posnema-e nje .boljši« 1 Pasli so se bili v gnječi, dokler niso a sega požrli. Potem je šla sta-L, ra krava na izvide, a kor je ni bilo takoj nazaj, j h je minila j>otr-pežljivost in prišli so vsi skupaj ven. A brez vsake naglice. To so bile ure, ko čuti slon potrebo, da [_ stopi na piano, brazda po vodi. po-a kuša vse, kar je zelenega in se sploh s zabava kakor pač najbolje ve in v ril a. 0 Prišli so bliže na breg, se razde-r. ;lili v majhne skupine posamezne „ pare. kolovratili po močvirju som 1 Jin tja in v kratkem -asu -vse tako1 i temeljito poteptali, da sem upal [_ videti celo njihove prste na nogah. j Drug za drugim so prihajali or-, jaki iz papirusovega gozda. De'al sem z vso paro in se čudil, da ni v hotelo biti konca. Na oni strani pa 0 t-e istotako zibali orjaški hrbti bli-r že in bliŽ€% Mohamed je imel ven-, 'darle prav: v pokrajini je bilo do >i dvesto slonov. In tik pred nami je _ bruhaal džungla veilno nove slo^ 0 ne.... t> Sonce je pošiljalo svoje zadnje i_ žarke, ki sem jih hotel dodobra iz-h-koristiti. Toda j. so zauelc staraii-. 1/. M«:>kve je prL-.j>.da (mi tlan 'vest. da so našli udeleženci so-j vjet.s4ke polarne oksp.dieije na se- vrozapa Ini strani Nove Zemlje v J "Barentsov m zalivu ostanke zim-. _ i l>k. ga ti.be: i"ča s prvega arktič-i hie«_a prezimovanja elc-.pedicije ' 1 slavneg; l.c'andskega pomorščaka jWihma Barents;! (pravilno Ba-rentszoona 7. Kusi so n;:.;li h metniv j dolgo i : •") metrov široko kočo. V j bližini > Iežj.li razm.tani želio ;itii obr -i in doge razbitega soda. »ki ga je rabil Barents .-> svojimi itovoiisi za umivalnik. N š!i so tn-jdi črepinjo posod in ostanke ko-lži'1'.ov ter p zno železno oroflj»v. ; Tik oba-o so na-li ogrcnlje čolna, i razlito v«-.lo in žel orni harpun z dobro r.hranjenim lvs.cim roča-I jem. i Vso to so I{u-i pobra'i in slira-{njeno bo v nedaivno ustanovlje-j nem arktičnem muzeju v IVtro-IgiMilu. Treba je pa omeniti, da to I ni jirvi j-rimer, da so odkrili dav-j ne sledove Barii'sove ekspediei- • je. ka ti že .'11)0 let po/i!ieje. v sep-{tembru 1 ta 1 >T 1 je našel nonve- : J-ki nioinai lAki kapitan Klling Karsen Barent.sovo /imsko kočo .skopij neporušeno. v nji pa po'no orodja i:i dragocene zapiske <•«»-i ifs;i de V era o doživljajih v polarnih ktajih. Bar «r-fs bil v službi bol:, ulske vlade in je sku'.il najti ob severni <;bali IVrrope in A-zi.;.' j- na Japonsko in Kitaj-?' morali i 'brati Angleži j V-, llo'anrlei zaradi ovir. ki so jim j ;i'i dt lit'i Portugab'i in Spanci kot ' to .k rat n i gospodarji morja. | A" ta namen so p:.":ljii!i t*, i Id i ! po vr-ti zelo drage holand>ke . le-1 pedicije v i»olarno morje. Z;i «>'1-,. kritje nove morske poti je bila' razpisat: •• nagrada .">0.000 kron. , To je l i! > takrat lepo premoženje in 'zii t o ni čuda. »la je dišalo] mnogim pomorščakom, llola'" lei j .sicer niso dosegli .Mvojega* cilja. r pač pa so i pridobili velike zaslugo -za. pi-oučevanje polarnih. j krajev, obenem so j>a prinesle nji-j hove ekspedii'ije trgovini mnogo - kori-ti. J i > Leta 13!)4 so poslali Ilolandci r _ t • proti se.-cru štiri ladjo in eni je. 1 -i ti Vidi postajati nekam pozorne in ne. ; . mirne. Nedvomno jim jo postalo p jasno, da n«'kaj ni v redu in da , ti'morajo' •. marveč je bila podoba, kakor če odličen človek nenadoma opazi, da e je prišel v neprijetno družbo in se želi umakniti, ne da bi povedal, t-« zakaj. • i poveljeval Barents. Kil del ekspe-dieije j".* imel nu-Iogo najti pot o-krog severnega dt'la Nove Zemlje, druge l.idje naj bi pa- plu'e skozi preliv pri otoku \'ajgač. Dne 10. junija l.">!»4 je dosegel Barents jirvo zapadno obalo tja do Ledenega rtiča, za 78 stopinj severne 'širine. Polarni led ga je pa piLsilil kreniti nazaj. Po nekaterih sled(.vih sodeč so bi'i na Novi Zemlji ži*. pred njim Husi. Kljub tomu pa volja Barents za moža, ki je ta otok odkril. V toni ču-u sta prodrli dve ladji ekspediciji« skozi Vajgaški preliv v Karsko morje. L.-ta loH.l je sledila druga ek-spe;liei.:a, ker .so gov«.trli rezir'ta-ti prvo zato. da je morska pot na Kitajko ž>- odkrit i. Drugič so pr:Ja'i na sever 7 ladij p.>.l vodstvom -a m ih it'ku'enih pomorščakov, mul katerimi je bil tudi Barents. Ziil n:li ta eksp. Jicija ni dosegla zaželjenega uspeha, pa tudi v zemljep'snnn pogledu ni pri-nesla nič novega. Vajgaški pre"'.* jo bii takrat zatrpan z ledom tn-ko, da se je mora'a cskspetliei :a vnriti. Zalo za oprimo nove ek-spedi -ije ni bilo več t' likega nav-du'enja. kakor za prvi dve. In ko je lihi razpisana velika nagrada, namenjena ilržavam in trgovcem, ki bi hoteli na la.sii.ve stroške ojire-miti ladje, da bi kreni'« po severni pot i okrog Azije na- Kitaj-ko, se je oglasi'o nekaj amsterdamskih trgovcev in na svoje stro-ke so ojiremiii dve novi ladji. Eno sta vodila Willem Barents in J;i-kob van lleem.skerk, drugo pa Jciin C M.vlius Kijn. Na tej ek- |! .'i«-i:i. ki je trajala od leta l.">0 ! I do L"»f)7. je od kri' Barents Mertve-Idji otok in Spitzberge ter dosegel 'so stop. 11' severne širine. Do-čim sfa se njegova spremljevalca I zaradi nepremagljivega ledu vrinila. -e je zasidral Barents na se-■, vernem koncu Novo Zemlje; kjer ■., je na 70 >- čore. ki ga pa ni več dosegel. 20. j junija je podlegel silnim napo- • rcun in pokopan je bil v južnem /dolu »Nove Zemje. Njegovi t-civa- j riši so pa srečno dosogli otok Ko-? i la. od koder jih je rešila holand-I ska ladja. počastitev spomina pogumne-' iga ]Hunor$čaka je olarnih ek- ; špedicij IG. stoletja. i . ADVERTISE in "GLAS NARODA" "GLAS H I S O D i" J"- - • ••. - • TOW YORK, TODAY, DEOEMB8B 20, 1988 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A. MOŽJE, KI OBVLADUJEJO SVET 770 inženirjev, kemikov, iirau-Mvenikov. strokovnjakov za reklamo. njihovih asistentov, pisarjev iin knjigovodij je zaposbuiih v pro^torrh londonskega Patentnega lira*!«. o-Siljajo v pa t »m t i ura nje izumitelji \*ega *veta. Še nikoli ni skušalo toliko ljudi kakor dandanes preobraziti svet in nam napraviti življenje udobnejše z velikimi in majhnimi i zimi i. t Anjrttfki patentni spisi segajo v I. 1(»17. Takrat je urad kda-jal ?•» po tri do '".tiri -patente na leto. V .preteklem letu -pa je 7aiaHwlo sleviln novPi p -tentov 2.3.000! Xie manj n.r.» -ra v teh treh vto-l let i jih »opravljali in g t še opravljajo tehniki in znanstveniki vseh delov »veta Knjižnica brani »patentne opise -10 dea l. l*ri tem pa to še zdav-i>aj ne >preck»ta vi j* vsega izumiteljskega mjo o bo-, ga.stvu in izpeli u. ki .so jo sanjali bogve koliko l.-«t. borve ob kakšnem tnxhi in ^o lrugili svetovnih velemestih) zelo uveljavujajo javni avtomati za cigarete, vocuc listke, znamke in druge reči vsakdanje rabe v najrazličnejših izvedbaJi. kakor ima naš čas .sploh veliko veselje do avtomatov vseh vrst. Tohniki ladjedelstva izumevajo manj nova vrstne ladij, oblike ne-go zmogljivejše vijake in stroje sploh. Izkoriščanje vodn^ si«!e za pCoizvajiiije eletričnega toka je v obredju premnogih |K>skusoY, katerih u.sp*'lu> patentni urad takoj zabeleži. Proizvajanje eelulo-re hi njem« uporaba .se neprestani izpopolnjujeta. številni tudi <]>oskusi za izdelavo umetnega ruinija. pri či»nier pa uspehi niso še bogve kako cjiolialni. Angleški /a k on nima .nobene k!a v-zul-e. ki bi zavračala .pa»ten 1 i-»*aiij- • praktično neu?M>rabnih iz-imov. in (tako >;osebno ugodnega. izvrši sveti asket to dejanje. Za ]>et dni se da živ pokopati v vroči pesek ob sveti reki. Fakir, 1 mršav mož z žalostnimi, resnimi o-čmi .sedi s prekrižanimi nogami na pesku. Oči mu topo in negibno zrejo v množico, ki ga obdaja. Poleg njega je skledi ca z mlekom, j pod njim kakšnih pet čevljev glo-, bok grob. v katerega ga bodo polo-jžili. Vsa njegova obleka je kratko j krilec. Telo mu je pokrito s pepelom. Fakir |>opije ma.lo mleka in izvrši prastaro metodo obvladovanja telesa p: dihanjem, kakor je zabeležena v svetih knjigah. Presledki med posameznimi utripi mu postajajo daljši: fakir diha čedalje počasneje in tišje. V poznem popol-d ne v u je j>ostalo dihanje skoraj ne opazno. Počasi se zlekne inn tla. vojni, so njeni nasprotniki, si je ne želijo in je tudi ne bodo nikdar hoteli. Masarvk optimist ič i no pravi, da : ne more -postati manjšinsko vpra-• šanje vzrok vojne, kajti nova voj-1 na bi še )>ovečala zlo zadnje voj-I ne : storila bi. da bi število narod-;nih manjšin še naraslo. I Na vprašanje, je ogrožena demokracija je M-awaryk odvrnil, da so besede o tem .pra-zne mar-nje. V gotovih trenutkih pa potrebuje tudi demokracija, kakor we ustavne oblike, diktaturo, da j se lahko obrani sovražnikov. Demokracija je. v krizi, toda katera stvar ni danes v krizi.' Kljub te-, mu Masarjk zaupa v bodočnost in ži\-i v trdni veri. da se bo člo-eštvo izmotalo iz sedanjega jiolo-žaja. Povesti in Romani: KAJ STE NENAVADNEGA POČELI V ŽIVLJENJU? To vprašanje jo svojem bralcem zastavil velik angleški list ter je prejel seveda silno veliko število ndgovorov. izmed katerih je nekatere tudi ■•hjavil in celo nagradil fitrhffl jr />/>-.šu*fo ffitnii. Ko sem bil uihol brivski pomoč-nik. sem bil nekoč poslan v hišo i nK> vi toga starčka, da ga ostrižem. Mož je <-«H|e| v naslonjaču ter bii jx'jH^nonia plešast. Domači so ini naročili, naj stojim za stolom ter delam s škarjami in glavnikom, ko da bi v resnici strigel. Storil sem tako in starček je takoj pričel s pri|H?vedovaujem dojili doživljajev. I»i4 je veliko let v Indiji in v razvivirilo mu jo bilo. ako je vedno na. novo mog»'l komu pripovedo-vati in go\oriti o svojem priljubljenem predmetu. Indiji. Striženje las j j bila samo pretveza, vendar pa mu je tako ugajalo, da sem odslej prihajal |>o večkrat na teden in to f-koraj celi dve leti ter lhoral \edno poslušati eno in isto povest. Za 44striženjesem dobil dobro plačilo m vsakokrat prejel še bo-galo napitnino, trotovo, zelo nenavadno opravilo. (io*lrn jar. Moj ži\ljenjski poklie je godrnjanje in zopet godrnjauje. Zaposlen pri veliki tvrdki. katera me ]>o«i-Ija po vseh številnih |>odriijžnican v mestu iu na deiželi, da kot navaden kupec preizkušam potrpljenje in vljudnost trgovskih nameščencev. Godrnjati moram vedno, nobena stvar mi ne sme biti po volji, ne blago ne cene. predvsem pa moram grajati in gordnjati n;>d jm>-streAbo. Nato moram šefu (Kin^ali o tak- tu in strpljivo-,ti uslužbencev, ki me seveda ne poznajo. Dostikrat se skoraj sramujem svojega neznosnega nezadovoljstva ali sitnosti. Toda nastavi jenev. kateri preiz-: kušnjo dobro prestane, prejme na-1 v.ulnii že prihodnji mesec zvišjmo . |ki;:«'-o ali pa pOr-iailo (KBslovodja. i Vsi vodje naših podružnic so |h»-Jstali to. ker so moje godrnjanj-miriu» in dostojno prenašali. bi rič(U~. Pred mnosiini leti sem si služil kruh s kričanjem. Cela tri leta nK je neka gledališka družba zajxisbs vala kot kričača. Moj posel je bil. stati za kulisa mi ter o pravem trenotku zakriča-ti. kadar je bil v napeti drami i-grabv "zaboden", "us-treiljen". ali pa da se je silno prestrašil. Ravnatelj igralske družbe mi je poveril to službo, ker sem inie»l izredno močan glas. ki je napravil v danem trenotku večji efekt, kot pa vsa vokalna prizadevanja katere -ga kol i igralca. t vrtu, držeč roki iztegnjeni pred seboj. Misel je imela zaželeni uspeh, že f»o nekaj nočeh mojega strašen ja so nezaželeni ljubitelji našega sadja po ga tja položili. Toda prebujenje je sila nevarno in se mora izvršiti z j največjo previdnostjo. Telo i*x"asi dvignejo in «a čisto rahlo masirajo J po prsih, grlu in nad srcem. Poča-, si se prične kri pretakati. Končno j se zganejo tudi ustnice, oči se od-; prejo. Mož je slaboten, silno Slaboten. potrebuje nege in skrbne •prehrane. da si opomore. A glavno je: živi. GOVOREČA URA Pariški observatorij je uvedel novost, ki jo bodo gotovo jKVi-ne-niali po vsem svetu. Če hoče telefonski naročnik zvedeti ob poljubnem čami. koliko je ura., plača po-sebuo pristojbino in dobi potem zaželjenr odgovor, kadar hoče. X'a-pored časa govoreče ure je zelo natančna, ker imenuje tudi sekunde. Pri polnih minutah je slikati tudi trikratno znamenje z zroneein za 58.. 59. m 60. sekun-'do. Konstrukcija govoreče ure je zelo zanimiva. Na velikem bobnu se viiti zvočni film. na kterem so zazmnovarae ure. minute in sekunde. Trije svetlobni žarki tipajo te tri časovne kategorije in se preko fotoelektrične stanice spreminja-| jo v zvok. lloben .se vrti skladno i oziroma s }>omočjo astronomske ure. Agitator (Kersnik) bniš. ...............80 AudreJ Ilufer .......................................5« Iteneška redcževalka .......................35 Relgrajski biser ............................... Oeli meresen ......................................48 B«le no€i, mali juoak .........................61 Božično darovi ..................................$5 Rožja pot na Bledu.............................20 Božja pot na Šmarni (orl ...............„20 Cankar: (irejnik Lenarri, t>roS..................70 Mimo življenja .............................8* Moje življenje ..........................75 Romantične duše ...............-........€0 Balkansko-Turska vojska ................JM Balkanska vojnio, s slikami .........25 Boj in zmagu, povest ........................JN Blagajna Velikega vojvodo ............69 Burslia vojska .............-....................M Beat in dnevnik ..................................68 Čarovnica ........................................ Cvetina Borograjska .......................45 Cvelke ...............................................JB Čebelica .................................................25 Črtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal MilCimki .......................60 Dekle Eliza ......................................40 Dnlmathiske povesti ........................35 Dolga roka .............................................50 Do Ohrida in Bitoija ........................70 Doli z orožjem ...................................58 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(MeSko) .....................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duhovni boj .....................................38 Dedek je pravil; Marinka in 5kra- teljeki ____________________________________48 Elizabeta.......................................35 Fabijela ali cekev v Katakombah.....43! .,U r. ^tan Fran Baron Treuk.................................85 Filozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo .........................................58 i Goispodarica sveta .............................40 ; Gostilno v stari Ljubljani .................681 Grška Mytologija ..............................1.—I Gusarji ___;.....................................75 i Gusar v oblakih .................................80 J Hadži .M u rat (Tolstoj) ................40 Hjf (Baudelaire) tre) vez. mala izdaja ........................1.— Ugrabljeni milijonar ................ 1.20 V krempljih inkvizicije ..................1.30 V rob-tvu (ilatiCič) ........................1.25 V gorskem zakotju .............................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del .............................................90 2. del ............................................36 OBA SKUPAJ ...........................1.00 Veliki inkvizitor............................ 1.— Vera (Waldova), broš.......35 Vojska na Balkanu, s slikami .........25 J z He bs ink o v poročajo Velika voliuntika afera z znano skrivniostno voiuuiko 3larij(j l/ui-zo. ki so jo pred čavsoni aretirali v Hebsi-nfknli. je stopita zaduje čase v nov Stadij. Fin.ska državna policija je jiravkar objavilna u-radno poročilo, ki pra-vi, da se jo njenim organom -posrečilo prijeti skupino 84 oseb. med katerimi so tudi mnogi pri-p«ndniki finske armade. Ta .skupina je imela z Marijo Luizo najtesnejše stike. Marija Luiza se jiiše s pravim imenom Marija Luiza Martin in j«' zdaj stara. 27 let. Vzdrževala je zveze z vsemi evropskimi deželami. Minulo 'leto je živela nekaj časa v "Wa11.seeju pri Berlinu, kjer se je seznanila z angleškim poročnikom Baillie-iStervvartoni. Ko se je Raillie-Stewart vrnil v d<»mo-vino. si je vohunita z njim dopisovala, Način koresiporodenee pa je brli tak^> tajinstven, da jra ni mo-^la rešiti niti angleška policija z vsemi svojimi šiframi. Baillie-S-tewart jo bil .sicer obsojen, toda samo na podlagi indicij, iker je .so-dišee .samo sumilo, da je vohunil v prid sovjetske Rusije. Pred sodiščem se je obnašal tako tajin-st-evuo. da mu niso mogli dokazati ničesar. Marija Luiza. ki je igrala v procesu proti liaillie - Stewart glavno vlogo, pa je bila ob istem času. ko je stal angleški častnik pred sodiščem, v zvozi tudi z ne. kim proročn-ikom finske armade. Ta jo organiziral na. Fins-kem veliko -potezno vohunsko organizacijo ter je dal postaviti tajen radio cddajnrk v predme.sitju ireLsin-kov. Ta (Kldajnik je bii dan iu noč v obratu in j^ .^poročal v Rusijo gradivo iz vseli delov evro))-skega kontjnenla. Marija Luka in finski poročnik sta bila v stalni zvezi z pod i hi Lm i osebnostmi ]Iu-sije. Ha je je i>osreidoval vohunstvo tudi ru&ki v-oja^ki atašt- pri finski vladi, zaradi resar se mijbrže izeimrla med Finsko Rusijo .š? diplomatska afera. l)o iu ČUDEŽNI ZDRAVNIK Vrtnar, (Rabmdraoatb Tagore), trdo vezano .75 broširano .......................................60 Volk spokornik in druge povesti....!.— trdo vezano ...............................1.25 %'ojni, mir aH poganstvo, 1. zv......35 V pustiv je šla. III. zv.....................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemn narodu .....................25 Vodnikova pratika i. 1927 .............38 Vodnikova pratika I. 192« .................58 Vodniki in preporoki ...................„...68 Zmisei smrti ..............................„..„.68 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......66 Za kruhom, povest .............................35 Zadnja kmečka vojska .................75 Zadnja pravda, ves. ____________________„...76 Zgodovina o nevidnem človeka.........35 Zmaj iz Bosne ...............—........._...76 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Aleiovec, 3. 1». skupaj ..........„136 Zlatokopi .........................................36 Ženini naše Koprnele ___________________45 Zmoto in konec gdč. Pavle ______________45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del _______________________________ II. del ................... Znamenje Štirih (Doyle) ..... Zgodovinske anekdoto ________ Z ognjem In mečem _______ Zločin in kazen: I. Ln II. zvesek _______...» vezana ............„..________ ------46 ------48 ------38 ........135 Zgodbe Napoleonovega hnzarja ______.66 vezana ..................................36 Zgodbe zdravnika Mozaika_______76 Zlati pantar______________ ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir aU poganstvr____35 2. *v. Hudo bresdno ______________„33 3. zv. Vesele povesti ________________35 4. «?, Povesti in siike________________30 5. sv. Študent naj bo. — Ne« vsak- danji kruh __________________ti SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. rv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- ' vesti --------------------------------------30 4. sv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ............................................50 5. ev. trdo vezano. Vinski brat .......„58 6. zv. trdo vezano. Vsebnje tO po- vesti ______________ —58 Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wet 18th Str«*. New York '^OVENE PUBLlSHil^ COMPANY ' —~ "r •Kakor je že bilo poročano, j.» umrl pred kratkim v Londonu čudežni adravnrk, kirurg Krne^t Willliam Blake, mož, ki je zaradi svoje spretnosti .slovel po vsem svetu. V štiridesetih 'letih svoje prakse so mu hvaležni bolniki vzdeli prilastek "čudežni zdravnik". ikar je tudi v resnici bil, saj je v t eni času ozdravil nič, nuanj ko 900.000 oseb. Gojil je iskreno željo, da bi doseglo število njegovih pacijentov milijon, toda tega ni ueakal. Smrt. je prej zamahnila; po njem s svojo bridko koso. K Blakej-u .so drli bolniki od vseh vetrov in it udi slučaji, pri katerih je odpovedala že vsa zdrarvniška umetnost, so 'bili zanj lahka stvar. Uspel je ponavadi povsod, 'kjer je. zastavil svoje .sile, ki jih je prav rail jxistavljal v. hliržbo svojega -bližnjega. Seveda ni mogel vedno in povsod delati "čudežev". Gotovo pa je odšel ni čudno. da je tako cvetela iu prospe-vala. Zavzela je sčasoma taltšen obseg, da si je moral B-lakc najeti drugo stanovanje, ker mu jo prvo postorlo prwtesno. V tem slano-vajiju je dan za. j>ehe kraljevske nagrade, mnogo reveže v pa je ozdravil zastonju T zadnjih letih je spal dnevno ko* maj 2 do 3 ure. Prenaporno dej o mu je končno skrajšalo življenje, ki^aijfi taifo dnhrrtjftra jywyefel drugim. "O L A B « A HODA" KBW Y9EK, FRIDAY, PTOBMBEB 29, 1933 THE LAROBBT BLOVHI1 DAILY N U. I. 1 £99 KRATKA DNEVNA ZGODBA j||j Ji. G. ČEHOV; V TUJINI Praznično doiHildne. Bogati ve-' leposestnik Kamišev sedi doma v jedilnici za bogato obloženo mizo . iu počasi pritrriaije. Kraj njega sedi .skrbno oblečen in gladko obrit gospod, Francoz monsieur Cham- ; poune. Chami»oune je bil nekoč •pri Kamiševu domači učitelj. Pou- ' čeval je francoščino, ples in dru- j čabno uglajenost. Po tem. ko soj Knmiševi otroci odrasli in postali iz njih |H»ročniki. je postal Cham-ponne veleposestniku Kanvševu nekaka druiabniea moškega spola. Dolžnosti bivšega domačega učite- j lja >o enostavne. Mora se lepo olila- ' čiti, duhati kolinsko vodo, posluša- J ti strupene gospodarjeve očitke, je- j sti. piti spati in to je menda vse. Za to pa ima monseur C'hanipoune j stanovanje, hrano iu neopredeljeno j plačo. 11 Kamišev je in jm> stari nava.e to |»učenja z menoj t:i vaša franeoJta gorčtea. Vrag jo j' vzemi.... !1 Kni imajo radi francosko, drugi;-pa rusko gorčico. — pripomni ' fhampouue mirno. — Nihče nima rad francoske. t r.'T« n Francozov samih. .\ Franco-i 7.U daj, kar hočeš, vse ti j>ožre. 1 * mIki. i miš. i pajka — brr! Vam j jHistavim tali> šunka ne tekne, ker;1 je ru ka. tola če bi vam dal kos j1 namazanega stekla in vam povedal,,' »la je francosko. I i ga >K»žrli kot ;' najboljšo del i ka too. Po \ašeiui' mnenji; je vse ru>ko za nič. — Tega nisem trdil. — Vse rusko je za nič, a vse'] francosko, o, e'es ires joli. P>» VH'rin mnenju ni lepše deie-le od Francije. ;t jh> mojem mnenju.... no. kaj je ta vaša Francij& ' po pravici rečenoKošček zemlji ee. Po'dji našega komisarja tja. pu ti bo čez me«ec dni prosil, naj g.w prem?***. Saj >c še obrniti nima kje. Vašo Francijo prehodim v i enem dnevu, a pri nas stopite z-t j vrata, pa ni konca ne kraja. Gre- 1 ►te. preste, in. vedno je Rusija. — Da. monsieur, Rusija j* velika. — Saj pravim. A po vašem nine njo ni boljših ljudi od Francozov. 1 l'vn, pn-brisan narod. Civilizaci ja! Ej. r^-iino. da so F rancor i u-j •mi. Vem celo. da si Francoz ne« dovoli nobene grobosti, da ponudi I dami pravočasno stol. »la rakov ne j«« z. vilicami, o tleh. i Toda kaj je vse to. ko pa Francozi I l 'nimajo (.nega..... no. kako bi dejal — tega.... tega duha. Veste, nekoč i sen) čital. da imajo Francozi vso to svojo pamet iz knjig, mi Rusi imamo jml prirojeno. Ce bi se i mi še učili, bi nam Francozi niti lo gležnjev ne segali. 1 — Morda. — je dejal Chaiu-! poune nekam nerad, i — Ne morda, temveč prav guto-| vo. Le nikar ^e ne zmrdujte. To je vendar sveta resnic®, Ruski razum je iznajdljiv. Samo svobode mu ne dajo dovolj in pa bahati se I mi ne znano. I-zumimo kaj in po-! lomimo ali pa damo otrokom za igrače. — Cnn pa vaš Francoz iz umi kakšno neumnost, jo raztro-■ bi po vsem svetu. Oni dan je moj ko«'ijaž izrezljal iz lesa lutko. Po-jte-ncš za nitko in lutka st* vede-nc-I dostojno. A vendar se Jona ni ba- • hal. In sploli.... Francozi mi ne ! ugajajo. Ne govorim o vas. temveč kar tako.... splošno. To je nemoralen narod. Na zunaj so še nekam podobni ljudem, žive pa po pasje. Vz«.m ni<» za primer zakonsko živ-, Ijenje. Pri na-., če >e oženiš, se pri-i lepiš na svojo ženo kakor muha na med. Pri va.> jki. sam vrag vedi, kaj je to. .\liiž sedi ves dan v kavarni, /♦•na ima pa doma polno hišo Francozov in se kljunčka z njimi. — To ni i»'s! — je vzkliknil liMiipoune ogorčeno. — V Franciji stoji rodbinski princip visoko. — Poznamo ta princip. ]>ozua-, ino. Da vas le sram ni /agovarj i-!ti kaj takega. Hodimo odkriti: ue-lči-te svinje ste in basta! Hvala bo-jga in Nemcem, da so vas {»ovteno . liaklcstili. Bog jim daj zdravje. —- < 'c je tako. monsieur, pa res j ne razumem, da me trpite v svoji jh.ši, vi. ki tako sovražite Franeo-,ze! — je zakričal ( 'hatupoune in plaui-1 pokonci. — Kam naj va-s zapodim i - - Odpustite iih1 in takoj odpotujem v Francijo. — Kaaaj/7 Kaj mislite da vas imste v Francijo kar tako tebi nic" meni nič .' JS.+j ste izdali svojo do- I inovino, ker živite v Rusiji. • — (i os pod! — je vzkliknil Champoune in mečkal servijeto v roki — vaših psovk ne morem več prenašati. Vse je končano! — In s tragično kretujo je vrgel elegantno na mizo servijeto ter dostojanstveno odšel. Ob treh pogrinjajo mizo za obed. i Kamišev sedi pri obedu sam. Po jčašiei vodke .začuti nepremagljivo željo po kramljanju. Rad bi kle- I petal. pa nima s kcm. — Kaj počne Alfonz Ludvik', .vir*? — vpraša slugo. — Na pot >e pripravlja. — To ti je tepec, bog mi odpusti grehe! In Kamišev se napoti k Francozu. Ohanipoune sedi v svoji sobi na (tleh in z drhtečo roko sklada v | kovčeg perilo, flaškone parfuma | in molitvenike. Od njegove elegantne postave, od koveega. poste-. Ije in mize veje nekaj ženskega. Iz i velikih modrih oči kapljajo na kovčeg kakor grah debele solze. — Kam pa.' — vpraša Kamišev u a pragu. Francoz molči. — Hočete oditiPojdite 7 bogom. ne bom vas zadrževal. Se na misel mi ne pride. Samo to se mi /di čudno, da pojdete brez potnega .'i^ta. Saj vendar veste, da sem i-z gubi I vaš potni list. Oni dan sem gn vtaknil med papirje, pa ga ne morem najti. A pri nas gledajo zelo strogo na potne liste. Se pet kilometrov ne prepotujete, pa vas zgrabijo. Champoune »dvigne glavo iu se plaho ozre na Kamiševa. — No. hej. hej! Boste že videli. Na očeh se vam pozna, da nimate potnega lista, in takoj vas vprašajo. kak«en tič ste. Alfonz Cliam-jpoune? Poznamo te Alfonze Champouiie! Kar v kajbieo z njim. — V; se Š3lrte. — Kaj bi se šalil. Se na misel mi ne pride. Kno vam pa povem: j petem mi nikar ne pišite, da so va> rasačiJi. Niti s prstom ne ganem. , ko vas privedo mimo moje hiše v :okovih. j Ohanipoune izbulji oči. prebledi in zastopica po sobi. j — Kaj pa po r-en jate /, menoj.' vzklikne in se prime za glavo. Bože. bože! Prokleta ura. ko som sklenil odpotovati v tujino! j — No. no. šal'1 sein se! — pravi Kaiuuišev smeje. — Kakš<>n čudak • pa ste. da ne raznmete šale. Kaj ne smem črhniti noliene l^esediveZ — Dragi moj. — zastoka pomirjeni Champoune. — prisegam, da ljubim vašo Rusijo in vas iu vaš? otroke. Samo Francijo mi pustite pri miru. — &ema neumna, zakaj ste pa užaljen, če zmerjam Francozi— Saj ne mislim vas. Vzemite za primer najemnika Laza raj a Izakije-viča. Vidite, jaz mu pravim i žid i iršvee j svinjsko uho in za svedre pa vlečem, pa mi nič ne zanieriv — Saj to je pravi suženj! To vam stori za kopejko vse. — No. no, dovolj bo tega. Pojdite obedovat. Mir in prijateljstvo. 1 Champoune si pudra objokane i oči in gre s Kamiševim v jcdihii- j co. Julio pojesta molče, pri mesu se j pa. CTiova pričenja vsa s-torija in tako Champounovih muk ni konca. GOSTUA BREZ KONCA ! I Tz Budimpešte poročajo, da se vrši v občini Soerenile že 8j dni svat te iz gostijo, kakršne svet že dolgo ne pomni in ki ji ni videti konea. , Oženil se je sin nekega bogatega posestnika Ludovik Kovaes s 17-letno. toda baje silno lepo hčerko majhnega 'kočarja Boltosa. Že pred I poroko je mladi mož prisegel, da bo priredil svatovanje. kakršnega madžarska dežela ne bo več videla. In zdi se, da ni pretiraval — v besedah. Iz domače vasi in bližnjih krajev so povabili več nego tisoč prijateljev in znancev, a tudi tujci ne vrnejo mrmo, ne da bi okusili boga-.stva jedi in pijač. Dan in noč v!a-Jda zato v veliki dvorani gostilne, kjer se vrši svatovanje. vrvenje ka-'kor v čebelnjaku, obiskovalec )>o-daja kljuko obiskovalcu. V doseda- i njih osmih dneh so snedli že 4 od- i rasla goveda, 3 te.leta, 2 težko pra-jšiča. poleg tega. še celega vola na iražnju. .S jari»ev in 1400 kosov pe-i rutniue. Kruh prihaja v eelih vozovih. koliko pogač, peciva jn drugih sladkarij so že posoravili, pa se nt* ved»> več spominjati. Mize se šibijo |>o«iije za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča »otlišču. J KRAS ANTON w- ]K*dva, da se zglast pri ]>odpisji-nem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 31.12.1934 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrl vim. Okrožno sodiščr r Ljubi javi. odd. t'., dve 7. decembra 1933. Avsee. I. t. ("GLAS NAROD?) zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče j naročiti za svoje sorod-1 nike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari lofef stane $7. V Italijo lista ne po« | sil jamo. _f -- Na čereh otočka St. Mar>- v Tis hem oceanu se je raztreščila iu potopila jadrnica "Mynonie R. Kil-iby** Lz Falmoutba. Vendar so nje-1110 posadko v celoti rešili. Nje ka-' ]>itaiu pripoveduje sledeče: Ladja je komaj ostavila domače pristanišče, ko so odkrili, da je njena brezžična postaja pokvarjena. Radiotelegrafist si je zaman prizadeval. da bi jo popravil v kakšnem pristanišču med potjo, in ker ni bilo ča^a so ostali na visokem morju bre? vremenskih poročil, kar lahko jx^tane za tako staro ladjo, kakršna je bila " Mynonie", vedno u-sodno. I11 res so kmalu zašli v vihar, ki bi se mu lahko izognili. Vihar sam ni bil eden najhujših in se je kma-, 1 VAŽNO ZA T NAROČNIKE Pob g naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnine. ■ Prva številka pomeni mesec, dru-ga dan in tretja pa leto. Zadnja opomine in račune smo razposlali za Sovo leto m ker bi žele-; li, da nam prihranite toliko ne-1 potrebnega dela in stroškov, zato Vfjjj prosimo, da skušate na-ročrtvo pravočasno poravnali. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa j/lačajte našemu zastopniku v Vaš* m kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi i druge naselbini, kjer je kaj na- j šili rojakov našeljt nih. 1 CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laushin COLORADO: Pueblo. Piter Cullg, A. SoftiC WalHeuburg. M. J. Bayuk INDIANA: Indiana 1 mlis, I.ouijs Banti-h ILLINOIS: (.'liicago. J. Iterčic, J. Luknnicb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero I in Illinois» t. Joilet. Marv Itauibich. Joseph Hro ! vat ; Iji Salle. .1. Spcllcli Ala scout ah. Frank Aujaistin North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Girard. Ariips Mofnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: KitztnlUcr. Fr. Vodopivec Steyer, J. Oerne (za Penna„ W. Va. iu Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cliisliolm, Frank (Jonže Fly. Jos. .T. Pesliel-Evt'lclli. Lou's Gon?.e GillMTt. Louis Vesst'l ITibbiug, Jobn Povše Virginia. Frauk Ilrvatb-h MONTANA: Roundup. M. M. Panian TVaslioe, L. Champa NEBRASKA: Oinabn. 1'. liroderick NEW YORK: Oowanrtn. Karl fUm!«iha 1 Little Falls, Frank Masle • OHIO: I Barlt^rton. Frank Troha Cleveland. Antt»n Bohek, Chas. j linger, Jacob Resuik. Johu siaonife | 1 Euclid, F. Bajt i Glrnd. Anton Nagode . » Lorain, Louis Balant, John Kum- ( i še ? Warren, Mrs. F. Raebar Yonngstown, Anton Ktkelj ' OREGON: 1 Orcjron City. Ore.. J. K«»blar PENNSYLVANIA: i Ambridse, Frank Jakfie BrouRhton. Anion lf>a*ec Clarldge. Anton Jerlna Conemaush. J. Brezovrr Export, Louis Supanttr a Far ret. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin , Greeiisburg. Frank Novak Johnstown, John Polantz 1 Krayn, Ant. TanželJ Luzerne. Frank Bulloch I. Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprlvfiek Midway. John Žust Moon Run, Frank PodrotlSek IMttsburgh in vso okolico, ¥in-^ot Aril Plttsbnrjxh. J. Pogačaf Presto, F. B. Demshar Readng. J. Pezdirc J Sleelton. A. Hren ij Turtle Creek, J. SkerlJ. Fr. Schlfrct West Newton, Joseph' Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allis, Frank Skok Sheboygan, Leo Maku WYOMING: Rock Springes, Louis Taurbar Diamondvllle, Joe Rolfeh Vsak zatMpnk M« potritlo ta sto-«0, katero Je prefcl. Tiitinfci roj» I to« teple Prt,ml— - : i VPBAVA "GLAS NABODA" Koledar L 1934 Bomback piše o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter , o "KRIŽIH IN TEŽAVAH"; R upnik pa kla-»ično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CUE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, Cena najdete v letošnjem koledarju. f* /\ Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z le- tošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašaj- ^^^ te, pac ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, PO-UKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTO*', Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. 1 \ ps|ggji| i! BrjijSgfe^aaMŽi- ~ Udobno Hitro Poceni t Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na po-r tovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — Slovenic Publishing Co. < TRAVEL BUREAU New York, N. Y. 216 W. 18th St, » i / hi polegel, toda usoda je hotela, da je zadela ladja med njim ua ko- j ralno «"er in do-bila luknjo. Te lulč-nje ni*o mogli zared potopom, s težavo so nadaljevali vožnjo. Skušali so doseči Dru- 1 žabne otoke, toda preden so prišli 1 tja, je zadivjal nov vihar, ki hi zdelal se.veliko trdnejše ladje in ki jih je vrgel iz smeri. Luknja v trupu se je* pod sunki valov rsaeela širiti, voda je vdirala čedalje bolj ! v trup. niso je ni' sli ve:" izčrpava-: ti v zadostni množini in ladje se je j začela prav počasi potapljati. K nesreči je vihar zlomil oba 1 jambora, ki ju morali hitro osvoboditi vrvi in ju prepustiti valo-! , vom. Valovi so besneli čez krov. j •!ar>ja se je tako najrnila. tbi so sr i ljudje s težavo ohranili na krovu. Nekega mornariškega vajenca in starejšega mornarja je vrjrlo eelo v i morje, k sreči pa sta se utecrnila o- ! prijeti vrvi in so ju po velikih n.i-porih spravili jfpet na ladjo, ki se ji je med tem čedalje liolj bližiil I konec. Minuli ho dnevi v obupni borbi z valovi in vdirajočo vodo. Nihče »i ni mogel privoščiti niti minute ;počitka, ljudje so se borili, za jrolo življenj«? in to jih je držalo pokonci. T(nla pelajroma so tudi sami od napora in utrujenosti izgubljali moči in vero v rešitev. Kden izjned } mož pri črpalkah je med delom za ; hip zaspal in bi kmalu utonil v • vod', ki je segala tu že do pasu. 1 Vihar je divjal dalje. Potem jo . prišel trenutek, ko so bile vso mo- 1 jči izčrpano, črpalke so se izstavile. 1 j ljutlje so zbežali na najvišji del , I ladje. KmaJu so opazili, da se ladja . ^ • ne potaplja več. 1'rostor z;i tovor j •so bili prej zadelali, da ni mogla j, voda vanj in zrak. ki je ostal v j ! n.jejn. jih je edino še držal na po- h j vršju. Čudež je bil vendarle, da , 1 niso valovi nobenega izmed mož. ki ; |>o bili čisto onemogli, zahu'-ali '/. ^ Izfidnjega zatočišča v morje. 'i Tako je minil še en dan v dolgi ] j ver"'gi mnogih dni. ki so jih preži-! j veli v tem viharju. Zjutraj dru«e- !, jfr.i dne nenadoma opaziK na ob- j • iexrju obrise manjšega otoka. Tudi- t I ko so se prepričali, »la se ine va-i j rajo. se ni njihovo razpoloženje / •dvignilo, liili so že prt»več izčrpani, j i Pojemajoči vihar jih je gnal proti i' j otoku. Bili so ^Itoraj vsi nezavi^st-jiii. ko je nekdo zakričal, tla se jim (bliža rešilni čoln. Na kopnem obi-li spoznali nevarnost, ki je pretila brodolomeem. in so jim poslali pomoč. Oz. nekaj časa so i-z čolna na razbito ladjo s harpuno zalučali' vrv. ,j*> kateri je jiotem drug za : drugim v rešilni vreei prispel v; čoln. Zadnji je ladjo ost a vil kape-' tai.. ki se je v čolnu takoj spet one- • svestil. Zbudil se je šele v bolnišnici na otoku in je zvedel, da se jo • 4tMynonie'* potopila nekoliko mi- j nut potem, ko jo je ostavil. I iarof.ite se na "GLAS NAROUA", največji slovenski dnevnik v! j Združenih 'državah. PO 450 LETIH RAZJASNJENA SKRIVNOST K.ikor iH»čo<"-ajii lendon "ki listi šele sedaj, so ]>oleti v Westminstr-ski opatiji izkopali kosti tistih dvoh nesrečnih kraljevih otrok, ki so ju leta 14^.3. jiuitifioirali v Tow eni. (ire za 12- in 9-letuega siua kralja Henrika IV. Po smrti tega kralja- bi moral starejši sin - .zasesti prestol, a bil je na poti svojemu stricu Iiichardu, ki je sam segal po prestolu. Dal je. oba otroka spraviti v Tower in se oklica! za kralja i Rieharda IU. ! Ze stoletja so se zgodovinarji potem prepirali, da-li je dal oba o- • trnka umoriti ta kralj ali dve loti I pozneje, t. j. 1. 1485.. prvi Tudo- rovee Henrik VII. Preiskava oko-! tij ozironn zobovja je pokazala j sedaj neoporečno, da je eden umr! i v starosti 12 in pol leta. dru pri v letu. torej jirnl vlado Rieharda III. Preiskavo je izvršil profesor j\V "i«rht. a cerkvena tjbla^t je d«»vi.-!'ila ekshumaeijo šele potem, ko -j! je zasrotovila. da ostane do končno-:ra rezultata vsa stvar tajna. VZROK NENADNE SMRTI Zadnjo i'e naenkrat rnzlij«-. To se Z'jroili vtdno ]*n .siln»-ni va '.-burjenjn. pa iva-j gre že za veliko radost ali ^rozo. Adrenalin s*' ra.z-lije in pe-slediea jo. da se >-.ri"*!io mišičevje razilraži ter začne močno utripati. To pomeni, ila >rce itako oslalbi. da nasfiopi -uirt. i Tako .si razi .rajo učenjaki po-| »rosto primer«' nenadne .smrti. ku : pi-enHia človeku'delovati srce. Nastani' vprašanje, "kaj storiti, da so ne raz'burimo ij> da .>0 nam adrenalin lie zlije. Iver n;KTopi ta ]w»jav tiuli ip«» veliki i*;idi>.sti. bi halvko rekel šef podrejeueniu: — Plačo bi vam zvi'«»l. ali triiKajslo '■. p ačo 1 i vam dal. <}>a bi se labke ! od veselja tako r» ".burili. »la bi s-t ...» j vant ravdi 1 adrenalin in bi viftsii ^aoproga ovdovela. ;Naši v Ameriki II ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM i || NAKRATKO N A DOPISNICI 1 SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — Umrla je v ("lovelandu roja ! kinja Ana 1/indič, rvjena iia belo obleko iz mehkega blaga. Xad njo si je. ker je bilo fie nekoliko hladno, ogrnila bel jopič, ki je ostal odpet. Kot cvetoes življenje, kot ut^leHnoa pomlad koraka poleg Wer-nerja. V zavesti -njene bližine občuti Werner nepopisno blaženost. Novo življenje pra preveva. Že dolgo .se 'iti počutil tako dobro kot danes. Oilda govori iivalmo in veselo tor se vedno trudi, da ga razvedri in ga odvrne od njeako minulo, ki mu jo je darovala, kot dragoceno darflo nsode. — Kako vam ugaja., tukaj, go«pLea Oilda f — jo »vpraša. V navzočnosti njegove .sestre mu je dovolila, da. jo sme tako klieati. Oilda ga pojrleda s svetlimi očmi. — Sedaj je za mene krasno, gospod Laraen. Xe moreni dopovedati z besedami, kako dobro in srečno se počutim pri vas. Nikdar >e ne moreni vata, in Ol'y zadostno zahvaliti. Ves .»rečen gleda rv njen vese'd, življenja polni obraz. — Ako 'bi mogli pretehtati, gospiea Gilda. kdo izmed nas je dolžan več hvaležncsti. potem ne vem. na katero stran se bo nagnila teJitnrca. Toda tega ne bomo preiskovadi, kdo od nas je vcC k Vin ob .stfezi. Komaj pa »-edeta. ž«» -zagledata avtomobil z OKy iu njenimi'go-bti. Počuti srrp^a proti vili. da pozdravita goste. OVda je bila grc^fici Že v Wiesbademi predstavljena in .ie vedela. da sta ji Oily in Werner določila posebno m?sto v s\oji hiši. Dobrohotno in Ijub^znjivo pozdravi Oildo. kolikor je pač dopuščal njen h'aclni značaj. IJarrn Šenden pa jo poid^ivi in vidno vesel in prične takoj ž ni i živahen ra/crovor. met litem ko j>elje{a O-Mv in Wemer grofico v vilo. Pogovarjajo v* o Wicsbadenu in o gospej Marsa?isovi. s katero se je baron Senden sestal pozimi tudi v Berlinu. Oilda ph misli sama pri se-bi: Kako na j pridnem. da bi na ne-rumljiv način od nieura iiTvee v veselju razširijo, ko zagleda Valberga in ga pozdravi. — Mora'i ste čakati, gospod doktor. Danes bomo kosili malo kasneje, ker si naši gostje še niso otre^i prahu. — Vaš zaročenec je prišel! — vpra£a Valberg uljudno Ln pritisne njeno roko aa ?rroje nsTniee. O'Iv brezbrižno rjiiaje z g-iavo. — Ne. .''".mo nieirova mati in njegov strre; sani pride šele jutri. Valberg je mislil, da je vse njeno živahno obnašanje in njene žareče oči pcfvedrvi veselja nad prHiodom njenega zaročenca. Ko je stopra v sobo, ji ie sreča- sevala iz obraza. Danes je prišel v posebno nemirnem pričakovanju, karti mislil je. da bo med gosti našel tudi grofa Ila-ralda Iloeliberira. Ae nikdar ni bil teko radoveden in nikdar še ni itako želel spoznati kakega č oveka, kot ravno sedaj. Neizmerno ga je zanimalo, komu se je O yy Iw»rse*K>vs> izročila za celo svoje življenje. OH v .ie Oilde p~i>t]a in ji je položPa roko okoli njenega pc»»u. Ln t-ako «-*/>ni njo T>red Wernerja. — Torej. Werner, ali te je OiMa ob moji odsotnosti dobro'zabava«*! . # Werner se uasmeie. — Kot ve-dno. izborile, Ol'v. Č"as do ti roje vrnitve nii je v hipr potekel. Va^e*;? pa v-txltem gleda obe belo ob'eeeui dekleti. Obe sta bi-ii enako viso-ki. Oz temnoira^o in vkoro črno dekl'^ko glavo so &r .-.kozi zavese rarfiva'i so! ne ni žarki. Mehko in svetniško -»o objemali njuni vitki pojavi. • Oilda Verdenr.ra je bila odločno lepša med obema- Iu vendar.je imel Valberg oči samo za Otlv Larsenovo. Njegov j-ogled je viael na njej z nenavadno gorkim in živim zanimanjem. Ko se nenadoma obrne, vidi v njecrovrh očeh očiten blesk. Toda njegove oči se naglo «ybrnajo od nie ter se vstavijo na Gildi. da ne hi izdal vHike^a zanimanja za njo. Tedaj -pa občuti Oliv nekaj mehkega, bolestnega, -za kar se pred "*eboj ni hotela zagovarjati. In ta občutek se ji že poveča, ko Vc'berg stopi k Gildi in govori ž njo. Ofllv je naenkrat z veliko potrtostjo opazila, kako velika ie bila Gildina lepota. Toda s srdito jezo sama na sebe se je otresla tega razroloženja in je .skrhala zopet dobiti vmerjenest. Tn tako se obrne k Valberan. — Ker se danes ne morete spoznati z moj mi zaročencem. «o-- ood doktor. morale jutri zon^t potruditi k nam. Mogoče tudi pridete k nam ra.;;i zvečer, seveda, če ni."te kani drugam namenjeni. Valbe.r^ prikloni. —i safnotni n-eČeri že -prenesejo ma'o izpremembo, mi'o>t- iii\a gespica. Va.Vniu ljubn/nivemu povabilu se prav rad odzo- rem. — počntite tukaj samotnega! — ga vpr^a. (Dalje prihodnjič.) 2GANJE V NEW YORKU slovenic publishing co. TRAVEL BUREAU SIC W9EST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ranv« DRAMA STARE PEVKE Te dni je dospela v New York ogromna pošiljatcv i'.-skega in škabJkega žganja. Vsega, skupaj ga je bilo 27,000 zabojev. Iz Jugoslavije. 12-letni mož beži pred ženo v klet. omožila. Ko se je svatov.sk'.* druž- Premožni kmet Stevo Delja iz vasi Pištelja blizu Banja Luke je oženil svojega 12-letnega sina z dekletom, ki je dv-krat .starejše od njega. Svatba .se bila seveda predmet splošne pozornosti. Zbralo so je mnogo radovednežev, ki so se še bo!j čudili, k" jv fantiček iz sramu -pobegnil pred ženo v klet Oče je pojasnil prijateljem, da bi .se lopa sosedova hči ne poročila s kom drugim in zato je tako pospešil sinovo ženitev. Odeta ubil in težko ranil njegovo ljubico. Kmet Vlajko Stanojevič v Gnjilani na Hrvatskem je bi! strah in trcj>et domačih Star je bil že 50 let in imel j«' ljuba »mo razmerje s sosedovo hčerko, obenem je pa lazil še zj, drugimi, pa tudi svojih hčera ivi pustil pri miru. Te dni se je vrnil iz Zagreba domov njegov .sin Ta.sa i:* ko ji zvedel, da ima oče doma novo ljubico. se je tako razjezil, da je pograbil sekiro in ubil očeta, njegovo ljubico pa težko raaiil. Dobit) ste je pripravil na smrt. 30. novembra je izginil iz IJje-lovara 20-letni usnjarski pomočnik Stevo Itiižič. Domači so opasal, da je izginil ž njim tudi revolver. Obvestili so policijo, ki je našla fanta zjutraj mrtvega v bližnjem gozdu. Vrat si je bil zadrgnil in se obesil rua? drevo, potem iie je pa »še ustrelil v sence. V smrt "ja je pognala brezposelnost. Mrtvi se vrača. V vasi Gabrovci blizu Kgsrlovca .ve je vrnil te dni sin Pere Orr bro-viča, Ma::iko. ki so ga imeli doma či za mrtvega, ker jim je nekdo le *a 1918 pisal iz Amerike, kamor se je bil Marko izs?lil leta 1915 ia se je Marko vrnil v Evropo in patdel na bojišču. *>če se je sina ta ko prestrašil, da je om-cllel. Ko jf-prišel (k sebi. je pa z domačimi, vred pobegnil, misleč, da se je pri kazal srno v duh. Obup upokojenega uradnika. V Osi joku se je ustrelil v usta urpokorjeni uradnik Trgovske zbor iie? Rudolf Voger. star 67 let. Prepeljali so ga v bolnico, kjer sc bori s smrtjo. Kaj gai je pognale v obup. ni točno znano. Vse kaže. •ia je obvpai nad življenjem zaradi težkih razmer. Zver v človeški podobi Pred sodiščem v Bjelovarii se je zagovarjal te dni Pran jo Ferde Iji, ki je na Petrovo umoril svojo ženo. Celih šest ur je nesrečni-co zverinsko mučil, zlomil ji je štiri nebra. konč-no ko je bila že mrtva, ji je pa s kleščami odščip-nil Se nos. .Državni tožilec je za-htteval .*nnrtno obsodbo. Fe rdel j i je bil obsojen na 20 let težke ječe. Smrt po poroki. V Beatrini pri Petrinji se je pripetil nevavaden dogodek. Vdova t Mara Perenčevičeva se je drugič ' ba ponoči razšla je tudi novoporo-( čin i par šel k počitku. Ko se j«* mož zjutraj zbudil, je potresel že-j 110, da bi jo zbudil. Ker .se ni zbu-| dila. jo j? poghnlal in opazil, da 1 je mrtva. Zdravnik je ugotovil, I da je žena umrla za srčno kapjo. Razbojnišlvo. Prodajalka mlečnih izdelkov Še-iru'ova Neža iz Vitcmarcev je ]>ri-javila te dni orožnikom v Juršin-eili. da je bila napadena blizu Ger-linc^v, ko se je v mrr.ku vračala iz P.tuja^ oil neznanega moškega, ki jo je \rgel po ti IU. Xeznanec j > je hotel izropati. Ker 11111 je pa izjavila, naj jo jnLsti v a miru. češ da je denar za prodano blago pc-slala po pt>šti. je neznanec nato pobegnil v bližnji gozd. Orožniki so napadak-u na sledu. ke. Lahko rar.jeni orožniki so z j največjim naporom reševali svo-I je tovariše hipod a^omobila. K t re<"i je pri vozil po cesti knialn po i nesreči neki avtomobillst. ki je ranjence odpre mil v splitsko bolnišnico. Pri padcu je avtomobil tako močno stisnil orožnika. Dušana Uaduloviča. da je bil že mr-, tev, ko so ga iTivlt^kli iz;>od vozi-1 la. Več ali manj ranjeni so vsi o-rožniki in finančni stražniki, v nevarnosti za ž; vi jen je .p* je finančni preglednik Va.so Tovarla-a. N j ego m tovariš Iva rt MaričLč, ki je bil tudi takoj odi»>eljan v bo.ni-šnico. pa ni nevarno poškodovan. Luiza Terazzjni. svetovno znana j italijanska pevka, je pela te dni v j Londonu. Pavka je stara, to la njen J glas je pri publiki .slavil se vedno j triumfe. Ko se je po končanem • koncertu umaknila v garderobo, je j padla izmučena v stclico in se gren-' ko razjokala. Dvomila je, da bi se j mogla vrniti še kdaj k takšnim triumfom v London, kakor je publika viharno zahtevala. Še bolj :>a jo je boleli) pismo njenega odvetnika, ki jo je čakalo v londonskem hotelu in ki ga pred nastopom ni liotela odpreti, da si ne pokvari potrebnega razpoloženja. Saj je vedela že v naprej, da vsebuje znova kopico lnulih reči. Ta proces v Ki-mu.... Proces, ki zagrenjuje *tura leta slavne pevke, ji' sedaj preti odločil vijo. Ona sama je dejala nekoč javno : "Napravila sem veliko neumnost. da sem se že skoraj stara po-ročila s čisto mladim človekom." Od tega mladega človeka. Pietra atf iCTVV t V sporu zaradi otroka sta roditelja izgubila življenje. Ves Bjelovar je globoko pretresla t rag- dija rodbine znanega radarja Luke Soškega Redar in njegova žena sta .se začela pravdali zaradi triletne hčerke-edinke Nade. Sodišč? je naposled prisodilo hčerko mater i, očetu pa naložilo oskrbnino. Mož .se ni brani: stroškov in prosil je svojo bivšo ženo. naj mu otroka* prostovoljno prepusti, da ji bo vseeno plačeval, kar inu je naloži'o sodišče. Žena pa je hotela obdržati otroka na v>ak način. Luka Soški je prihajal večkrat k nj-j ter ponavljal •»vojo prošnjo. Ker mati ni ugodi-'a. je prišlo do strašne tragedije. Luka je ustrelil njo in sebe. Ko so prihiteli sosedje, j«' bil redar že mrtve, njegova bi via žena pa j« 'ežale v agoniji. Beg trgovskega zastopnika, ki dolguje tvrdkam več milijonov. V Zagrebu je vzela noč trgovskega zastopnika Krvi na Orlika, ki je i)re\-zeniiil blago raznih tujih in domačih tekstilnih to varen ter za razprodajal trgovcem. Bil je >oobI«jjčeji za k as kr an je plačil, o-tal pa je baje nekaterim čehoslo-ikim in eni slovenski tvrdki na lolgu m blizu 4 milijone dinar-iev. Orlik je užival sloves vestnega in premožnega trgovca. Iz Za-Treba je odpotoval že pred tedni in se je sprva govorilo, da je ro-111v Palestino. Sedaj pa so prišli v Zagreb zastopniki čehoslova-vkih tvrdik. ki so ugotovili, da je Orlik v zadnjem času kasiral mnogo denarja, ki ga ni oposla-l: Zadevo so prijavili policiji. Huda avtomobilska nesreča. Na cesti Oniiš-Split se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Zaradi defekta se je prevrnil tovorni avtomobil splitske orožniške Jpcdaje. na katerem se je vozila po d<» 15 let. I »/ti IIIUIUIUII 1.-IV7* 1 Iv L1 ti , Vernatija. se je ločila 1028. To*2. j>otr'šIa vt'iko imetje. Ne kateri cenijo n;i ."» milijonov dolarjev. drugi vsaj nr ."1 mil i jenov lir. Tako j'1 v K i mu predala hišo. vredno 2 mil-jona lir. ne da bi dobila zanjo kaj denarja. Svoj lišp z redkmi dragulji, ki je bil vreden najmanj poldrugi milijon, je prodala za 100.000 lir. Zašla je v roke ved» ž'*va!k. ki so j.-) pregovorile, da je dala pet milijonov lir iza neki hrib. v katerem naj bi bil zlat rudnik. Toda o zlatu ni bilo v tem hribu niti s'edu. Velike vsote je izdala za "arovne pijače, ki naj bi ji vrnile mladost (Vernati je obtežbi dodal celo originalni recept taksne pijače). Skratka, svoje milijone je razdajala na mjbrlj nepremišljen način, dokazujejo sodnikom in jav-no-ti advokati drugače neznanega gospoda Vernattija. ki mu je oči ^idno več do teh milijonov nego do stare pevke. Toda Tctrasvnrjeva dokazuje s svoje strani, da ne geji nore razsipnosti, temveč da ji dobre Vernati > svojo zahtevo pr** padel. Sodišče bo v kratkem izreklo končno vesedo. Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI SLOVENIJE Na nio-'uem papirju s plar-ueniini pregibi ............7.00 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Dravska ISanovIna............rxi Slovenske (iorire. dra\sko ptujsko polje...................30 Ljubljanske in mariborske oblasti ................. Pohorje. Kozjak.......... Prekmurjc in .^ledumurje . .^o .30 CANADA .-10 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI mali . .....40 ......ir> NOVA EVROPA .W ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky. Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washing-Ion, Wyoming .............25 Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virg'nia, Ohio, New York, Virginia ............. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete potovino. rekomandi-rajte pismo. knjigarna "glas naroda" 216 W, 18 Street New York, N. Y. 31. decembra: P«nnlund v Ilavre 3. Januarja: >laj»-8tic v Cherbourg Manhattan v Havre Albert Hallin v Hajnbure 5. januarja: l:«-i eiii;;ii ia v Cherbourg 6. januarja: l^ifny«-t!t* v Havre ltex v Cenita K u ropa v Bremen tC. januarja: Ai|Uit;iiiin v Cherbourg Itoma v Trst 11. Januarja: Berlin v Hamburg 15 januarja: lie de Krame v Havre 17. januarja: VVuabinRt« 11 7 lluvre 19. januarja: Olympic v Cherbourg 20 Januarja: Ch.imp'»in v Havre Conte di Savoia v Oroa Voletidam v Bout<>Kne liremen v llretnen 2i. januarja: Hamburg v Hamburg Berengaria v Cherbourg 27. januarja: Kuro I'J v ISremen 11. januarja: Manhattan » Havre 3. februaria: lie d* France v Havre Hex v Oenoa 9. februarja: Olympic v Cherbotirg 10. februarja: Kremen v Brenv n Champlaiu v Ila.v:e 15. februarja: '*«>ntj.«b- S«»v"ia v f>r;'i.i Washing t on v Ilavre 16. februarja: Kerenfraria v Cherbourg 17. februarja: I'apK v ilavre Kur- p.i v llrt-m-n 21 februarja: D>>ut»>chlajid t Hamburg 23. februarja: Majestic v Cherbourg 24 februarja: lie de France v Ilavre VoTendam v Boulogne sur M«-r 25. februarja: Saturnia v Trst 23 februarja: Hambur* v Hamburg Munbattan v Ilavre Poziv! Iidajanje lista je ▼ zvexl s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi «ia bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročnino točno Uprava "G. H.'1 v jugoslavijo Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ile de france 13. J AS C AR J A .?. Februarja — 21. Februarja PARIS 17. Februarja — 17. Marca CHAMPLAIN .70. Decembra — 20. .Januarja NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene »aente cJrertek Jd 19 STATE STREET. NEW YORK /h C ENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo K.NGLISU SLOVENK READElt STAXE 8A3IO $2 Naročite (jo pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY ste že naroČili sloyensko-am erikanski koledar za 1934? - siane so ceniov. - NAROČITE GA SE DANES