PoStnina platana v gotovini Maribor, 29. decembra 1933 Leto I. Posamezna številka Din VSO " Velja na metec po pošti dostavljen Din 6-—, za inozemstvo Din 10'— " Uredništvo in uprava: Gregoriiševa ul. 26 Telefon 29-70 n Poštni iekovni račun 15.546 / Izhaja vsak petek " Oglasi po tariti Si ©ti. 3D Mrtveca bi radi obudili Socialni demokraciji v naši nacionalni Jugoslaviji ni več mesta laž za delavstvo v kemični retorti Nova Napoleon Bonaparte je izjavil guvernerju Hudson Lowe-u na otoku novemu življenju. Če ostanejo naši marksisti pri svojem programu, ka- Sv. Helena: »Smatram, da ste vse- kor je že naznačeno v nazivu stran-ga zmožni, pa res vsega; dokler pa ke, potem jih mora gosp. notranji ml-boste ostali pri vašem sovraštvu, vse nister takoj poučiti, da po obstoječem dotlej ostanemo zvesti svojim mi- političnem redu v naši državi ni do-slim«. Teh besedi se človek nehote voljeno ne z besedo in ne s pisano spominja, ko bere v našem marksi- črko delati propagando za sistem, ki stičnem tisku o pripravah za ustano- ga je naš junaški vladar razbil dne vitev nove »jugoslovanske socialne 6. januarja pred petimi leti na drobce, demokratske stranke«. Tudi mi smo Ta sistem je demokracija, ki ji tudi mnenja, da so naši marksisti vsega zmožni, pa res vsega, in četudi bi šlo za največjo lumparijo. Ko so vi- mi nacionalno-socialno usmerjeni delavci prav tako napovedujemo borbo, kajti ta borba velja tistemu »koritu« deli raspona dr. Janjiča pri ustano- in njen cilj je vpostavitev tistega sta-vitvi »radikalsocialistične« stranke po nja, ki ga je Kralj in Gospodar inav-vzoru njene čisto drugače fundirane1 guriral 6. januarja. Med delovnim in uvaževane francoske posestrime, ljudstvom in Kraljem ni treba več nošo že padli na nivo tiste žabe, ki je benih patentiranih posredovalcev, dvignila nogo, ko je kovač koval ko- Ker torej demokracija — ta kuga zabilo. Sedaj hočejo tudi naši marksisti pada — nudi vse pogoje za korupcijo obnoviti svojo socialno demokracijo,1 nepotizem, bizantizem in končno še ne meneč se za to, da je zaman vsako intervencionizem v korist privilego-Prizadevanje obuditi mrtveca k nove vanih rodbin, staležev itd., zato o de-mu življenju. Znano je, da so bolj- mokraciji v naši državi ne more biti ševiki, ki jim je duh postranska stvar govora, in najsi prihaja med nas tu-in materija vse, balzamirali Leninovo! di v rdeči halji socMistične ideologije, truplo samo zato, da bi ne razpadel S tem je izgubil naš marksizem eno kadaver, pred katerim naj v prahu pri fundamentalno predpostavko za usta- pogiba svoje čelo ves ruski narod. Kult, ki ga uganjajo boljševik! z Leninovimi ostanki, je tipično marksi-stično-materialisdčno malikovanje, le s to razliko, da je zabranjeno drugim, kar je učencem tricrskega proroka Mama dovoljeno. Naši socialni demokratje in razni prikriti odpadniki bivše komunistične skupine se varajo, če mislijo, da delavno ljudstvo ni spregledalo per-fidne igre, ki se pričenja že samo s Pripravljalnimi deli za ustanovitev socialnodemokratske stranke. Marksistični kemiki nekaj kuhajo v svoji retorti, njih tisk že razvija zoperui sntrad tistega »sijajnega družabnega reda«, v katerem bo ostal »proletarijat« še naprej »proletarijat«, samo, da je poskrbljeno za prvake in ostale Poddesetnike rdeče fronte. Zadnja ^Volksstimme« ve celo poveda-ji> da se morajo vsaj v tej zvezi sprožena vprašanja diskutirati prevdarno Jn previdno, češ, da^se je treba ozirati na »neke notranjepolitične okošči-Jje«. že v februarju da se bodo sestati v Beogradu delegati od mrtvih »pre bujene« stranke, kjer se hočejo polniti, kako s programom in s statutom. ^Marksisti slepomišijo sedaj čisto Očitno z ustanovitvijo socialnodemokratske stranke. Nobenega dvoma ne jkore biti več o tem, da se pripravlja Za tiste preslepljence, ki še verjamejo ^ nekako čudo marksističnega sociar uzma, največja vseh prevar, ki jih je ugoslovansk? delavec s te strani sploh edajkcli doživel. Ker marksisti za- novitev svoje politične stranke. Ker se o vrvi v hiši obešeaca ne sme govoriti, bodo naši marksisti še rade volje opustili besedičenje o nekem de mokratičnem sestavu, v katerem bi jim seveda pripadala vloga tovljenih zapeljancev delovnega ljudstva. Gospoda marksisti, demokracije v Jugoslaviji po 6. januarju ni in je ne more več biti, edina realna in v jugoslovanskem nacionalnem smislu izražena težnja stremi za izpopolnitvijo današnjega avtoritativnega režima in njegovih nedostatkov. Druga velika napaka naših marksistov pri ustanavljanju svoje »nove« politične stranke je socialna stran še neznanega političnega programa. Socialdemokrati so imeli n. pr. v Nemčiji po prevratu leta 1918. skoro Izključno vso oblast v rokah. To velja zlasti za Prusjo in Saksonsko. Čeprav naših pritlikavih strankarskih razmer ni mogoče meriti z merilom velikih narodov, je vendar eklatantno, da se po letu 1918. v Nemčiji r.i izboljšal položaj delovnega ljudstva, pač pa se je naravnost presenetljivo hitro izvršil veliki proces p o b u r ž u j e n j a socialističnih prvakov, v čijih vrstah so se igrali židovski »so-drugi«, ideologe, dočim so nežidje korakali radi lepšega kot krilne »šar-že«... Ta proces se je spričo popolne nesposobnosti socialne demokracije, rešiti eno samo vprašanje sodobnega socialnega življenja, nadaljeval tako dolgo, dokler ni prevzel dedšči-no raznih Briiningov in Schleicherjev iz Papenovih rok sam Adolf Hitler, _---- —Ker marksisti za-,mož dejanja, antipod velikih sociali- bomo pa mi povedali resnico stičnih besedičarjev, ki so celih pet-tem poizkusu, prebuditi mrtveca k najsi let kazali nemškemu narodu luno v vodi in slikali fato morganoj tako: borba do popolne iztrebitve zad nekega jutrišnjega družabnega reda, j,njih ostankov tega klavernega interne da bi žrtvovali zanj le eno samo nacionalizma se bo vodila naprej do eno komoditeto voditeljev. Delavce so pošiljali na barikade, sami so sedeli za pisalnimi mizami. Delavci so morali v zapore, njih politični generali so paradirali pri banketih in posedali skupaj s predstavniki toliko osovraženega »kapitalizma«. Taka je bila v velikem slika gospodarstva raznih Braunov in Severingov. Pri nas v Sloveniji so se polakomniii z isto rutino (kakor njih sodrugi v Nemčiji in drugod) raznih socialnih institucij, ustvarili so si ugodnejše barikade za pisalnimi mizami. In tako je postalo naše skromno fundirano delavsko socialno zavarovanje en sam glomazni birokratski aparat, ki pije gospodarstvu kri in ne daje delavcu tega. česar mu je v bolezni in nezgodi v resnici treba. Odlično so pri vsem tem sodelovali in še sodelujejo naši »sodrugi«. Ker torej v socialnem pogledu bivša socialnodemokratska stranka ni ničesar pozitivnega dokazala, ji je pričel nacionalno zavedni delavec jemati s preračunjenimi sunki vsako upravičenost, govoriti v imenu delavskega naroda. Te monopolne postojanke sedaj ni več. Naše nacionalno delavsko gibanje ni stranka, temveč mnogo več: to je pokret. Za politično stranko v smislu de-molibei alizma itak ni več mesta v tiiaši dižavi. Navdaja nas lepa zavest, da je vsako resnično ljudsko gibanje kakor reka, ki je ne more ustaviti noben jez. Marksistični socializem spada v vitrino zgodovine, študirali ga bodo kot prehoclen pojav mladi slu šatelji visokih šol za politične vede, toda življenja ne boste več vdahnili mrtvecu, ki že leži na grobišču preživelih političnih ideologij. Sedaj mar šira narodno-socialistična misel kot negacija plitvega liberalnega hura-nacionalizma in narodu še bolj tujega marksističnega socializma. Naš po kret je sinteza čistega, brezkompromisnega nacionalnega hotenja in socialne misli v tako strnjeni obliki, da ni več mogoče ločiti med nacionalizmom in socializmom. Če torej mi ne zahtevamo lastne politične stranke, ker hočemo zaenkrat ostati na liniji strokovnega gibanja, potemtakem naši marksisti nimajo pravice, ustanavljati svoje lastne stranke, ker pač ne more biti v intencijah našega vladarja, da se naj jugoslovanski delavec mimo svoje eksistenčne borbe v svobodni Jugoslaviji bori še z idejnimi izrodki židovskega materijalističnega internacionalizma. Raznim Topalovi-čem bodi povedano, da je marksizmu v Jugoslaviji za vedno odklenkalo in da bomo budno opazovali, kakšno sta lišče bodo k temu poizkusu zavzeli razni merodajni krogi. Bodi tako ali končne naše zmage! Srečno Novo leto vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem Uredništvo in uorava Srečno Novo leto ;| i Udruženje jugoslovanskih nacionalnih . . železničarjev Maribor Srečno Novo leto Narodna strokovna zveza Maribor i Ž J Našim na&mmkom Današnji številki smo priložili položnice in prosimo vse naročnike, da nam poravnajo naročnino čimpreje. Naročnikom, ki so v zaostanku z naročnino in nam vkljub tej ponovni prošnji ne bi poravnali naročnine, bomo primorani ustaviti pošiljanje lista. Netočno in neredno plačevanje naročnine nam povzroča mnogo dela in velike stroške za opominjevanje. Vse to nam naši naročniki lahko prihranijo, če se zavedajo, da je naša »Borba« popolnoma neodvisno glasilo, javna tribuna za pravice delovnega naroda, ki nima drugih virov in živi zgolj od naročnine. Naročnike, ki so storili svojo dolžnost pa prosimo, naj izroče priložene položnice svojim znancem in prijateljem, da se tudi oni naroče na naše glasilo. »Borba« stane na mesec Din 6.— in se naroča pri upravi Gregorčičeva ulica 26, Maribor, tel. št. 29-70. Mnogi prijatelji našega glasila in pokreta, predvsem nekateri inserenti so namesto novoletnega voščila da-rovali za naš tiskovni sklad. Vsem bodi na tem mestu izrečena: hvala! Čvrsto in smelo je usmerjen naš korak v novo leto Ko stopamo v novo leto smo si jasno začrtali pot, po kateri bomo šli neustrašeno dalje in brezobzirno žigosali vse krivice, ter nadaljevali boj do končne zmage nacionalne in socialne pravičnosti našega delovnega in produktivnega naroda. Zarezali bomo nove brazde v ledino in orali naprej, dokler ne bo zorana vsa njiva, na kateri bodo dozoreli sadovi našega dela. V novem letu bomo postoterili naš boj proti tujcem,, ki odjedajo našemu človeku kruh. Z naših tal mora zginiti sleherni tujec. V tem pogledu bomo v novem letu pričeli z novo akcijo, ki bo morala roditi uspehe, pa če tudi bo zahtevala žrtve. Izvojevati moramo za našega delavca in nameščenca eksistenčni minimum in ne smemo pustiti, da nameščenec in delavec stradata v naši državi, ko je za vse dovolj kruha in zaslužka. Boj bomo napovedali vsem takozvanim rodoljubom, ki za denar preganjajo naše narodno zavedno delavstvo in nameščenstvo. Energičen boj bomo napovedali vsem, ki opravljajo intervencije za tuje nameščence in s tem škodujejo našim socialnim in nacionalnim interesom. Javno jih bomo razkrinkali in nalepili njih imena na sramotni steber, ter jih izločili iz vsega javnega nacionalnega življenja iz vseh narodnih organizacij, ki so danes samo njihova torišča in poceni lovišča za kopičenje osebnega kapitala na škodo vsega naroda. Naj izve narod za pijavke, ki mu pijejo kri. V naših tovarnah in obratih mora dobiti v prvi vrsti delo narodno zavedni delavec. To bodo morali, hočeš ali nočeš, upoštevati vsi kapitalisti, tuji in domači. Našli bomo sredstva, da bodo kapitalisti, ki kupičijo milijonske dobičke na račun delovnega ljudstva in te milijone spravljajo preko meje, prav tako dali državi to, kar je njenega, kakor ji mora to dati naš mali človek. Našli bomo sredstva, da ne bodo posamezniki kapitalisti izkoriščali zaščitnih carin za svoje žepe, ko so te zaščitne carine namenjene v korist celokupnega jugoslovanskega prebivalstva. Aktivno se bomo priključili akciji, da se znižajo cene industrijskim produktom in da se zvišajo mezde in prejemki delavcev in nameščencev na tako višino, da bodo mogfi živeti spodobno življenje človeka. Izvojevati moramo boj za popolno socialno zavarovanje našega delavstva m nameščensTva. Izvojevati moramo starostno zavarovanje in zavarovanje za primer onemoglosti in brezposelnosti, izvojevati moramo ureditev delavskih kolektivnih pogodb. Ponovno bomo šli v boj za stanovanjski zakon, s katerim naj bi se regulirale najemnine, in s katerim se mora zaščititi stanovanjske najetnui-ke pred deložacijami in brezvestnimi postopanji hišnih posestnikov. Po- novno bomo načeli akcijo za podpiranje brezposelnih, ker vsa dosedaj obstoječa sredstva zato ne zadoščajo in bodo naše stanovske organizacije same izvedle take podporne akcije, ker ne moremo več dalje trpeti, da bi na naši zemlji, ki je bogata vseh dobrot, stradal in umiral od lakote naš človek. Pri nas se je že udomačilo pogrešno in nezdravo naziranje, da smo že zadostili svoji dolžnosti, ako napišemo o kaki splošno pereči zadevi v časopisju par člankov. Občinstvo to čita in si misli morda, da je res dobro in potrebno ter v svoji naivnosti pričakuje celo, da se bo res kaj pokrenilo v dotični zadevi. Čez nekaj dni pa se pri aktuelnosti drugih dnevnih vprašanj na vse to lepo pozabi. Drava teče po svoji stari strugi dalje, življenje donaša dan na dan nove brige in skrbi, in na vse zadnje smo takole v svoji komodnost na tihem še celo veseli, da se res ni uresničila tista zamisel, ki jo je sprožil kak idealen prenapetež, ali pa kak črnogled, ki vidi povsod le strahove. Četudi smo v dnu srca uver-jeni, da ima popolnoma prav, vendar bi nam to povzročalo le novih skrbi, novega dela. In kaj je nam še tega potreba! Naj gre življenje — tudi na meji — lepo po svojem starem tiru. Če je ta tir že docela trhel in izrabljen, in se bo voz nekega dne prekucnil, kaj nas to briga. Nesreča bo menda vendar zadela druge, ne pa prav mene. Tako je pri večini splošno javnih zadev, kjer je potrebno res idealno in nesebično delo, ki ne donaša gmotnih dobičkov. In kdor je pričakoval, da bo zadeva glede narodno-obram-bne obmejne ankete v Mariboru šla drugo pot, se je temeljito zmotil. Božični odmor se bliža koncu in o tej an keti ni ne duha ne sluha. Saj se je o tem vprašanju pisalo v javnosti, sprejete so bile celo na nekem zborovanju precej ostre tozadevne resolucije. In bašta! Kaj hočemo še več. Za našo javnost je s tem to neljubo in sitno vprašanje s tem odpravljeno. Če je naš obmejni center držal celih petnajst let v tem oziru roke križem in gledal dan na dan brezbrižno, kako se pogreza naš obmejni živeli v letargijo in obup, kako se mu praznijo ne samo posamezni razredi, ampak cele šole radi pomanjkanja učiteljstva, kako se širi upliv naši državi in narodnosti neprijaznih ljudi itd, itd. Za-Zakaj bi te lastne sramote ne gledal naš ponosni narodno-prebujeni in zavedni Maribor še drugih petrn-ist, ali pa celo morda trideset ali še več let. — Saj imamo vendar dovolj društev Doseči moramo, da se naša opravičena zahteva po izvajanju posebnega državnega, nadzora nad industrijskimi podjetji izvede in da se omogoči nadziranje investicijske in mezdne politike podjetij. Z vsemi sredstvi se bomo borili za zaščito domače produkcije in domačih delovnih moči. Energično bo mo zahtevali popolno ukinitev izdajanj zaposlitvenih dovoljenj tujcem. V nacionalnem oziru moramo iztrebiti iz naroda vse, kar ga sovraži in kar mu škoduje. Niti za las ue bomo odstopili od zahtev, da se morajo razpustiti vsa društva, ki škodujejo našemu narodnemu življu, v prvi vrsti nemški športni klubi v Mariboru, Celju in Ptuju ter madžaronski športni klub v Murski Soboti. Razbiti moramo nemško nacionalno šovinistično trdnjavo »Sclnvabisch-deiitseher Kul-turbund«, ki je središče nemške propagande v naših krajih. To in še mnogo drugega dela nas čaka v novem letu, zato pozivamo vse, ki trpe krivice, da se priključijo našemu pokretu, pozivamo vse, ki žive od dela svojih rok in uma svoje glave, da stopijo v naše vrste, da bomo tako strnjeni in složni kos težkim nalogam v no veni letu 1934., v katerem nas ne čaka nič dobrega. in korporacij, ki so vzele narodnost v zakup. In vendar: kljub veliki agilnosti vseh teh korporacij in društev naša meja propada od mesca do mesca, od leta do leta se pogreza vedno bolj. Za vse to gospodarsko kulturno in nacionalno propadanje naših obmejnih krajev pa iščemo krivca drugod samo, da zvrnemo odgovornost od sebe na druge. In vendar je glavni krivec pro padanju našega obmejnega ozemlja naš Maribor, torej mi sami, ki trosimo svoje sile in sredstva v že nešte-vilnih raznih društvih in ki vsi skupaj ne moremo stvoriti skupine ljudi, ki bi organizirala sistematično vse naše ob mejno delo. Danes, po petnajstih letih pripadnosti teh krajev k veliki jugoslovanski nacionalni državi pa moramo povedati glasno in odločno: tega naravnost sra motilnega madeža na našem jugoslovanskem Mariboru nočemo in ga tudi ne bomo gledali več. Zbrisati in odstraniti ga moramo v najkrajšem času. Zato bomo zadeve ankete za obmejno narodno obrambno delo pazno zasledovali in skrbeli, da to vprašanje ne bo odpravljeno iz dnevnega reda samo z nekaterimi članki v javnosti. Do ankete mora priti za vsako ceno. Kdo torej naj skliče tako anketo? To vprašanje sc pojavlja od raznih strani. Za naše razmere pa je prav značilno in — razumljivo. Dasi imamo celo vrsto raznih društev, od katerih bi lahko vsako samo vzelo v roke iniciativo za sklicanje take ankete, vendar _se zadeva niti ne zgane z mesta. Čakajo drug na drugega. Da pa bo konec tega čakanja in pridemo vendar že enkrat do take ankete, zato predlagamo sledeče: Anketo naj skliče general Maister. Njegova osebnost je tako avtoritativna, da se ho vsakdo odzval njegovemu vabi/' V v j /\ ii' n.v ‘. vV: :v. .Ai ‘ksr*ri< (-"ifV,/ \r,W wr -~vd' , iV-Ai /t* p;v,o, *v. !*Vj»V '•«. * D/v. •*. J', f.u i : v . Docela smo uverjeni. da ta dva gospoda ne bosta odrekla svojega dragocenega sodelovanja, če gre za boljšo in lepšo bodočnost naše mejft Novo leto — novi upi... Ko se poslavljajo od letošnjega leta naši železničarji, jim ni prav nič težko pri srcu. saj so morali prestati v tem letu toliko gorja, ki odtehta deceniie prošlih let. Usodno je bilo letošnje leto zlasti za železniške delavce, ki jih ,ie redukcija delovnega časa in znižanje prejemkov pognalo na rob propada in se ne moremo dovelj načuditi, da morejo v takih razmerah in ob takih prejemkih še sploh opravljati vestno svojo odgovorno službo. Progovni delavci delajo na mesec samo še 10 dni. S- prejemki, ki jih dobe za svoje trdo delo, ne morejo preživljati pod nobenim pogojem in svoje družine. Kdo more še od teh ljudi zahtevati, naj opravljajo svoje delo z veseljem in naj imajo pred očmi dobrobit celokupnega našega naroda? Nič boljše pa se letos ni godilo ostalini delavcem državnih prometnih nq-prav, ki prav tako tvegajo vse svoje življenje za dobrobit skupnosti, a za plačilo morajo trpeti pomanjkanje in lakoto. Mimo tega pa se jih še za vsak najmanjši pregrešek kliče na odgovornost in se jih kaznuje ue oziraje se na njihov malenkostni zaslužek, spričo katerega so izgubili voljo in duševno razpoloženje, ter veselje do dela. Prav tako lahko pa se bodo poslovili od letošnjega leta tudi nastavljene! in uradniki prometnih ustanov in naprav, ker so se vse leto morali hudo boriti s težkočami, ki so vsak dan trkale na vrata njihovih skromnih domov. Kaj pričakujejo naši železničarji v novem letu? Pričakujejo, da sc jim bodo popravile storjene krivice, in da se jim ustvari življenjska možnost, če bodo hoteli opravljati še nadalje v zadovoljstvo celokupne javnosti in v interesu države svojo naporno in odgovorno službo. In to naši železničarji po vsej pravici zaslužijo, ker bi se škode, ki bi nastala, če bi naše prometne naprave slabo funkcionirale, ne dalo tako z lahko preceniti in bi imela prav gotovo nedogledne posledice za vse naše državno in narodno gospodarstvo. Naš ubogi železniški delavec sicer obupan in s strahom gleda na pragu novega leta v bodoče dni, vendar pa še ni izgubil vse volje in pričakuje, da se bo v novem letu njegov življenjski položaj izboljšal in da se ga bo upoštevalo kot državljana, ki pomaga uspešno graditi temelje za napredek in boljšo bodočnost. Naši ubogi železničarji opozarjajo ob novem letu vse merodajne činitelje, da se kazalci pomikajo na dvanajsto uro in da je skrajni čas. da se jih reši muk in trpljenja. V novo leto! Delavci, nameščenci in državni uslužbe ci! Ko prehajamo iz starega v novo le to, ne moremo mimo tega. da vas ne b pozvali in vabili v vrste našega nacio-r.alno-socialnega pokreta, ki bo edini lab ko ščitil vaše socialne in nacionalne pravice. V vašem interesu je, da se priključite našim vrstam brez izjeme vsi do zad njega moža. Naše delo se je šele pričele in boj še ni dobojevan. V novem letu moramo odgovoriti vsem našim nasprotnikom z orožjem, kakršnega se poslužujejo, to je: organizirani in strnjeni v vrste moramo vsi v boj! Ogromno število nas je, saj tvorimo absolutno večino naroda, toda sami smo krivi svoje beračije, ker nismo organizirani. Bodimo si svesti, da samo kmet in delovno ljudstvo vzdržujeta državo in da sta radi tega edina poklicana voditi državno gospodarsko in socialno politiko. V naših vrstah ni izdajalcev lastnih interesov in ni tlačanoi kopitala. Pokončnih glav in čvrsto usmerimo naš korak v leto 1934! Dvojezična naooved Dvojezični napisi so končno le izginili iz kinematografov. $e bolj nepotrebna pa je dvojezična napoved v jav nih lokalih, pa tudi v »Veliki kavarni« Da vsa publika razume slovensko. ie dokazano že po tem. da sc na dovtip v slovenščini smeje vsa publika. —; Cernu torej ponavljanja v tujem je' ziku? Kdo naf skliče anketo o naši meli V Marifioru, đne 29. XII. 1933. »B O R B AY sovna bilanca Evropa na razpotju — Razorožitev ostane glavno vprašanje nnednarodne politike — Izgledi ob prehodu v Novo leto Mednarodna politika, od katere je odvisna usoda držav v medsebojnem gospodarskem in političnem oziru, je zašla leta 1933. v zagato razorožitve-nega problema in vprašanja nadaljnega obstoja Društva narodov. Dočim se je razvijal proces meddržavnih odnoša-jev vse do lozanske konference še nekako v znamenju dinamičnega trenja ki splošne diplomatske razgibanosti, je bilo leta 1933. opažati prividen zastoj vseh večjih akcij in konstelacij. Tu sem že spada načelna ugotovitev. V tem letu je namreč poteklo dobrih petnajst let, od kar so umolknili na bojnih poljanah topovi svetovne vojne. Znano ie, kar se je s filmsko brzino časovne bitrosti odvijalo pred našimi očmi v teh letih: krvavenje enih, konjunktura drugih narodov, politika sankcij in politika »izpolnjevanja« na drugi strani, stalni napori bloka zmagovalcev v smeri'ustalitve stanja, ustvarjenega z verzajsko ih ostalimi pogodbami, revizionistični napori v taboru premagancev, krhanje reparacij, izbruh svetovne gospodarske krize, polom svetovne trgovine in izmenjave materielnih ter duhovnih dobrin, skratka: tiha vojna z drugimi, nekrvavimi sredstvi, dokler niso važni novi dogodki v predpreteklem letu potisnili svetovna dogajanja na povsem novo platformo. Že v liaa-Su je bil na takratni reparacijski konfe renci zarisan prvi kolobar, drugi je sledil v Lozani. Z dnevom, ko je Nemčija praktično prenehala plačevati reparacije in ko se je Francija otresla ob veznosti plačevanja vojnih dolgov Ameriki, kazoč pri tem na usahnjene vire iz reparacijskih dohodkov, je svetovna gospodarska kriza pridobila nekak kroničen značaj. Polom liberalnega svetovnega nazora v gospodarstvu ie silno uplival j. na politiko. Kitajska °bzidja carin in s tem logično tudi Zaokroženo narodno gospodarstvo v Vi'ažjem krogu autarkije: oboje kot Mod razvoja, ki ga nikdo ni mogel zaustaviti, kakor ni mogel sunkoma v Uobeni državi z liberalnim in parlamen ‘Urnim sistemom nikdo priti gospodarski krizi do živega. Sedaj je. Evropa *uko rekoč na razpotju: ali ostane pri sistemu, ki je zapisan počasnemu hj-£unju, ali pa si poišče novih oblik državnega, političnega, gospodarskega in Socialnega življenja. Zgodovinarji, ki bodo pisali kot pozni zanamci histori-Jat te dobe, bodo nujno prišli do prepričanja, da se je v tretjem desetletju dvajsetega stoletja izvršil največji duhovni in vsled tega tudi politični prc-9b_rat v moderni zgodovini človeštva, n'■ ki doživljamo to dobo v vsej njeni Ucizvestnosti, seveda nimamo prave .'stance do tega dogajanja. Tako je po ob pričetku in zaključku vseh veli-j'h zgodovinskih epoh in tako je tudi danes. * Kakor že uvodoma omenjeno, je raz-D'ožitveno vprašanje skupno z vpra-ahjem reforme Društva narodov os, ckoli katere se sučejo zaenkrat vsa diplomatska prizadevanja in vsi dr-ZavnišKi načrti, Evropa je namreč ‘azdeliena v dva tabora: v države z d£romnim vojaškim in materijalnim uparatom ter v države, ki so v smislu °jaški!i določil pariških mirovnih po-j'Odb izvršiie sv0j0 razorožitev. Blok drvih.držav vodi Francija, v bloku dru ph igra najbolj vidno vlogo Nemčija. Razorožit v eno vprašanje pa ni le zgolj ojaško-tehnično vprašanje, nego pred sem glavni element evropskega poli-cnega ravnotežja. Nič se ni spreme-cD° hMuštvu narodov7 na dejstvu, iij °bve]ja v internacionalnih odnosa-najbolj beseda tiste države, ki ima no-revolucijonarno Nemčijo Adolfa Hit lerja in na pogodbah vztrajajoči Franciji ter njenimi zavezniki je bil neizogiben, čeprav ni pljusknil preko gra-nic običajne diplomatske borbe. Anglija odklanja v tej borbi vsako kontinen talno varnostno garancijo, ki bi presegala garancije locarnskega sporazuma, dočim Italija, nezadovoljna s plenom v svetovni vojni, na vse načine jača revizionistično fronto in diplomatska stremljenja Nemčije v vprašanju razorožitve. Borba za evropsko ravnotežje je v polnem razmahu. Nasprotniki so žilavi, toda zadnja karta v tej diplomatski igri kljub vmesnim pojavom še ni padla. Nemčija sicer ni v okvirju konference in Društva narodov, vendar se bliža razplet problema, kajti januarja se sestane glavna komisija raz orožitvene konference in tedaj se bo pokazalo, ali je.y.Evropi zamrl poslednji čut solidarnosti v obrambi skupnih interesov. Izgledi ob prestopu v. Novo leto niso bogve kako mikavni. Svetovna izmenjava blaga ne obeta nikakega zboljšanja, depresija utegne ostati v sedanjem tlaku, ker vlade tudi na londonski gospodarski konferenci niso našle pravega leka. Vzrok poloma leži v uvodoma označeni resnici: liberalistični kapitalizem noče kapitulirati, ge neralni naskok proti njemu pa je izvedla v smislu nacionalne in socialne revolucije poleg Italije edino le Nemčija, ker o sovjetski Rusiji, ki je izven Evrope, ne more biti v tej vzročnosti govora. Vlade evropskih držav pobijajo svoje krize po različnih receptih, nikjer pa ni videti zboljšanja, ker še politični in gospodarski demoliberali-zem boji načeti problem kapitalistične produkcije jn gospodarske obnove pri korenini. Ni treba biti pesimist, ali za optimizem tudi globljih in vidnih razlogov. Leto 1934. nam obeta prinesti po vseh dosedanjih znakih novo krhanje preperelih sistemov, obenem pa živi klic zdravih, nacionalnih in socialnih pokretov, nosilcev zgodovinske misije v bodoči zgradbi nove Evrope, sproščene jalovega liberalizma v političnih in . gospodarskih ter socialnih j vprašanjih evropskih narodov. Naše železnice v luči novega proračuna Naše železnice v luči novega proračuna. | Ne moremo se spuščati v podrobnosti n- razh°ta?0 flajjaejo in dobro oprem v; . armado: ogromne tehnične rezer vi’",. . ve,.iko denarja. V razorožit-tv"ld,sk"SIJ1 na sre sedaj za oživo-*WCV teoreflne enakopravnosti — VeW;i3l zaranioene' s skupno izjavo Ženevi. Konflikt med nacional- Predlog> budžeta je predložen narodnemu predstavništvu. Iz generalnih številk je razvidno, da je proračun v celoti znižan in da je znižati tudi za državna pridobitna podjetja, med katera spadajo železnice in brodarstvo. Kako je v podrobnosti sestavljen predlog proračuna za državne prometne ustanove še točno ne vemo, vendar pa se, kolikor nam je znano, bistveno ne razlikuje od letošnjega. Brezpogojno bi bilo potrebno, zasigu-rati razvoj naših pjroiiietnih ustanov,-obenem pa zboljšati položaj tistih, ki jim služijo, to je našim železničarjem. V novem proračunu bi se moralo marsikaj spremeniti in bi. morali upoštevat) zahteve naših železničarjev vsi, ki kujejo načrte naših financ za nnyo proračunsko leto. Potrebno pa je tudi, da šliši te zahteve vsa naša javnost, ker tej javnosti služijo naši železničarji. Proračunski predlog izdatkov.državnih želpznic je zo pet zmanjšan, zmanjšan pa je tudi predlog dohodkov. Da se doseže ravnovesje, so dohodki večji od izdatkov iz ražloga, da nosijo železnice še nadalje nekatera bremena in da tako tudi v novem proračunskem letu železniška uprava ne bo imela zadostnih kreditov za eksploatacijo. za materialne in osebne izdatke, 'ne bo imela zadostnih kreditov zn vzdrževanje in za obnovo. Tako bo železniška imovina v novem Dtu izgubila nekaj sto-milijonov dinarjev na svoji vrednosti in uprava ne bo imela možnosti, da bi to izgubo nadoknadila, Dober gospodar mora skrbeti, da bo njegova imovina, od katere živi vedno dobro oskrbovana. Skrb dobrega gospodarja pa velja tudi za državna pridobitna podjetja. Brez dobrega gospodarstva ne more biti uspehov. Pri privatnih ustanovah jc enotno zanimanje, enotno odlo-čevanje in je koncentrirana vsa odgovornost. Pri državnih pridobitni)! podjetjih pa je razcepljenost,ki sc zrcali v neodvisnosti kar jc osnovna pogreška v organizaciji naših državnih pridobitnih podjetij. Podjetja, ki so žo od svojega rojstva preobremenjena, ne morejo imeti onih uspehov, ki jih od njih pričakujemo in zahtevamo in. ki bi jih rodila v primeru samostojne in svobodne akcije. Zato je naše prepričanje, da je treba državna pridobitna podjetja organizirati kot samostojna z upravo, ki ima pooblastila in je v celoti odgovorna, ker samo tako organizirana podjetja morejo imeti m morajo dati popolen uspeh. Samo tako organizirana podjetja se lahko vodijo po principih dobrega gospodarstva. Ie tako organizirana morejo skrbeti za vse potrebe, ter razvijati delo normalno in zdravo. proračunskega predloga, ter moramo ana lizirati to kar je. V proračunskem predlogu so predvidene postavke, za izkazane in neizkazane dohodke ter izdatke. Iz zaključnega računa je razvidno, da budžet ni ostal nikdar v mejah predvidevanja. Navadno so se te postavke znižale, in tako so znižane tudi v letošnjem. Med njimi najdemo takozvane izredne kredite, ki padajo največ v breme odplačevanja dolgov iz prejšnjih let in na investa-cijska dela. Vsi ti izdatki po svoji prirodi sicer ne spadajo na breme eksploatacije, vehementno pa pretresajo vse finančne težkoče, Radi tega bi se morali taki izredni krediti črtati, če pa že ne gre brez njih, bi se jih nioralo odobriti samo takrat, ko to prepušča zvišanje dohodkov. Če je zvišanje nemogoče, potem se morajo za izredne izdatke najti izredni viri, nikakor pa ne izredni dohodki eksploatacije železnic. Kaj pomeni vzeti nekaj od rednih kreditov za izredne izdatke. Radi današnjih težkoč je finančni minister sicer opravično zahteval znižanje državnih izdatkov, ni na koristno, da je to znižanje predvideno tudi za državne prometne ustanove. Vsako industrijsko podjetje kalkulira cene svojega blaga po stroških proizvodnje, vštevši izdatke za potrebno socialno zavarovanje in rezerv ne fonde. Cena torej ni stalna in se spreminja, ker jo mora industrijalec prilagoditi spremembam trga. Državni budžet pa predstavlja fiksiran in nespremenljiv trg, ker predvideva za svoja pridobitna podjetju fiksirane in nespremenljive izdatke. Naravno je. da tako stališče onemogoča svobodno akcijo uprave, ki je čestokrat prisiljena, da se posluži sredstev, ki škodujejo ustanovi sami. Po principu budžetiranja razlikujemo dve vrsti izdatkov, osebne in materialne. Z zmanjžanjem proračuna se morajo zmanjšati tudi osebni in materialni izdatki. Med osebne izdatke spadajo plače in vsi prejemki uslužbencev ter je pogrešno, da so med te izdatke vneseni tudi krediti za potovanja, ki po svojem značaju brezpogojno spadajo v materialne izdatke. Krediti za delavce, za vzdrževanje in obnovo prometnih ustanov pa so vnešeni med materialne izdatke in so vezani z izdatki za nabavo materiala. Če se zmanjšajo osebni izdatki se morajo znižati prejemki osebja, ali pa se mora reducirati njegovo število. Zmanjšanje Mač je najlažje in najbolj mamljivo. Najlažje zato, ker se takorekoč s peresom zmanjša izdatke, a najmamljivejše zato, ker je efekt najhitrejši. Je pa zmanjšanje prejemkov zelo občutljiva zadeva in je zelo nevarno za sigurnost in uspešnost službe. Bil bi ta način priporočljiv le te- daj, če bi uslužbenci prometnih ustanov in naprav dobivali prejemke, ki so v skla du z današnjimi razmerami, ker pa to ni, bi pomenilo novo znižanje katastrofo. Naizvišenejša dolžnost vsake moderno urejene države je skrbeti za življenje in sposobnosti državljanov, . skrbeti za blagostanje in napredek! Dejstvo je, da so uslužbenci prometnih ustanov in naprav za svoje odgovorno delo najslabše plačani. O kakem znižanju plač v bodoče torej ne more biti niti govora.. Nasprotno, ie -neobhodno potrebno najti nove vire, da se prejemki zvišajo. Drugi pačin znižanja izdatkov bi bil v znižanju števila Zaposlenega osebja. To bi pa istočasno zmanjšalo delo, kar nikakor ne bi koristilo prometnim ustanovam. Tudi. ni izključeno, da se v tem primeru morala ustaviti nekatera dela. kar bi zopet bilo v kvar napredku. In Se bi bila na vidiku redukcija, nastane vprašanje, kako bi se ta redukcija izvedla. Reducirati bi se moralo tiste, ki so tako dobro situirani, da morejo živeti brez zaslužka ali pa tiste, ki bi po svoji kvalifikaciji dobili lahko zaposlitve kje drugje. To drugo pa je pri današnji depresiji in veliki brezposelnosti popolnoma izključeno, Preostane možnost reduk cije onih boljše situiranih, vendar pa je število teh teh tako majhno, da bi redukcija ne imela nobenega efekta na zmanjšanju izdatkov. Kočljivo pa je prav tako zmanjšanje materialnih izdatkov, v katerih so predvideni izdatki za mezde delavcev in vzdr zevanje prometnih ustanov in naprav. Delavske dnevnice je potrebno brezpogojno zvišati, ker s tem, kar danes železniški delavec zasluži, dalje živeti ne more. Prva naloga je najti vire in ustvariti sredstva, da bo dobil delavec za svoje delo primerno plačilo. Izdatki se torej nikakor ne morejo znižati. Finančnik pozna, kadar ne more zmanjšati izdatkov, samo eno rešitev, to je. zvišanje dohodkov. Dohodke državnih železnic bi bilo potrebno torej zvišati. Možnost zvišanja pa je problem posebnega proučevanja in je rešitev komplicirana in težka naloga, ter čestokrat tudi riskantna. Zaupamo naši. železniški upravi, ki bo ob gotovi svobodi našla rešitev. Pravilno razumevanje pa zahtevamo od takozvanih pridobitnikov in naše celokupne javnosti. Prometne ustanove in naprave služijo državni skupnosti, služijo rednemu in kulturnemu življenju, služijo .napredku. Poslabšanje prometa bi pomenilo za pridobitnost katastrofo. Pridobitni krogi morajo naše železnice upoštevati kot neobhodno potrebno pridobitno sredstvo. To je potrebno posebej povdariti, ker se je mnogokrat grešilo, ko se je smatralo dohodke železnic kot oviro za dohodke narodne pridobnine in kot neko žrtev, storjeno državi. Smatralo se je dohodke železnic celo kot davek, kar pa je popolnoma pogrešno in škodljivo. Zahteve po znižanju železniških tarif, pomenijo znižanje železniških dohodkov. In to znižanje navajajo pridobitniki kot zboljšanje za svoj položaj. Pozabljajo pa pri tem. da so prometne naprave in ustanove prav tako pridobitna podjetja in da mora železnica prav tako plačevati svoje osebje, material in stroške za vzdr zevanje, da more funkcionirati. Nešteti so primeri, ko je pridobitnik v eni sapi zahteval, zvišanje cen in znižanje tarife. Taka nelogika dokazuje, da je potrebno vzgojiti čut vzajemnosti pridobitnih strok in proučiti vse elemente, na katerih je vzgrajeno pridobitno življenje. Naši železničarji pozdravljajo pridobiten načrt, iznešen v zadnjem zakonskem predlogu in pričakujejo, da bo narodno predstavništvo našlo pravo mero in sank cioniralo predloge, ki utegnejo poboljšati današnje razmere. V pravilni razdelitvi bremen je neobhodno potrebno, da se vzame tam. kjer je v izzobilju in da se zadovolji tiste, ki žive od svojega dela. ker je v interesu države za njen napredek in njeno bodočnost. Zlata nase ficane Jaftiitte rtakacoM, špageti in intime zakuhe gfm 4 "i# O TVRSEVO IOKOLIT¥0 novoletna poslanica vsem bratskim edinkam Braftle! Proslava sedemdesetletnice ustanovitve prvega sokolskega društva na slovanskem jugu Evrope je v niiui-lem letu dosegla svoj vrhunec na pokrajinskem zletu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Na tem zletu so sodelovali bratje in sestre iz vseh predelov naše domovine, dospeli pa so med nas tudi predstavniki vsega ostalega Sokolstva — sestre in bratje Čehoslovaki, Poljaki m Kusi — tako da se je ta zlet, prvotno zamišljen v skromnejšem obsegu, po volji in želji samih pripadnikov slovanskega Sokolstva pretvoril v mogočno in veličastno manifestacijo slovanskega sokolskega bratstva. Ob tej. priliki smo občutili veliko radost spričo zavesti in spoznanja, da se sokolska stvar v naši domovini pra vilno razvija v zmislu Tyrševe sokolske ideje ih v pravcu vztrajnega sokolskega vzgojnega dela v vseh panogah velikih'naših nalog. Te naloge smo prostovoljno prevzeli nase. Izvršujemo jih pod težo odgovornosti nasproti vsemu ' našemu narodu in nasproti vsemu Slovanstvu. Ta radost nas sedaj spremlja v novo leto, ko bosta naša zavest in naše spoznavanje razvoja in napredka našega Sokolstva dobila še globlje korenine v sokolskem duševnem svetu in ko se bodo plodovi naših skupnih' prizadevanj in naporov pokazali v stopnjevanju teženj naše delavnosti. Pripravljamo se na dva znamenita zleta, ki sta določena za 4 Sarajevo in Zagreb. s torej za dve naši mesti, ki zavzemata odličen položaj in odločujoč pomen v zgodovini našega naroda. Oba zleta sta sicer obvezna samo za gotovo šte vilo žup, vendar pa se kaže že danes, da bo tako v Sarajevu, kakor v Za grebu po svojih manj ali bolj številnih zastopstvih udeleženo Sokolstvo iz vseh krajev naše domovine. V vsem slovanskem svetu, ki je ali še bo zdru žen v Savezu slovanskega Sokolstva, se prav tako že pojavlja pripravljenost, da nas slovanski bratje in sestre obiš čejo-in s tem povečajo našo radost tu in tam. Eden in drugi teh zletov nam. prinaša duha in okolje zgodovinskega po mena, ki spaja davno in bližnjo našo prošlost s sedanjostjo, kakršno so bor be in žrtve minulosti ustvarile za naš narod sploh in za naše Sokolstvo posebej. Bodočnost pa je zavisna od nas samih. Dvajset in peto leto se izteka, odkar je bila ustanovljena bratska župa Sarajevo; završuje se dvajset let, odkar se je užgala iskra svetovnega požara, iz katerega se je rodila svobodna Jugoslavija; šestdeset let poteka, od kar je bilo ustanovljeno prve hrvatsko sokolsko društvo v Zagrebu, in deset let je od tedaj, ko smo V Zagrebu ob priliki Tl. sokolskega sabora idejno napravili prvi korak k zopet-nomu osnovanju Saveza slovanskega Sokolstva, ki je leto po tem dobil svojo* pravno in formalno ustanovno listino na domu brata staroste Adama Zamorskega v Varšavi. In če z duhom le bežno preletimo vso to dobo. ki je za nami, vidimo, kako se-iz preobilja vsega, kar zgodovina našega naroda hrani težkega in grenkega, svetlega in velikega v sebi, spenjajo kakor spomeniki naše nezlomljive moči in narodove slave, njegovih orjaških borb. junaških na-Porov in neštetih žrtev, zgoraj označeni kraji in podvigi, ki so združeni s temi imeni in ki značijo za vso našo Sestre! nacijo — in naj živi ona kjerkoli na svetu — veliko pismo pravice do svobodnega življenja, zlitega in strnjenega v prirodne meje svobodne domovine, pismo, ki ga je narod pisal s svojo krvjo im mu jc narekoval . besedilo duh padlih borcev in herojev, a v njem nenehoma drgeče in se iz njega oglaša utrip naših živih sokolskih src. Na teh zletih hočemo ponovno, v po večani meri in z močjo, ki jc ponosno vzravnana v nacionalni, državljanski in vseobsegajoči sokolski zavesti, naglasiti to pravico, nič manj ponosno kažoč na tisoče bratov in sester jz jugoslovenskih vasi, kamor je udarile valovje našega raz vihranega sokolskega življenja, ki ustvarja nove pogoje za stalno in splo šno napredovanje vsega našega naroda, ki po dolinah, brdih in gorah spleta sokolska gnezda kot dobrovoljne, vedno čuječe stražnice narodove časti in veličine naše nad vse ljubljene domovine! Vsak naš zlet je le časovni presledek v stalnem našem prizadevanju k napredovanju poedinca in z njim naše skupnosti. Na zletu se pregledamo in presodimo, da potem usmerimo korak k staremu delu in k novemu življenju. Kar večno živi v nas in kar trajno upravlja naše moralne in fizične moči k obogatenju in oplemenitenju vsega naroda, vse to je na zletu samo vidni izraz vsega dela in življenja, hi to notranje, to naše, to sokolsko je enotnost in skladnost naših misli fn dejanj, to jc samobitnost hi duhovna cena vse naše nacije. Ta cena jc tako velika in izprožena v toliko ogromno razsežnost, da je ne more nadomestili ali na j plačati nobena materijalna dobrina in ' da je ne more v njenem valovanju do vrhov kulture in civilizacije zaustaviti nobena moč. Tukaj se gromadijo zakladnice jugoslovanske državljanske zavesti in jugoslovanskega, z zgodovinskimi dejstvi dokazanega junaštva V Sokolstvu se kali jeklo domovinske ljubezni, ki se ne plaši, nobene žrtve! imejte, sestre in bratje, te najvišje vrednote sokolske vzgojne delavnosti vedno pred očmi in to zlasti sedaj, ko vstopate v novo upravno leto. Urav najte svoje prilike najprej sami med seboj v znamenju; čistih rok in ljubečih src! Takim rokam ih takim srcem zaupajte usodo svoje edinice, da postane in ostane plodovita in. čestita ce-lica v veličini naše skupnosti! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije ne štedi s pobudnimi napotki, ki naj podžigajo vašo deloljubnost in izkušajo življenje vsakega poedinca spraviti v sklad s sokolskimi ideali. Poslužujte se vseh sredstev, ki vam jih dajemo na razpolago za duhovno in telesno ojačanje poedinca, da ga pritegnete k trudoljubnemu sotrudni-Štvu. Vsaka materialna ali moralna žrtev poedinca, ki je neogibno vezana z našim društvenim ali četnim življenjem, je bratski dar ljubeče roke in ljubečega srca vsakemu in vsem! Med nami velja zapoved sokolskega bratstva in sokolske enakosti: hočem in moram! K delu za vse je brez izjeme in ugovora pozvan vsak po svojih sposobnostih. Zato korakajmo v življenje veselo, pogumno in smelo v polnem razmahu svoje deloljub-ne volje! Vsemu narodu, vsem bratom in sestram. naraščaju in deci sporočamo iskrene in bratske pozdrave! Naše. sokolske zastave vihrajo in nas kličejo v zbor! Privijte se k njim, da bomo vsi npč ni dan budno na straži! Zdravo! SAVEZ SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. B c o g r a d, 1. januarja 1934. O nravem lis nepravem Sokolstvu Nekaj kritičnih misiš z vidikov našega podeželja Z veseljem smo nozdravili novo rubriko »Borbe« o »Tyrševem Sokolstvu«. Zdi se nam, da vendar še lahko zaveje nov, svež b o r b e n d u h pravega in resničnega Sokolstva preko številnih gnezd naše obsežne sokolske odganizacije. Imamo sicer že mnogo sokolskih listov, ki nam skušajo dajati smernice: ali je naše Sokolstvo danes še ono resnično bratsko Sokolstvo predvojne dobe, ali izpolnjujemo Tvršcva načela v’ življenju, kakor bi jih morali, ali se sami ravnamo po »Potih in ciljih«, da lahko z ravnim pogledom in ml,no dušo pristopimo k širenju sokolske misli širom naše domovine?! Zamislimo se trenutek, izprašajmo svojo sokolsko vest! Iščimo napake, priznajmo jih, stremimo, da jih popravimo! Skrbimo, da bomo boljši in da damo na Sokolstvo z idealizmom in optimizmom, ne da bi le malo podvomili v pravo poslanstvo Tyrševega evangelija. Zato nam je nerazumljivo, če vidimo drugod »sokolstvo« praznih besed in brez vsake vsebine, ki komaj zadostuje za zidove telovadnice, za pragom pa že neha. Gospod ne pozna več siromaka, tovarnar ne brezposelnega, inteligent ne več delavca, kmeta itd. To jc le pseudo »Sokolstva«, ki ni prodrlo s krvjo v srce, šc manj pa s srcem v dušo! Na žalost se zlorablja Sokolstvo v o s e b n e ambicije, kakor da bi služilo kot lestva, po kateri naj spleza ogabni egoizem. Ali res v So kolu samo tisti kaj velja, ki zna napraviti stojo ali veletoč? Zgodili so se primeri, ko so se izdajala odlična bo vpliv Sokolstva resnično viden! - „„ 0w ov Javnost kaj rada obsoja nedostatke, sokolska potrdila o »delovanju« za-isti če se pokažejo pri Sokolu. Ve-I ra^' dobre telovadbe, čeprav je bil „ __ j , f . rlrvfiri*'.; XI«.- >:• 1- . - . -v t r._ zlasti mo pa, da so tudi v Sokolu — kakor v vsakem društvu — ljudje, ki so že po naravi različnega značaja, dobri in manj dobri. In le z odkrito samokritiko bo mogoče, da bo za imenom »Sokol« videti le značajne, uvidevne m socialno čuteče ljudi, poštene in časti vredne državljane. Mi, ki smo bolj oddaljeni od naših središč, imamo redke prilike, da krč-' nemo na pota onega »sokolovanja«, k> jc danes postalo že skoraj obicajm dotični član v življenju ničvreden. In koliko je danes društev, kjer samo prednjak kaj velja! Tudi sokolski znak se ni vse. če je življenje nečastno! , h.vrševi učenci so ponovno povdar-i‘di. da leži pomen Sokolstva v — življenju!' »Pokaži, kakšno življenje živiš, in novem ti, kakšen Sokol si!« Kakor za pravi nacionalizem še ne zadostuje zastava, tako za Sokolstvo ne ' fvdostovati _ telovadba! Stokrat 'h je ne-Sokol, če živi sokolsko. v je ne-auiiui, ve živi s Smio tu sredi našega ljudstva, ki jch.Lkor teiovadeč-Sokol. ki ie razmeroma še nepokvarjeno, zato eJc'čajnez in egoist! SMmsimi— * -Sakda V nekem društvu so imeli preda-vanje o Tyrševih načelih. Krasne besede , samo bratstvo, enakost in s v o b o d a. Toda že pri vratih sokolske sobe si slišal: »Sluga, gospod f~L — »Klanjam se, milostiva P.!« itd. 1 akoj je bilo pozabljeno vse bratstvo in vsa enakost je odfrčala bogve« kam... Drugod so zopet polna usta d e m o-k r a c i j e, n a p r e d n o s t i, s o ci a l-n o s t i in nacionalizma — seveda samo pri sejah. V javndem življenju se člani ne poznajo, eden udriha čez drugega, vsak hoče biti bolj nacionalen in manj socialen, vsak misli, da je vzvišen nad ubogo, trpeče ljudstvo, kateremu se približati ne mara, češ, da ni »stanu primerno« itd. fn ni čuda, če je tudi Sokolstvo še danes daleč od širokih plasti našega naroda! Kje je pravo bratstvo, če ni medsebojne ljubezni, razumevanja in spoštovanja? Tyrš pravi: »Posameznik nič, celota vse!« Kako dalekoviden je bil naš prvi apostol, ko je gradil obstoj Sokolstva na kolektivno slovanske skup nosti, danes pa se ideja izvrača v topi i n d i v i d u a 1 i z e m, ki vidi le samega sebe... Danes se Sokolstvo odraža le v član skih seznamih in znakih, moralo pa bi prodreti in prešiniti vse ljudske plasti, katerim naj pomaga v vseh težavah življenja! V gospodarstvu in prosveti bi se moral zrcaliti Tyršev aktivizem, ki posega tudi v »borbo za obstanek«. Važno je, da Sokolstvo, kot svetovno naziranje, odklanja »jačanje sokolske zavesti« samo duhovnim potom (t. j. idealistično)! Tyrš priznava gotov delež tudi materiji, ki povzroča »boj za obstanek«. Torej povsem sodobno pojmovanje življenja, ki se pa žal dejansko rešuje med članstvom drugače! Koliko imamo danes društev, katerih delokrog posega poleg telesno-kulturne in prosvetne tudi v gospodarsko panogo? Koliko bolj mirnejša in stvarna bi mogla biti harmonija ne le v mestu, ampak tudi v podeželju! Koliko napadov bi odpadlo, če bi poleg nacionalnega momenta predvsem upoštevali ekonomski in s o* cialni moment naših krajev! Zakaj navajam vse to? Najmočnejša organizacija smo v državi! Zato imamo nedvomno tudi nekak vpliv, vsai mogli in morali bi ga imeti! Tu seveda ne zaležejo sentimentalne besede! Treba je trdne roke in — če treba --težke besede! Ne frazarimo več, temveč postavimo se na realna tla! Tudi Sokolstvo je poklicano, da ustvari novim generacijam lepšo bodočnost. Tudi Sokoli ne delamo za danes, ampak za veliki — jutri! Delajmo pa z dejanji, ne z besedami! Dokler pa ni edinstva med nami. dokler se besede in dejanja ne ujemajo, nismo celi ljudje! Tyrš je oznanjal kulturo novega človeka v zdravem narodnem telesu Delal in ustvarjal je iz notranje potrebe. In mi? Tudi mi bomo morali pričeti z dejanji in ne z besedami! SVOBODA, ENAKOST IN BRATSTVO nam morajo postati svetle zvezde vod niče, če hočemo dejansko širiti pravi Tvršev evangelij: resnico, pravico in ljubezen! ^ Cernu sem napisal vse to ? Stremimo da v bodočnosti napake čimprej popravimo! Skrbimo, da bo naše Sokolstvo popolno predvsem pri nas samih! Tako bomo neposredno delovali za ozdravljenje človeške družbe! In zato so poklicani predvsem mladi ljudje! Z njimi pojdemo preko vseh zaprek in razvalin v smislu gesla: »Kdor Sokol — ta cel človek!« S kritičnim očesom poglejmo v novem letu sokolskemu pokretu v obraz, nežna-] da bo Tvršev program ohranjen čis* po vseh naših edinicah! — Zdravo! Matice Tlamdaem domu miiiinii V Mariboru, dne J9. XII. 1933. »BORBA« Stran 5. IIiLl^-i£2tfl££3Z3B» Prijatelji in sovražniki! Minili so časi, ko so bile bilance ob zaključku leta razveseljive in so užigale nov pogani in novo voljo. Tako tarnajo 'danes vsi, izvzemši lastniki kapitala, tako tarnajo v prvi vrsti mali ljudje, ki si utirajo z delom svojih rok trnjevo pot v življenje. Na zemlji je zavladala krivica, Pravega poštenja in pravičnosti ni najti nikjer. Brat streže po življenju brata, sosed steguje roke po zemlji svojega soseda in v sanjah prestavlja mejnike. Delo je izgubilo svojo čast in Poštenje. lVin.A’l' {* ''-->1' r\ c.s'^ ur, fiiiiil'. in/jv./ ir, ta. 'r/i ^ V takih časih živimo. In v takih časih, katerih kronika je pisana s krvjo žuljev, je pričelo izhajati glasilo malega, zatiranega, teptanega in ponižanega delovnega naroda, pod imenom »BORBA«, ki si je nadelo naiogo, varovati interese malih in zatiranih, ter razkrinkati vso gnilobo sedanjega časa. In če nič ni razveseljivega, je razveseljiva bilanca »Bor-binega« dosedanjega komaj sedemmesečnega življenja. Razširila se je neverjetno naglo in si v tem kratkem času pridobila nepričakovano velik krog zvestih naročnikov in čitateljev vseh slojev delovnega ljudstva, ki toplo pozdravljajo njeno smer. Razumljivo je, da si je nakopala na1 čurji« in pri tem zagnal Smodetu ko-j vzočim zborovalcern br. Vojska. Pri zareč v glavo. Smode se je umaknil in volitvah je bil izvoljen za predsednika prisolil Budji krepko zaušnico. Mesar Anton Požar, za podpredsednika An-Smode je že nad 20 let član Sokola,'gel Gruden, za tajnika Danilo Vezjak, gostilničar Partlič pa Je vendar od vod za blagajnika .loško Stibl, za odbojni-stva INS predlagan in izvoljen župan,: ke pa: Drago Kobal. Stefan Renčelj, kar daje zadostno spričevalo o njego-1 Marko Srednoselk, Matevž Kranjc, Jo Slede trije sip Šergo, Jože Klemenčič, Milan Klemenčič, Ciril Jančar in Rudolf Sta-mec. Občni zbor, ki je potekel v znamenju prave aktivnosti, so pozdravili starosta Sokola Maribor II. br. Klemenčič, nadalje Tončič, Drago Kobal in Joško Stibl. Neustrašeno naprej po začrtani poti! glavo tudi mnogo sovražnikov, pred vsem takih, ki sovražijo vse kar je jugoslovanskega in so med sovražniki tudi taki, ki se trkajo na svoja nacionalna prsa, med sovražniki so vsi izkoriščevalci delovnega ljudstva in celo taki sloji, ki žive od delovnega naroda, katerega glasilo je »Borba« in to delovno ljudstvo izrabljajo pod krinko lažnega prijateljstva. Tako so v zadnjem času napovedali našemu glasilu oster boj nekateri (nekateri moramo podčrtati!) takozvani pridobitniki, češ, da ubira preveč strune malega človeka in da se poteguje za zadružni red in ščiti njegov ugled. To in še marsikaj drugega jim ni bilo povšeči. Mi smo sprejeli njihovo bojno napoved, svesti si .popolne zmage, ker se ne bomo branili, marveč bomo šli v boj še z ostrejšim orožjem. Armada konzumentov je močna in strnjena in ni odvisna od pridobitnikov, marveč so ti nekateri pridobitniki odvisni od konzumenta, ki bo take napade uspešno branil. Minili so namreč časi, ko so bili konzumenti v zakupu. Danes je orožje v rokah konzumenta, ki bo znal odgovarjati. Konzument ni hlapec in tudi ne bo. To sl naj zapomnijo vsi, ki se jih tiče. »Borba« pa bo še nadalje branila interese malega trgovca, malega pridobitnika, ki se v teh težkih časih prav tako, kot mali človek, bori za svoj vsakdanji kruh, za svoj obstanek. vem narodnem delovanju. podpisi. I NAS H POSTOJANK ariisor Kako si zamišlja veljak mariborskih PRIDOBITNIKOV REŠITEV GOSPODARSKE KRIZE. Ni še dolgo tega, ko je bil v Mariboru sestanek takozvanih pridobitnikov, na katerem je neki veljak zastopal tole stališče: V naši banovini je potrebno kasirati kmeta in ga postaviti v tovarno ter zaščititi domačo industrijo. Na ta način '^o rešena gospodarska kriza in ne bo ^ba iskati novih davčnih virov. Rešetati kmeta se ne izplača in kako pridejo tfrugi sloji do tega, da bi morali plače-yati njegove dolgove. Trgovci bodo prestali krizo, če se odpravijo nabavlialne Zadruge. S tem se bo promet dvignil, od-Prlj se bodo novi obratii in avtomatično se bodo zvišale dajatve državi. Nehote 'horamo vprašati pridobitnega veljaka. Zakaj ni stavil tudi sličnih predlogov za trgovce, ko imajo vendar po zakonu pravico do poravnave in tako priliko zasluziti težke stotisoče. Znano je, da se trgovci poravnavajo navadno s 40n,,o in jitn na ta način upniki poklonilo 60u/<>. Mi ni vreden istih pravic tudi kmet, ki ni ^anes tako zaščhen, kakor trgovec. Nje-Sova zaščita mu samo olajšuje plačila, vendar pa mora plačati ves svoj dolg. 2a take izjave izvedo tudi naši kmetje. °d katerih žive mariborski trgovci in med hiimi tudi pridobitni veljaki, katerim ne ho dopuščeno, da bi vodili gospodarsko Politiko. Zelo neroden in zgrešen pa je hil napad na zadruge. Državni usiužbe-Pec-zadrugar vidi prozorne namene trgovcev in je bil napad samo dobra agitacija ter opozorilo, da se morajo držav-Pi uslužbenci tudi gospodarsko popolnoma osamosvojiti. Živela pamet takih ma-ziborskih gospodarstvenikov! UUBEZEN DO BLIŽNJEGA Je za nekatere ljudi, pred vsem pa za ha še marksiste gola fraza. Po maribor tekstilnih tovarnah se najdejo de-Mvci iz rdečili vrst, ki izkoristijo vsa- ko priliko, da bi škodovali narodno za vedn wm delavcu. Poslužujejo se ogab nega denuucijanstva in podtikajo delavcem pokvarjeno blago, tako, da po nedolžnem trpi naš delavec včasih ob Na zahtevo g. Antona Koviča, kaznil-niškega paznika v Mariboru, Pobrežka cesta 20, objavljamo sledeči popravek notice, objavljene v št. 28 lista »Borba« z dne 15. 12. 1933 na strani 2. stolpec 4., pod naslovom »Pismo iz okolice«: 1. Ni res, da bi na državni praznik dne 1. 12. Anton Kovič, kaznilniški paznik, v gostilni Partlič v Zg. Dupleku govoril in pel po nemški, 2. Ni res, da bi bil Kovič Anton v družbi, kjer bi se naj nekdo izrazil, da je slovenščina samo za hlapce, z gospodo pa da se govori nem Tezno NEPOKLICAN KRITIK. V zadnji štev. »BORBE« se je nekdo obregnil tudi ob plesno šolo tezenskega Sokola. Nepoklicanemu kritiku, ki nam je dobro znan in so nam znani tudi nje- ško — najbolj glasen. 3. Ni res, da bi bil g0Vj siab0 prikriti nameni, povemo, da Anton Kovič z drugimi navalil na nekega domačina in ga pretepel. Res pa je: 1. Da je Kovič Anton kot zaveden Slovenec tudi 1. 12. 1933 v gostilni Partlič v Zg. Diupleku govoril slovenski, dočim nemško peti sploh ne zna. 2. Da nikdo izmed Kovičeve družbe ni izjavil, da je slovenščina samo za hlapce, z gospodo pa da se govori nemško — kar lahko Anton Kovič izključuje. 3. Da je nastal incident med nekim članom družbe in nekim domačinom radi tega, ker je poslednji zbrano družbo neupravičeno izzival in žalil tar celo dejansko napadel. Za objavo gornjega popravka se Vam zahvaljujem in beležim z odličnim spoštovanjem: Kovič Anton, 1. r. * * * Z ozirom na članek »Pismo iz okolice«, ki je bil priobčen v 28. štev. »Borbe«, prosim resnici na ljubo in da se nikogar ne žali, za sledeči popravek: Družba rte’j S™'«-ki *bila "a drža™ pr“nik '• rani pri Narodni strokovni zvezi, bodite previdni in javite vsak tak primer podružnici. ZATIRANJE NEMŠKE MANJŠINE. O priliki proslave Wagnerjevega ve-j cera so se pretekli mesec v popolni svobodi zbirali pripadniki tujerodne manjšine z vseh vetrov v našem obmejnem Mariboru. Tudi neki pevci iz Ptuja so se čutili poklicani prisostvovati tej proslavi. Kako pa so bili nič hudega sluteči potniki osebnega vlaka razočarani in se čutili zapostavljene, ko so morali meni nič tebi nič zapustiti voz ter se preseliti s prtljago v že itak nabasane ostale vozove, samo zato, da je to maloštevilno pevsko dni štvo nemške manjšine iz Ptuja lahko komodno zasedlo ves izpraznjeni vo?:, četudi ob pikrih opazkah slovenskih potnikov. PISMO IZ OKOLICE. Na praznik 1. decembra je lovska druž ba priredila v Zg. Dupleku skupni lov. Po lovu se je zbrala v gostilni pri sedanjem županu Partliču. V gostilniški sobi ni bilo razen železniškega uradnika Alojzija Budje nobenih drugih gostov. Ker je bilo v družbi tudi nekaj Nemcev, ki ne obladajo našega jezika, se je v družbi deloma govorilo tudi nemški in je družba zapela tudi nemško lovsko pesem. Ni pa točno, da bi kdo zabavljal o Slovencih in se izrazil, »da je slovenščina samo za hlapce z gospodi pa se govori nemški«. Na nek očitek gosp. Budje, je skočil mesarski mojster Franc Smode iz Nove vasi pokonci in zahteval od njega, naj mu pove, kdo med njimi je nemčur. Gosp. Budja je dejal: »Vi vsi ste nem- decembra zbrana v gostilni Partlič, nima nobene zveze z družbo lovcev, ki je bila 19. novembra t. I. v Zg. Dupleku. Omenjena družba na državni praznik ni bila glasna in ni prepevala nemški, marveč se je pogovarjala nemški. Neki domačin ji je očital nemčurstvo. radi česar je nastal incident. Besede, da se govori z gospodo nemški, s hlapcem pa slovenski, so bile izrečene v družbi lovcev 19. t. m. Pisec članka torej ni bil dobro poučen o stvarnosti dogodka. Vse druge navedbe v članku pa so točne. A. Budja, 1. r. * * * Radevolje priobčujemo vse tri popravke, ker pač nimamo namena delati nedolžnemu krivice. Kdor bo pa vse tri popravke točno prečital, bo kaj lahko izluščil čisto resnico. Da so bile nekatere imenovane osebe pri zadevi popolnoma nedolžne, prav radi verjamemo. Piscu pa svetujepio, naj odloži svoje pero, kakor tudi vsem drugim, ki nas hočejo na ta način mistificirati, ker bomo v bodoče izdali imena. (Opomba uredništva.) Pobreiie USTANOVNI OBČNI ZBOR NO. Pred kratkim je bil na Pobrežju v Renčljevi dvorani ustanovni občni zbor Narodne odbrane, ki so se ga udeležili predstavniki raznih nacionalnih, kulturnih in stanovskih organizacij. Občni zbor je vodil br. Angel Gruden, ki je po pozdravnem nagovoru v izbranih besedah obrazložil pomen ustanovitve Narodne odbrane na Pobrežju in dejal, da je bila to že de!j časa želja vseh narodno zavednih Po-brežanov. Delovanje in smotre Narodne odbrane pa je obširno tolmačil na- je imel Sokol v Feličevi gostilni samo osemkrat plesne vaje in da si je radi reda poiskal drug lokal. Posamezniki, ki niso bili sprejeti v sokolsko plesno šolo, ker jim je vse drugo bolj pri srcu, kot »nezavedni« tezenski Sokol, ki jim dela vselej preglavice radi svojih »fašističnih zahtev«, so se zbirali v Feličevi gostilni in motili mirne plesalce, ter pod firmo »Moto-kluba« organizirali lastno plesno šolo proti sokolski. Kakšne pa so nacionalne razmere na Teznem, to je javnosti že itak dobro znano. Sokol je v treh letih svojega obstoja že marsikaj izboljšal in vzgojil kader mladih borcev, sicer majheni po številu. Njegovo delo bi bilo nedvomno še uspešnejše, če bi vsi, takozvani rodoljubi in narodnjaki, ki križem rok stoje ob strani in kritizirajo razmere, v katerih je potrebno nesebično vstrajno delo, opustili razne osebne interese in jih podredili narodnim. Nepoklicanemu kritiku pa povemo tole na uho: lahko je podirati, a težje je nesebično delati. Kdor ne dela, tudi nima pravice kritizirati! Kdaj ste bili zadnjič in kolikokrat preje v Feličevi gostilni? Kdaj ste prenehali biti hlapec Jernej in zakaj? Guštani SVEČANA PROSLAVA SREBRNEGA’ .JUBILEJA NO. Prireditev v proslavo 251etnice Narodne odbrane je nad vse pričakovanje sijajno uspela. Člani propagandnega odseka so nas presenetili z zelo dobro podano dramo »Vaš greh«, k! jo je spisal učitelj Ferjan. V slavnostnem govoru je br. Janko Gačnik jedrnato orisal zgodovino in razvoj Narodne odbrane in njeno sedanje delovanje, ki je usmerjeno za konsolidacijo gospodarskih in socijalnih razmer v državi, zlasti pa boj proti izkoriščanju našega delovnega naroda po tujcih in domačih parazitih. Njegov govor je bil z navdušenjem sprejet in so navzoči, ki so do zadnjega kotička zasedli prostore sokolske dvorane, krepko pritrjevali govornikovim izvajanjem. Prireditve pa so se udeležili v častnem številu tudi člani dravograjske NO. Poleg nacionalnega, je imela prireditev še socialen namen. Čisti dobiček se bo razdelil kot podpora med brezposelne člane. Skrb za socialno izboljšanje in za pomoč siromašnim domačinom je treba ponovno pohvaliti. Za Božič so dobili majhen priboljšek revni upokojenci, v januarju pa bodo po prizadevanju NO in NSZ obdarovani tudi rev-n šolarji. Prav tako bo uvedena pomožna akcija za revne delavce, ki težko preživljajo svoje družine. inainiimi malimi dohodki izhajate le, že kupujete vse blago za obleke r Perilo, izgotovljeno perilo, predpasnike, pletenine, nogavice, ovratnike, samoveznice, čepice, platno* sukno, odeje i. t. d. po znižani ceni pri tvrdki •• N. Šoitari?, Maribor ASetsiindrova cesta 13 Gosposka ulica 13 Bučno olje vedno sveže in prvovrstno priporoča J. HOCHMULLER tovarna bučnega olje MARIBOR, TaborsKa ulica 7 'Stran 6 r jr »BOKFA< i: T Maribor n. đne 7* Xn. 1'033. ■?KV-a-T=-■ ...... -ssM : ■ - • . .. ■ -. .r.~ .- , ■ 'ic' i* cy ' • v-’* v. .'v. i '.L;;;'.. f ' ;v ’ ' i f ! ':V> I I fffi I f® (n Srečno Nouo leto želi usem suojim članom ■ %'. -• ..-'V' • ~:t ■ :::-v-;o:a .-■ & 1 •. - >-3.... ■ >V .: -' . , Habauljalna začruga uslužbenceu čržaunih železnic Ljubljana — fllaribor "■V"! : ■ ■'•■-.s (®) ((£<( X ■ . , -.■s . .. ' ‘A - r: ••■-•• r.v' ... ... r vA' v: A----:: k.j. • -V Srečo u Hduem letu f - - -s - -'•h- -r 'i-A? želi usem članom ■ : C (J :;'x. :A '^4 . s.;-, v. > A;.:..V . Krečitna zadruga uslužbenceu čržaunih železnic maribor i 1 snsiEnEnEnEnEnEsissHEnsnsangnEn^nsgagjjEni^^gjj^gns-asgng^gjg^gj,^ I I P; C:' I I i r»§DSMDg06>i3SDg>PSDSWDi&S>3DgDfi>S3Sae>iD§»t>X>gag3^3gDfeHCigDe>X5Sat»*)gD®5^ SLAVKO MARKOVIČ trgovina s kovinskimi izdelki ŠPEDICIJA Josip Jaklič — Maribor Carinjenje in mednarodni transporti IVO in HELENA KVAS klobučar in modistinja Gosposka ulica 40 ^ ... ---------^ Aleksandrova cesta JOSIP ŠINIGOJ trgovina z delikatesami ALOJZIJ GRANDUČ krojaški mojster F. TAVČAR—KALIŠNIK zaloga čevljev in usnjatih izdelkov ^ Mlinska uIica 1 t Slovenska ulica 3 »FOX« pollsh produktian of Jugoslavia JOSIP REICH tovarna kem. izdelkov Tovarna hranil ♦MIRIM« Karl Zalokar ržaška cesta 96 ^ Tezno pri Mariboru. » F. NO FAK, tapetnlR VefrlnJsRa ul. 7 Maribor ''»^:>S>gD®>£>§Og>»še>š>£>g3S>©»&gp^OŠ>iC®D&>©S»g>3D§»i>X^^ Korošica cesta S VIKTOR JARC pražarna sladne kave Aleksandrova cesta Košaki »LJUDSKA SAMOPOMOČ« reg. pomožna blagajna za primer smrti Uiktor Kosi Graiski trg 7 ^ Kralja Petra trg 9 »CENTRA CREMA« PODRAVSKA PODRUŽNICA SPD V RUŠAH želi vsem članom veselo novo leto! Koroščeva ulica KAVARNA »PROMENADA« Tomšičev drevored Krčevina pri Mariboru § Krekova 26 Studenci pri Mariboru ANDREJ OČKO gostilna Tezno ^ Gosposka 37 j! ojdso§>:; mariborska tiskarna fnaribor LUDVIK ŠPURAJ gostilna MIHO VAHTAR atelje za umetno knjigoveštvo lurčičeua ulica 4 |j Aleksandrova cesta Maribor CHP3^Pgfrfe:i^Pg36>PSag^gg3SMP80g[>3P»&3jP3aB»m3ft^^ t IVAN TRPIN trgovec BOGOMIR DIVJAK mehanik JUST GUSTINČIČ mehanik Vetriniska ulica Maribor $ Ključavničarska ulica 1. Maribor $ Tattenbachova 14 Maribor IVAN FILIPČIČ lesni trgovec Podružnica učiteljske knjigarne Mozirje Maribor Tyrševa (Gosposka) ulica 44 ANTON PAŠ trgovec IVAN KRAVOS sedlarstvo, jermenarstvo in torbarstvo KARL JANČIČ trgovec $ ?! ?! | Slovenska ulica 14 Maribor 7}) Aleksandrova 13 Maribor $ Aleksandrova cesta 11 Maribor •U ■k cor?r-Mr» \ir»vr> r FTH* t PINTER & LENARD veletrgovina z železnino SREČNO NOVO LETO! želi vsem cenj. gostom in se še nadalje priporoča ANTON LEGAT restavracija kazina Jesenice—Fužine FERDO VRABIČ lekarna Aleksandrova cesta 32 Maribor restavracija kazina Jesenice—Fužine $ Šoštanj n I JOŽE BERLIČ I IVAN CVIKL || gostilna »pri Pošti« trgovec •Vavska ulica 6 IVAN ANTOLIČ gostilna Ptuj. Ptuj Ptuj Srečno in veselo Novo leto 1934 žele vsem svoiim odjemalcem naslednic tvrdke: ♦2 i i }» Ji i I KAVARNA »EVROPA« t! I KOROŠEC KATICA Hotel »Osterberger« LOVRENC KRAJNIK hotel »Slon« .T ptuj s rtuj ^ Ptuj Ptuj FRAN LENARD veletrgovina FRANC MAHORIČ gostilna »NARODNI DOM« i} i i I tj Ptuj t)! Ptuj X Ptuj ^v !l !& 'i IVAN PODGORŠEK f IVO ŠTUHEC | IVAN ŠUMER kavama kavarna trgovec Breg pri Ptuju Ptuj Šoštanj Turčka „Karo” čeulji FRANJO VATEK trgovec Šoštanj $ maribor Gosposka ulica 13 )) i(» i jj i jj ji i C1HKRRHG D. □. CEL1E BRANISLAV MOND1NI lekarnar FRANJO DOLŽAN kleparski mojster KOLODVORSKA RESTAVRACIJA Slov. Bistrica ■Jr Za Kresijo Celje Celje KARL PERC gostilna »Vilson« Celje—Gaberje tj J! i\ Podravska tiskarna Gregorčičeva 6 Maribor I I ffl tl Ciril in Anica Majcen KOLODVORSKA RESTAVRACIJA Ljubljana KAVARNA »EVROPA« f* i i J! I Ljubljana JOŽE gutenberger trgovec RUDOLF STOPAR gostilna Mežica Mežice "BLAITK MARI B OR GOSPOSKA ULICA 1 ANTONIJA ČEHOVA tvornica olja Gornja Radgona KAVARNA MIKLIČ Ljubljana Miloš Oset veletrgovina Jakob Perhavec tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov Glavni trg 22 Maribor AVGUST KRANJC gostilna Labija—Mozirje SREČKO KRANJC veletrgovec Pesnica pri Mariboru SREČNO IN VESELO NOVO LETO! želita vsem cenj. gostom Franc in Minka Kuder restavracija »Narodni dom«. mezac Gosposka ulica 9 Maribor . IJrfidsta^ik in izdajatelj Tone B-ajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odlovaria 1?jtd.olt.£|e_rm v Mariboru. Tiska Mariborska JWMI,la A fa.MnffrfrHrtlf> "rfflVrti va n k ° ntftf*13 v ¥frtfm