tw Naslov—Address nova doba 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) OVA DOBA (NEW URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE ERA) OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Letos obhajamo 3. 8. K. Jednote. Poskrbimo, da bo ta mejnik bratstva tako proslavljen kot Se ni bil noben dosedanjih jubilejev. Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 ŠT. 3Q. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AUGUST 3rd — SREDA, 3. AVGUSTA, 1938 VOL. XIV. — LETNIK XIV. , tvene in druge UVENSKE VESTI jj.,1 » re[oi lit .. , Pikiuk v proslavo jedno- ^tnice priredi društvo se v Euclidu, Ohio, v| *4. avgusta na Stuško- f j P* Predsednik glavne- le?J J*°rnega odbora, brat John L ' J k° tam kot zastopnik ! jens *ote. A . t I L(l>l0nfi^urfl11’ oziroma v I df' j,,11,6’ Pa., priredi tamkaj-^ ,.uštVo Št. 149 JSKJ plesno\c ^ ,0 fta večer 20. avgusta in.( slt'( v Nedeljo 21. avgusta. ^ ir* w. . • I ! ii> , i L ^'uštev JSKJ v zapad-,1(5J l ftsylvaniji bo skupno z ' * j št. 4 v Presto, Pa,, pri- ? šili4’® -Vel-ik piknik v proslavo j |ne 40-letnice v nedeljo ii Usta. Piknik se bo vršil v ;; • Parku. I- . * p ^ ^ Piknik v proslavo jed- h kOŽ L letnice Poredita v ne- h to avgusta društvi št. 66 z ; ,b ^Kj iz Jolieta, odnos- i' bodala. Piknik se bo vr- r :| '""‘■lalu, 111. b il"* ^ L. , J1' 0 I& Lv,e zborovanje federa- d < j Jev JSKJ za državi lili- r itA > Wisconsin se bo vršilo 2. t 1 '1^ fl tl i Ji b tej priliki bo prirejo« !'} * Veselica z igro v pro- [|| letnice. !S št. 18 JSKJ, kakor 2 134 in 202, priredi-j* A^.iLjgifcnilcnadan 11. av- r il>$. L, ® reki Green River. Na r !V ',iku bodo vsi naši člani v springs, Wyoming. r r * P i (4 l>°° *L 55 JSKJ v Union- i: I y I •> bo na večer 13. avgu- ' ••I« Plesno veselico v t idU j dvorani na Franklin c p° j4 8e spomnijo 40-letnice j p'^ inf te in da proslavijo 1 dr11’' . ° Ustanovitve svojega < 4 ' i p° j |j * iK a Ridgewood. Vabljeni s LUK°slovani, da posetijo i • , h10 $ %l 1 f' ^ \\'° št. 45 v Indianapoli- ] ie E; ?lfj’Vabi vse svoje člane, da ] ltP $ ''%• Udeležijo redne me- ; t®^1 i^e na dan 15. avgusta, \ P ZVe^er, da se pogovori- ■ po#’ i Pristopa v federacijo, j * ] i^^Pti- rtt^tev JSKJ v zapad- , ^0 Qiji ima na dan 28. | I iibV°j° sejo v Presto, Pa. ( | ii)ic 0 velik piknik v počast iiii til *^SKJ in 40-letnice ni» 4 , * C Sinovi Slave št. 185 g- >j,|.^ichael, Pa. napravi X nJi gozd dne 4. sep-. 10 w h^tvu “Nove Dobe” se ra sestra Virginia Mi- a/ % '^e ^ila dvakrat de- A mladinskih kon- ^ nv^Kj. Prišla je v io^ It, j^ružine Karun in Ja- V}, J<‘n° društvo je v M ’^hio. % S * ,j 6,J' ' L?nski ^an na Cnlu- V« V nedeljo i. avgu-$0 Ui se vrši v Electric I V, P;i zvečer v dvorani. mm tl°Vani so vabljeni, da mm;: ta jugoslovanski ip * ^uštva št. 110 v Mc Hsta 11 • se vrši v nedeljo %|V s^ai'i Pričetek 16 »a Z. strani) /i# bi AMERIŠKA TRGOVINA PO RIBJIHLESTVAH Kdo je že slišal o lestvah, po katerih bi plezale ribe? Vendar je nekaj takega zgrajeno na velikem jezu imenovanem Bonneville Dam na reki C61umbia v državi Oregon. Ta jez, ki je 170 čevljev visok, ima na delu istega nekake lestve, po ‘katerih ga ribe preplezajo vodi nasproti. Prav za prav so to iekaki nizki jezovi, komaj čevelj visoki, preko katerih pada voida in ki se dvigajo višje in višje, seveda vedno bolj nazaj pomaknjeni, do vrha jeza. Za vsajkim takim nizkim jezom je aest čevljev širok tolmun, kjer se ribe lahko “oddahnejo”. Te zidane lestve ali stopnice so zgrajene za slanike, ki predstavljajo veliko ribjo industrijo. Slaniki se izležejo iz ribjih iker ali jajčec v plitvih pritokih reke Columbia. Tam prežive več mesecev in, ko so par palcev dolgi, plavajo polagoma po reki Columbia navzdol in v morje. V morju prežive štiri leta in v tem času dorastejo v velike ribe. Po štirih letih so te ribe postale takorekoč polnoletne, pa se napotijo nazaj v reko Columbia in potom iste v njene manjše pritoke, kjer v plitvi vodi odložijo jajca za nov zarod. Ko so ribe opravile to svojo patrio-tično dolžnost, poginejo. Iz jajčec izležene ribice ponovijo isto pot kot njihovi starši. Vsako pomladi ko odraščene ribe v ogromnem štgvilu prihajajo iz mo* ja v ffiklr Columbia in po isti dalje, imajo ribiči sijajen ribolov. Ta ribiška industrija je vredna deset milijonov dolarjev letno, dasi je ribolov omejen le na kratko sezono, ko se ribe selijo. In da se ta ribiška industrija ne uniči, je bilo treba na prej omenjenem jezu napraviti tiste ribje lestve ali*stopnice; kajti če bi ribe preko visokega jeza ne mogle nazaj v svoje domovinske vode, da odložijo jajčeca, bi bila ribiška industrija v tistih krajih v par letih uničena. Glede dotičnih ribjih lestev ali stopnic je bilo mnogo pregovarjanja in dvoma, če se jih bode hoteli vračajoči se slaniki posluževati. Bil je eksperiment, še nikdar prej preskusen. In ko je to pomlad nastopila sezona ribjega preseljevanja, so federalni agenti budno opazovali kaj se bo zgodilo. Opazovanja so pokazala, da je bil eksperiment uspe šen. Veliki slaniki so se poga^ njali v ogromnem številu prekc tistih zidanih stopnic s tako si gurnostjo, kot da so že o< nekdaj vajeni take vrste poto vanja. KAKO JE PREDSEDNIK POPULAREN Ameriška revija Fortune je nedavno izvedla tako zvano "slamnato glasovanje” o priljubljenosti ali nepriljubljenosti predsednika Roosevelta. O-menjena revija se je poslužila sličnega glasovanja pred volitvami leta 1936 in rezultat se je le neznatno ločil od rezultata pravih volitev. Letošnje poskusno glasovanje je pokazalo, da je predsednik Roosevelt priljubljen pri več ko 80% volilcev. Najbolj popularen je v jugozapadnih in jugovzhodnih državah, najmanj pa na srednjem zapadu; pa tudi tam znaša njegova popularnost nad 54 odstotkov. Dalje je naj bolj priljubljen pri revnih ljudeh in ljudeh s skromnimi do hodki, kateri so mu dali 75, od-(Dalje na 2. strani) DIVJAČINA SE MNOŽI Vzporedno z razvojem poljedelstva in industrije se je v tej deželi manjšalo število vsakovrstne divjačine, ptic in rib. Gozdi so se umaknili obdelanim poljem in pašnikom, močvirja so bila izsušena, ob rekah in potokih so se dvignile tovarne, ki so okužile vodo. Š tem je bilo odvzeto zavetje divjačini in pticam in onesnažena voda je marsikje uničila ribe. K uničenju vseh vrst divjega življa so seveda znatno prispevali tudi lovci in ribiči. Nekatere vrste ptic so v teku let popolnoma izginile. Tako, na primer je izginil golob selec o-krog leta 1900; zadnji svoje vrste je poginil leta 1913 v zoološkem parku mesta Cincinnati. Nekaj desetletij prej je bilo teh ptic milijone. Pravega vzroka za konec teh zanimivih ptic nihče ne ve. Paraket, edina vrsta domačih papig v Zedinjenih državah, je tudi izumrla. Istotako je izumrla neka vrsta jerebic v naših vzhodnih državah. Ameriški bivol je bil tudi pred nekaj desetletji že na robu uničenja, dasi je bilo tega divjega goveda svoječasno po prerijah srednjega zapada več miljjonov glav. To grozno uničenje ponosnega divjega goveda Amerike pa so povzročile puške belih nasel-nikov. K sreči je ostalo nekaj parov bivolov v parkih in privatnih rezervacijah in od tega ostanka imamo današnje bivole. Vsega skupaj Je zdaj v Zedinjenih državah okrd^r pet £išoc bivde lov, ki živijo v raznih narodnih parkih in gozdnih 'rezervacijah. Na robu uničenja so bile pred kakimi 40 leti tudi ameriške antilope, katerih je bilo nekoč v Zedinjenih državah 30 do 40 milijonov. Tako so se bližale koncu tudi razne vrste vodnih in drugih ptic. K sreči so se vplivni krogi še kolikor toliko pravočasno zavedli nevarnosti divjemu življu Amerike in so podvzeli korake, da se reši, kar se rešiti da. Posebno se je bil zavzel za to bivši predsednik Theodore Roosevelt, ki je bil sam navdušen lovec. Za časa njegovega predsedovanja so bili veliki deli javnih zemljišč proglašeni za gozdne revervaci-je. To se je zgodilo deloma za ohranitev gozdov, deloma pa za ohranitev razne divjačine, ptic in rib. Pred tem so merile gozdne rezervacije le 47 milijonov ak-rov, ko pa je Theodore Roosevelt zapustil Belo hišo, so gozdne rezervacije merile okrog 200 milijonov akrov. K temu se je pozneje dodalo še 11 milijonov akrov. Površina teh rezervacij zdaj znaša več, kot znaša skupna površina Anglije in Francije. Leta 1913 je zvezni kongres sprejel postavo, ki strogo prepoveduje streljati ptice pevke. Istega leta je bila sprejeta postava, ki je prepovedovala lasto-vati, prodajati ali importirati perje divjih ptic. Zvezni poljedelski department je skrajšal sezono za streljanje divjih rac, divjih gosi in drugih ptic selilk. Vlada Zedinjenih držav je tudi stopila v dogovor z vlado Canade v svrho obojestranske protekcije vodnih ptic selilk. Polagoma so tudi posamezne države naše Unije sledile vzgledu zvezne vlade glede gozdnih rezervacij in sploh protekcije divjačine, ptic in rib. Vse to delu je kmalu pokazalo zadovoljive uspehe, živalske vrste, ki so bile že na robu uničenja, so se pričele množiti. Kadar se v kakšni narodni gozdni režervaciji kakšne vrste divjači-(Dalje na 2. strani) % ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV TRAGEDIJA S PUŠKO Starši 8-letnega Ivana in 10-letnega Milana Vučetiča iz banatske vasi Toroša so bili v Petrovgradu na sejmu. Tisti čas sta prišla na Vučetičevo posestvo čuvarja konjev Sredo je Jovanov in Ljubomir Mušanov, da se napijeta vode. Ko sta bila pri studencu, je mali Milan stopil v očetovo sobo in vzel dvocevko. Ne da bi vedel, da je | nabita, je nameril proti čuvarjema in sprožil. Sredoje in Ljubomir sta obležala na mestu i mrtva. Mali Milan se je od strahu skril. Sorodniki obeh ubitih so bili strahovito ogorčeni in bi bili malega ubijalca gotovo u-bili. K sreči so kmalu prišli o-rožniki in preprečili nov zločin. Sosedje so tudi staršem mladega ubijalca pripravili zasedo. Vendar je nekdo bil tako dober, da je pohitel staršem naproti in jih skrivaj privedel v vas, kjer jih čuvajo orožniki. VOLK IN AVTO Na povratku iz Podgorice v Nikšič je šofer Rista Kaludjer-čič ponoči opazil v luči svojih žarometov, da pred njim dirja volk. Pospešil je vožnjo in nastala je nenavadna tekma med volkom in avtomobilom. Po kratkem zasledovanju je avto, dohitel volka in ga pregazil. Šofer je nato naložil volka v avtomobil in ga zmagoslavno pripeljal v Nikšič. O NEPISMENOSTI V Jugoslaviji počasi izginja nepismenost in upati je, da bo vsaj v bodočih 20 letih Jugoslavije velika večina državljanov znala pisati in brati. So pa še v raznih službah možje starega kova, ki se ne znajo podpisati, pa so vendar dobri u-službenci. Nedavno je bil pri sreskem načelstvu v Arangje-lovcu upokojen sluga Živan Panič. Dovršil je 35 let službe in ves čas je bil vesten in postrež-ljiv. Vprašate, kako je to mogoče. No, 2ivan Panič je zelo bister mož in mu je lasten nenavaden dober spomin. Preneka-teri dan je moral Živan Panič raznesti po Arangjelovcu do 50 povabil k zaslišanju na sreskem načelstvu in za vsako povabilo je točno vedel, komu ga mora izročiti. Živan Panič je pravkar prvič prejel pokojnino. Namesto podpisa je pritisnil palec: Vendar se mu je to za malo zdelo in je zatrdil, da se bo v enem mesecu naučil podpisovati, saj drugega dela zdaj nima, kakor da se vsaj kot upokojenec nauči pisati. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA LETALSKE TEKME Milijonar Howard Hughes je nedavno poletel iz New Yorka okrog sveta v manj kot štirih dneh. Poslužil se je najmodernejšega aeroplana, ki je stal o-krog 80 tisoč dolarjev, in s seboj je imel štiri spremljevalce. Nekaj dni za tem pa je poletel iz New Yorka na Irsko Američan Douglas Corrigan, sam v devet let starem areoplanu, vrednem okrog 900 dolarjev. Kakor bi se norčeval iz svojega kolege letalca Hughesa! Naj se vzame stvar kakorkoli, korajže se Američanom ne more odrekati niti revnim, niti bogatim. NA RIBOLOV Predsednik Roosevelt se je po dovršeni govorniški tudi preko Zedinjenih držav podal na križarko Houston in se zabava z ribolovom na Pacifiku. Odmev njegovih govorov je bil različen a najbolj značilen je bil od jeklarskih delavcev, v Co-jloradu, ki indirektno pomeni, da bi moral Roosevelt kandidirati še za tretji predsedniški termin. VAŽNA OSEBA Važna oseba za delavstvo v Zedinjenih državah je postal Elmer Frank Andrews, katerega je predsednik Roosevelt i-menoval za administratorja nove delavske postave, tikajoče se najnižjih delavskih plač in najvišjih delovnih ur. Administrator bo imel veliko oblast in je važno, če. je osebno delavskim težnjam naklonjen ali ne. Dose-daj je bil Andrews komisar new yorske državne industrijalne komisije, katero pozicijo je, z delavskega stališča vzeto, vzorno in pošteno upravljal. NAJ LE GREDO! Pred nekaj dnevi se je odpovedal ameriškemu državljanstvu veliki ameriški finančnik William M. Greve in je prevzel državljanstvo male evropske kneževine Lichtenstein. Ta mala kneževina, ki meri komaj 65 kvadratnih milj in šteje okrog 10 tisoč prebivalcev, nima dohodninskih davkov in tem se je ameriški finančni magnat hotel izogniti. Njegovo bogastvo so mu nagrmadili ameriški delavci in farmerji, toda ko je treba po kapitalistih povzročeno depresijo z nekaj višjimi davki na kapital odpraviti, on ne mara prispevati svojega deleža. A-merika se bo tudi brez njegove pomoči izvlekla iz depresije, toda če nekega lepega dne Nemčija okupira sosedno kneževino Lichtenstein, kar je morda samo vprašanje časa, bo Mr. Greve plačal vse drugačne davke kot bi jih moral v Zedinjenih državah, davke proti katerim bo vsaka pritožba nemogoča. Takrat bo mož obžaloval, da se je odrekel ameriškemu državljanstvu. Taki sebičneži naj le gredo, kamor hočejo, čim preje, tem bolje! Zedinjene država producirajo v svojih mejah skoro vse, kar je za življenje ljudstva potrebno. Okrog 90 odstotkov pridelkov in izdelkov ameriških farm in industrij se proda in porabi v deželi sami. Ta republika je bolj sposobna za samostojno vzdrževanje prebivalstva kot katera koli druga dežela na svetu. Vendar pa mora gotove predmete importirati in na drugi strani mora za svoje odvečne pridelke in izdelke iskati trgov v inozemstvu, sicer bi bilo treba pridelke in izdelke omejiti. Leta 1934 je zvezni kongres sprejel postavo, ki dovoljuje državnemu tajniku sklepati o-mejene trgovinske pogodbe z državami inozemstva. Ta postava dovoljuje državnemu department znižati carino na gotove, uvozne predmete inozemstva do 50 odstotkov. Tovrstne zadeve se urejujejo na podlagi gesla: dam, če daš! Inozemska država, ki zniža carino na gotove ameriške izvozne izdelke ali pridelke, je v zameno deležna znižane carine na svoje izdelke, ki jih uvaža v Zedinjene države. Pri sklepanju teh pogodb se skuša čuvati domače poljedelstvo in industrijo pred prehudo inozemsko kompeticijo. Svetovna mednarodna trgovina je lani znašala 49 tisoč milijonov dolarjev in od tega je odpadlo na Zedinjene države dolarjev ali več kot eno osmino. Izvoz iz Zedinjenih držav je predstavljal vrednost $3,345,000,000 ali 13 odstotkov vsega svetovnega izvoza iz vseh držav. Nobena država na svetu ni beležila toliko izvoza. Uvoz je bil nekoliko manjši. Nobena država na svetu ne producira vsega, kar potrebuje. Tako je bilo nedavno v nekem trgovskem izvestju poročano, da Durban v Južni Afriki zahteva ameriške stroje za izdelovanje cementnih blokov; London avtomobilske potrebščine, Bolgarija bakreno žico, Grška sirovo železo, Egipto volno, Toronto v Canadi izdelke iz ječmena in soje. Industrijske /države, kot je na primer Velika Britanija, importirajo iz Amerike v glavnem živila in razn6 sirovine; dežele s primeroma malo razvito industrijo kot Argentina in deloma Rusija, pa importirajo industrijske izdelke in stroje za izdelovanje istih. Državni tajnik Cordell Hull je dosedaj sklenil tako imeno-' vane prednostne trgovinske pogodbe s 17 državami inozemstva. Iz Zedinjenih držav se je izvozilo lansko leto v inozemstvo največ strojev; tem sledijo gasolin in razna olja, sirov bombaž, avtomobili, avtomobilske potrebščine, železo in jeklo, kemikalije in tobak. Glavni uvozni predmeti iz držav, s katerimi ima Amerika prednostne trgovinske pogodbe, so zelo različni. Tako se iz Cube uvaža sladkor; iz Brazilije kava; iz Belgije šipe, platno, demanti ter volneni, železni in jekleni izdelki; iz Haitija kava; iz Švedske lesna kaša za papir in les; iz Columbije kava in banane; iz Canade les, žganje, lesna kaša, tiskarski papir, ribe, goveja živina in semenski krompir; iz Hondurasa banane; iz Nizozemske brinjevec, cvetlične čebulice, palmovo olje in dišave; iz Švice ure in sir; iz Nicarague kava in banane; iz (Dalje na 2. strani) VSAK POSVOJE Naše družabne prireditve se izboljšujejo od leta do leta. To se je moglo opaziti tudi na banketu, katerega so bila elyška društva JSKJ priredila v proslavo jednotine 40-letnice. Pri tem ne mislim na telesna okrepčila, ki me pri takih prilikah navadno povsod zadovoljijo, ampak mislim na dušno pašo, s katero pitamo slavno občinstvo na banketih. To dušno pašo predstavljajo govori, ki so se včasih vlekli na dolgo kot prehlajeni laški makaroni. Na prej omenjenem banketu pa je šlo z govori na kratko kot bi črešnje zobal. Zato so nam pa tudi ostali v spominu kot sladke črešnje. Slava jim, namreč govorom in govornikom, in naj bi našli mnogo posnemovalcev! Tudi druga prireditev v proslavo jednotine 40-letnice, prirejena od elyških društev JSKJ, namreč piknik na Sandy Pointu, mi bo ostala v prijetnem spominu. Toliko sonca, prijateljstva, smeha in dobre volje, pa nič marčanja in nič komarjev! * Marsikaj lepega bi se še dalo napisati glede omenjenih dveh prireditev v dober kredit pripravljalnemu odboru, elyškim društvom JSKJ in minnesotskim članom sploh, pa moram za enkrat odložiti, da polovim nekaj novejših vtisov. To pišem na vlaku, vozeč se iz Minnesote proti državi Washington. Južna Mmuiwuta s svojimi bogatimi pšemčnitfii polji je ostala za menoj. Kdor je videl samo severni del Minnesote, tako znani Iron Range, dobi vtis, da ta država prideluje le železno rudo, maline in borovnice, krompir in fižol, bele breze, jezera, ribe, letoviščarje in severni sij. To pa je zmotno, kajti južna Minnesota ima izredno lepa žitna in zele-njadna polja in bogate farme. Če bi imela še sadovnjake in vinograde, bi se lahko merila z našo beautiful Ohio. * North Dakota s sosednimi državami Montano, South Dakoto in deloma Minnesoto predstavlja ogromno žitnico našega severa. Rumena pšenica valovi mnogokje na obeh straneh železniške proge kakor daleč seže pogled. Tu in tam že zrelo žito kosijo, s stroji seveda, kajti s srpi ga ne bi vse starokrajske žanjice posekale do velike noči. Tu raste beli kruh, ne samo za redko posejane farmer j e, ki ga faktično pridelujejo, ampak tudi za prebivalstvo naših milijonskih mest in celo za inozemstvo. Tu so pravi zlati rudniki naše republike, iz katerih se razliva rumeno pšenično zlato v vse kraje, kjer se vije zvezdnata zastava, pa tudi daleč iz področja iste. O, Amerika je bogata, neizmerno bogata, le škoda, da to bogastvo v mnogih primerih ni pravilno razdeljeno. VROČINA PASJIH DNI V drugi polovici julija je v r&znih krajih Zedinjenih držav zavladala občutna vročina, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev. Vročini in streli se pripisujejo tudi mnogi gozdni požari, ki so uničili tisoče akrov gozdov po naših zapadnih državah. (Dalje na 2. strani) , VSA VAS ZGORELA Vas Rastež v Južni Srbiji je zadela katastrofa. Že nekajkrat se je v vasi pojavil ogenj, ki je uničil dve tretjini vasi, da je ostalo nad 300 ljudi brez strehe. Nedavno pa je požar uničil še ostale hiše. Ne gre za požig, marveč je požar povzročila neprevidnost neke starke, ki je pekla kruh. Ker so hiše bile večji del lesene, je imel ogenj dovolj netiva, da je v kratkem času vse uničil. Poleg poslopij je zgorela vsa prehrana za lju di in živino. Nad 400 vaščanov je brez vsega. Vas je daleč v samoti in nima prave zveze s svetom. Škoda iznaša nad 2 mi lijona dinarjev. (Dalje na 3. strani) Kdor dvomi, da je Amerika zlata dežela, naj pride v te kraje, ko zori zlata pšenica. Kot zlato morje lahno valovi pšenično polje, iz katerega se tu in tam kot majhni otočki dvigajo farmerske hiše, obdane s skupinami zelenih dreves. Ni to idila, kakršno si navadno zamišljamo, ampak temeljno bogastvo velike dežele, pogled na katerega prevzame človeka, da mu zmanjka besed. * Seveda ni vsa North Dakota pšenična stepa. Mnogo je tam tudi pašnikov in pušče. Tu in tam se opazijo posledice suše in (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) z prašnih viharjev. Vsekakor je l to iz prejšnjih let, kajti letos r imajo tisti kraji dosti dežja, ste- ( pe North Dakote so sočno zele- h ne in črede krav, ki se po-njih pasejo, so videti prav kravje zadovoljne. | Vlak se le poredkoma in za malo časa ustavlja. V Mandanu smo imeli ravno toliko časa, da smo se nekoliko izprehodili po ( peronu, kjer so nas pošteno opi- ^ kali komarji, ki so menda prav j takrat imeli tam svojo državno konvencijo. Pa naše ure smo morali tam potisniti nazaj za 60 ; minut, s centralnega na gorski ^ čas. S tem smo se pomladili za ^ eno uro. Le škoda, da bo treba tisto uro nazaj prišteti, ko se bomo vračali proti vzhodu. Vlak ( je privozil v Mandan ob 7.45 popoldne in je odpeljal naprej ob ‘ 6.55 istega popoldne. Kaj takega se ne more izvesti na primer v Clevelandu. * Montana je mnogo bolj raznolika kot North Dakota. Goli ali napol goli griči, s smrečjem, obrasli hribi, skalni grebeni, prepadi, kenjoni, po belem pesku tekoče čiste vode, obširne planjave pšenice, tam daleč v ozadju pa s snegom venčani gorski velikani. Vse tako in slično se menjava tekom vožnje. Vlak se le poredko ustavlja. V Living-stonu se odcepi proga proti Yellowstone parku, pa nam ni dano, da bi šli pozdraviti tamkajšnje medvede in gejserje. V Bo-, zemanu so mi povedali, da v tamkajšnji okolici raste najfinejša pšenica zapada: za moža visoka, z laket dolgim klasjem. Rastlinstvo ob progi je zelo raznoliko: vse od malih kaktusov in raznobarvnih prerijskih in gorskih cvetlic do belih brez ter elegantnih ceder in smrek. Se-, veda se rastlinstvo menja po višini in drugih krajevnih razmerah. Le divje sohčne rbže nas' spremljajo povsod. Zdi se koti bi jih bila dala uprava Northern! Pacific železnice nalašč naseja-ti ob progi, da pozdravljajo pot-: nike s svojimi široko nasmejanimi obrazi. Pa se bo morda kateri izmed j cenjenih čitateljev zavzel, češ: 'kakšna pasja noga te pa nosi zdajle v pasjih dneh po zapadu, mesto da bi bil lepo doma pestoval Novo Dobo in je odganjal muhe. Malo čudno je res in še meni samemu se čudno zdi, da po presledku skoro poldrugega desetletja spet diham čisti zrak zapada. Prav za prav je to povzročila jednotina 40-letnica. Društva JSKJ v državi Washington so se odločila za prazno-! vanje tega jubileja in so za to priliko želela dobiti medse nekoga, ki naj bi oficielno zastopal Jednoto. Na to izraženo željo je glavni odbor na Elyu rekel: “Pa ti stopi kar tu iz Elya v Washington ! Od tu je malo bližje, te-d^n počitnic ti prav zdaj ‘gepi-ra,’ zapad poznaš in on tebe, in na vsakih 40 let enkrat sme Jed-nota tudi v državo Washington poslati oficielnega zastopnika. Da ne bodo tamkajšnji obmejni Slovenci mislili, da so pri Jed-noti zapisani kot nekake ciganke sirote, ampak da se bodo prepričali, da so popolnoma enakopravni bratje in sestre. Povej jim, da jih ima Jednota prav tako rada kot vse druge, pa naj žive blizu ali daleč. Ti jim to najlažje poveš, ker jih imaš sam skoro pretirano rad. Pojdi torej ti kot poslanec dobre volje na zapad in mu izroči jedriotine pozdrave!” J#z sem sanio pokimal, kajtj ob spominu na zjapad mi je ostala beseda v grlu ip se je o tajala šele po čaši brandya. * In zdaj sem tu na zeleni paci-fični obali, odkoder pošiljam s temi vj-stic^mi vred pozdrave vsem čiteljem Nove Dobe. Upam, da bodo ti pozdravi tudi v resnici kaj zalegli, kajti pišem; jih v Seattlu, to je v mestu, ki je statistično priznano za najbolj zdravo večje mesto v Zedinjenih državah. In, če bi mogel, bi poleg tega še vsakemu poslal dalmatinski meh, poln mehkega pa-cifičnega ozračja, ki naj bi mu blažilo dušljive pasje dni! A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) ob osmi uri zvečer, članstvo je vabljeno, da se udeleži te veselice. ❖ Piknik Jugoslovanske šole moderne umetnosti SND v Clevelandu, se vrši v nedeljo 14. avgusta na Glačevi farmi. !> Piknik samostojne “Zarje” v Clevelandu, se vrši v nedeljo 14. avgusta na Močilnikarjevi farmi. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) SMRT KRALJICE V Bukarešti je po daljšem bolehanju umrla kraljica - mati Marija, mati rumunskega kralja Karla in jugoslovanske kraljice Marije. Po rodu je bila angleška princezinja in je igrala znatno vlogo tekom svetovne \’ojne. Bila je baje lepa ženska celo v svojih poznih letih in splošno so jo smatrali za veliko intrigantko. Bolehala je več let za neko penavadno boleznijo na jetrih, ki je baje izhajala iz za-strupi jen ja. Zastrupili da bi jo bili njeni politični sovražniki. Kraljica - vdova Marija, je leta 1926 potovala tudi po Zedinjenih državah. RUSKO - JAPONSKI SPOR Med Rusijo in Japonsko je nastal ncv obmejni sp,or, ker s,o $usj zasedli neko ozemlje blizu Vladivostoka, katero smatrajo Japonci za podest japonske vazalne države Mančukuo. Rusi vztrajajo, da pripada dotično o-zemlje Rusiji in se kljub japonskim protestom nečejo umakniti. Japonci se bodo najbrž o-mejili na. pretest, ker imajo sedaj dovolj opravka s Kitajsko in jim ne kaže, da bi se istočasno zapletli še v vojno z Rusijo. AMERIŠKA TRGOVINA (Nadaljevanje s 1. strani) Francije vino, perfumi in svila; iz Finske granit in kuhinjska posoda; iz Costa Rice ka-ya; iz El Salvadorja kava; iz češkoslovaške stekleni in lon-šeni izdelki, čevlji, bombažno blago in preproge. Kljub temu, da je mednarodna trgovina mnogo manjša kot je bila pred veliko depresijo, sc si Zedinjene države v tem oziru najbolj opomogle. Ta republika izvaža v inozemstvo več blaga kot katera koli druga posamezna država in ga tudi im-portira v.eč kot katera koli dru ga, z izjemo Velike Britanij« skupno z dominiji. Povzdigs mednarodne trgovine pomeni da ima ve.č ljudi delo in zaslužek tako v Zedinjenih državafc kot v drugih delih sveta, obenem pa, po mnenju našega državnega tajnika Hulla, pomeni naraščajoče prijateljstvo meč različnimi državami; kajti narodi, ki imajo živahno trgovine med seboj, se ne bodo prepirali in vojskovali. DIVJAČINA SE MNOŽI (Nadaljevanje s 1. strani) ia, na primer bivoli ali antilope, Dreve,č pomnoži, da nima dovolj jaše, skuša uprava prebitek od-lati drugim gozdnim rezervacijam, zoološkim parkom ali .privatnikom- Včasih pa je treba od-/ečno število živali postreljati n meso se navadno odda bolniš-licam ali drugim dobrodelnim / zavodom, živa divjačina se tudi prodaja državnim in privatnim lovskim rezervacijam. Divjačina pa tudi do gotove mere sama prehaja iz rezervacij v kraje, ki niso pod protekcijo. Tako se prilike za lov kolikor toliko ohranjajo za vso deželo. Divjačina pa ne pomeni samo lovsko zabavo, ampak predstavlja tudi znatno ekonomsko vrednost. Računa se, da sta kožuhovina in meso divjačine, ki je vsako leto postreljena v Zedinjenih državah, vredna okrog 200 milijonov dolarjev. Lovska in ribiška oprema ter izleti lovcev in ribičev pomenijo milijone dolarjev dohodkov za različne industrije in trgovine. Koristi, ki jih prinaša protek-cija razne divjačine in ptic, pa so tudi indirektne. Znano je, da se razni mrčesi silno hitro množijo. Neki hrošči povzročijo v iglastih gozdih Oregona in Washingtona na leto osemkrat več škode kot gozdni požari. Mali hroščki, znani pod imenom “weevils,” povzročijo na bom-1 bažnih plantažah juga vsako leto za 250 milijonov dolarjev škode. Poleg omenjenih je stotine in tisoče drugih vrst škodljivih mrčesov. človek jih zatira na razne načine in najboljši pomočniki pri tem zatiranju so mu ptiči. Pa tudi krti, podzemeljske veverice, jazbeci, svizci in di-l hurji pohrustajo zelo mnogo škodljivega mrčesa. Najboljši uničevalci mrčesov pa so ptiči, katerih število v Zedinjenih dr-, žavah se ceni na tri tisoč milijonov. Varstvo ptičev torej pome-j ni varstvo naših polj, gozdov in sadovnjakov. KAKO JE PREDSEDNIK POPULAREN 1______ (Nadaljevanje s l. strani) nosno 61 odstotkov glasov. Nasprotno pa je proti Rooseveltu nad 61% bogatašev. Delavci vseh Vrst so Wu'dalfglede priljubi je- > nosti od 75 do 79% glasov, far-merji, hišne gospodinje, delavci z belimi ovratniki in posestniki nepremičnih le nekaj manj. Proti njemu so z večino skoro 57% starejši ljudje, ki živijo od kapitala, ravnatelji raznih podjetij in profesionalci. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) BRIVEC PISATELJ Pisatelj Mato Blaževič, ki se udejstvuje kot brivski mojster v Bosanskem Šamcu, je napisal roman iz vojne dobe “Pohabljeni grobovi.” Roman je izdala založba “Naša knjiga” v Beogradu, pisatelj 'pa je dobil nagrado srbske akademije znanosti. Za delo pisatelja-brivske-iga mojstra se zanima tudi znana založba A. Fischer v Berlinu, ki namerava roman, katerega že prevajajo v nemščino, v kratkem izdati. Pisatelj Blaževič psi je dobil neko ponudbo tudi z Dun&ja in se zdaj pogaja z dunajskim založnikom. V delu ima pisatelj Blaževič nov roman, ki bo opisoval bedo prebivalstva njegovega domačega kritja. REVNA HERCEGOVINA Življenjsko vprašanje revne Hercegovine je izsušenje moč-virnil) zemljišč. S pravilno melioracijo bi dobila Hercegovina nad 22.000 ha zemlje za obdelovanje. Na tem zemljišču bi se pridelalo na leto okrog 6.00.0 vagonov koruze in bi ta pridelek skupaj z dosedanjim zadostoval za prehrano, vsega hercegovskega prebivalstva. Za izsušitev Drinovaško-imotskega ; polja so bili napravljeni načrti že pred vojno in leta 1914 so pričeli z delom. Vojna je vse to prekinila. Primorska banovina je šel,e leta 1933 izdelala načrte jn proračune za melioracijo, ki se malo razlikujejo od sta-| rih predvojnih načrtov. Lani je Jugoslovanska Katoliška Jednota v "NOVA DOBA" GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $k OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $l..oU Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Are. Cleveland, O. VOL. XIV. diNO. 30 NASE PROSLAVE 7 V letošnjem letu je izredno veliko število naših društev proslavilo 40-letnico J. S. K. Jednote in vrsta takih proslav se obeta še v bodočnosti, vse do konca leta. Te proslave v glavnem sličijo običajnim zabavnim prireditvam naših društev, ki se kolikor toliko redno vrše od časa do časa, vendar so na svoj način značilne. Že samo povečano število takih prireditev je značilno. Kaže namreč, da se društva oziroma člani zavedajo ogromnega plemenitega dela, ki ga je naša Jednota izvršila tekom svojega 40-letnega poslovanja med našim narodom v Ameriki, in hočejo to bratsko delo poklicati v spomin tistim, ki ga ne poznajo oziroma se ga ne zavedajo. Druga značilnost teh proslav je izraz tesne povezanosti krajevnih društev z Jednoto kot centralo in povezanost društev istega okrožja med seboj. Geslo “vsi za enega, eden za vse” se tu izraža v praksi oziroma vsaj v praktičnem poudarjanju. Vsako društvo želi s svojo prireditvo dati nekaj zasluženega kredita J. S. K. Jed-noti, obenem pa želi za svoj delokrog dobiti nekaj sijaja od svoje Jednote, ki uživa tako dober ugled med ameriškimi Slovenci. Bratsko povezanost med posameznimi društvi JSKJ izraža tudi dejstvo, da mnoga sosedna društva naše Jednote prirejajo skupne proslave. Značilno za proslave 40-letnice J. S. K. Jednote je dalje dejstvo, da mnoga društva, ki prirejajo take proslave, želijo, da jim Jednota pošlje enega ali drugega glavnega odbornika kot slavnostnega govornika, četudi glavni odbornik, ki ga v tako svrho pooblasti ali pošlje glavni odbor, morda ni nič boljši govornik kot bi bil eden ali drugi član domačega društva, vendar njegova navzočnost nekako moralno povzdigne svečanost prireditve. Poleg tega je seveda logično, da ima ali bi mor^l imeti kateri kdli glavni odbornik več pogleda v notranje poslovanje skupne organizacije, kot se more glede tega zahtevati od uradnikov in članov krajevnega društva, in da more že š tega stališča članstvu v splošnem marsikaj koristnega povedati. Velikega moralnega pomena pri društvih je tudi zavest, da jih Jednota, katero v upravnem smislu predstavlja glavni odbor, upošteva kot enakopravne pozornosti vredne edinice, brez ozira na njihovo velikost. Navzočnost glavnega odbornika kot reprezentanta Jednote pri prireditvi društva, ki želi proslaviti važen jed-notin jubilej, dokazuje društvenim članom in drugim rojakom dotičnega okrožja, da smo pri Jednoti vsi enaki in da se vsled tega vsi člani počutimo kot ena sama velika skupina. Glavni odbor je dosedaj tekom tega jubilejnega leta skušal po najboljših možnostih ugoditi društvom, ki so želela imeti jednotino zastopstvo na njihovih proslavah, in bo nedvomno sledil tej smernici tudi v bodoče. V nekaterih primerih je ustregel tudi društvom, ki so precej oddaljena, ne oziraje se na nekoliko večje stroške. Društva v oddaljenih naselbinah niso kriva, da so tako daleč od jedpotinega sedeža ali od krajev, kjer bivajo glavri odborniki. Tudi na velike razdalje raztresena društva so veje naše Jednote in so vsled tega upravičena do prav takega upoštevanja kot ona, ki so tako rekoč blizu debla Jednote. Naša društva so se v splošnem dobro izkazala tekom zadnjih kampanj in so s tem pokazala svojo neomajno lojalnost do Jednote. To velja prav tako za društva v krajih, kjer so prilično gosto nasejana, kot za ona, ki so raztresena na velike razdalje. Jednota pa ne sme po4 nikakimi pogoji biti manj lojalna do društev kot so društva do nje. Vsi vemo, da nekoliko priznanja in upoštevanja mnogokrat visoko dvigne moralo in navdušenje posameznih društev in posameznih članov. In ta moralni povzdig dostikrat prinese Jednoti stoternega sadu. Če s,e tu in tam ne obnese, predstavlja to pač izjemo, in pregovor pravi, da izjeme le potrjujejo pravilo. Glavni odbor je prepričan, da bodo letošnje društvene aktivnosti v zvezi s 40-letnico Jednote obrodile obilico plemenitega sadu, če ne takoj, pa nekoliko pozneje. Saj naša Jednota namerava še dolgo let poslovati. Obenem upa glavni odbor, da bo naša letošnja jubilejna aktivnost prepričala vsa društva in vse člane, da je ni pod soncem nobene boljše slovanske podporne organizacije kot je J. S. K. Jednota. ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalnl odsek: jjj. Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. p Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK. Box- 105, Unity, 'nyer, Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Colo. at ciev** Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd ““•> land, Ohio. / Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. oittsbur^ Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Penna. , st Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 623J °-Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: . ,n Predsednik: JOHN KUMšE, 1735 E. 33rd St., Lorain, ^nd. I 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., ^ Ohio. „t ■'* 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. p* HUfi 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, MeadoWJ^J,^■*J GLAVNI POROTNI ODBOR: 0- tal Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Bar colo-’ 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, ^ j 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. t1vD N- *' '!l£ 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Broo^J^ ^ ^ Jednotino nradno glasilo. . NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, ^ - ....m .. . Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na e< lenarne poSiiJatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe ln Pri* ^anoV» p Tl.; > & slovi na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem noV‘oijijajo °* ' nje za zvišanje zavarovalnine ln bolniška spričevala naj 8© P „ hovnega idravnlka. lzpreme1®1^ 0- ^ t Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in* cleTCw.V slovov naj se pošiljajo na naslov : Nova Doba, 6233 St. Clair A*J^fliovaO^ojtU ^>16 Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša Ju* ^por* ■\ A,, fo varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najllberalnejše P . v AJJ ^ o,S ^ članom. Jednota Je zastopana skoro v vsaki večji slovenski n1a8,en.ira hi ln kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokain b j i ^ pa naj plfie na glavni urad. Novo drufitvo se lahko ustanovi z f . plemena, neozlraje se na njih vero, politično pripadnost ali na _*aneJo / llTll •prejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta m ng»*. i Ih J mladinskem oddelku do 1*. leta. Pristopnina za oba oddelka Je v & ' Premoženje znaia nad $2,000,000.00. Solventnozt Jednote fes c NAGRADE V GOTOVTJS ZA NO V OPRI DOBLJENE ČLANE ODRASLE& ^ n0 DINSKEGA ODDELKA DAJE J.S.K.JEDNOTA ^ GOTOVINI. „r^Ve. Za novopridobl jene člane odraslega oddelka so P t jr deležni sledečih nagrad: ^hel za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrlitine, v ^Plete za člana, ki se zavaruje za $ ■500.00 smrtnine, v" 0 J to i za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, \ 'tldor za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, * ■ ^ \,Q ^ za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $ • za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, & Za novopridobl jene člane mladinskega oddeli lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” — $2.00; za člana novega načrta “ JC”, s $500.00 /01(11 $2.00; za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 2aV(I! $3.00. Vse te nagrade so izplačljive šele potem, člane plačani trije mesečni asesmenti. žene je enega P1 p'■ { . Pr poslopjem oklofu^ ' 0(jeltc Ulo vsem trem tu jj ft , mimo katere s° I^r’ v ^rV( zaslišanju in P° e. jer , ed sodišča. Ta Sk«^ f* b ves Beograd. žrtva ^ j , Qe< pošiljajo sožaln^ 1 . n ^ zojave tudi P°PC) ° 0|)goi &,°Ca- ljudje, ki ogorčeno ^ loVe] sil je. Proteste |Se V zacije. Škandal vpji (^Uie( dnevni red tak-1 t.^or Ko sc kaj tak ega ^ , Uy , ljudeni ulici, kaj ^ j^tin pripeti kaki J^od ^ * še v poznejših jc r ^ • J, ti domov mimo b . of »? V* uri mirno m 0 „ ^ ji j. skozi kmečko vS ..frf [t a sl pijanci so se v 0Ce< kaj pa hodijo e gP J ci? Zakaj ^^>^8 Same so krive. ^ a predsednik Pr0 .v?c J\ s zacije prof. ^)1 g Ali naj naučim0 'hčere boksanja > . pimo orožje, da s pred divjaki, k Jt med takozvan! pj > krogi kakor pa . haj ljudstvom? MOŽ POBlPjJ JC® Na Varaždin? ^ daja sadje E^P JV zaslovel zaradi ^ t ^ Njegova PraV^ tem, da ga vs ;> ^ i dQ]1 jo kot vzorneg ^ J Nedavno je >Ve narnico z 8°° policiji, ki je ^ j ^ nika. Te dni & ) A g nico/ z 2,300 di ^ j t ^ kumenti. Spet .1 i| ^ Ciji, ki je km0 1 pl « ^ tj Valentekovica’ s ^ ; lentekovič je gradil poštenja j I JB:'. bila ustanovljena po privatni iniciativi vodna zadruga in ko je dobila nekaj preko milijon dinarjev kreditov, se je lotila graditve predora. Predor je že prebit na razdaljo kakih 3C0 m, ostane pa še 1,300 m. Stroški so preračunani na 3,500 din po metru. Z melioracijo Imot-skega polja bi se pridobilo za obdelovanje 7,200 ha zemljišča, ki bi dalo na leto 1,000 vagonov koruze. Doslej se pridela na teni področju na leto največ 80 vagonov. Če bi se porabilo za melioracijo 21 in pol milijona in bi dobili po njeni izvršitvi vsako leto za pridelek okrog 15 milijonov, je jssno, da bi se že po nekaj dobrih žetvah povrnili vsi stroški. OLIKANI GOSPODJE Da bi se zdravila, je prispela v Beograd gospa Stana, žena profesorja in slikarja Šotre iz Ložnice. Nastanila se je pri svoji prijateljici gospe Gačino-vičevi. Oni večer sta sc prijateljici vračali iz bioskopa. Iz neke gostilnice so takrat stopili trije debro oblečeni in močno vinjeni možje. Pijanci f,o začeli najprej b slabimi komplimenti, potem z žalitvami, ker sta ženi nadaljevali «vojo pot, naposled pa so svoji žrtvi naskočili. Gračinovičeva je enega napadalca sunila, se mu iztrgala iz rok ter zbežala, njuno spremljevalko pa je drugi pijanec divjaško pobil na tla. Žena profesorja Šotre ima razbito lobanjo in še razne druge poškodbe. V bolnišnici leži med življenjem in smrtjo. Divjake so šele proti jutru izsledili. Eden je premožen privatnik, drugi veterinar, tretji pa profesor beograjske gimnazije. Na policiji so se vsi trije Klavrno zagovarjali s pijanostjo. Mož nevarno ranjene /' ■ ENGLISH SECTION Of ▼ o1t',cial 0r9a0 ▼ o/ the South Slavonic Catholic Union. ^ 3,000 People Participated in 40th Anniver-Celebration Held in Ely July 16,17 & 10! AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS By Little Stan Ely, Minn. —Beginning with a banquet in Ely’s famed new community center, and continuing with a picnic at Sandy Point, concluding with an impressive ceremonial in the k °ffice *with high digni-^ an(i over 3,000 people H • our South Slavonic lc Union celebrated the anniversary of its found-Upreme officers — every-® them from nine differ-^eS — were a11 in attend- % CT?the living charter jedoj, jj, . 8 oi our organization. ^ ltnpressive was the occa- %iittees of the United ^ J of the SSCU with Bro. ,, i časnik, supreme secre-4 iioS ^enera^ chairman, spar-<511 exPense in assuring an ^ e,1t time and a proper ob ,0i (|>ce. Although a trifle . Jr‘ Sporting, Little Stan 5 a J ess wiU relate the 'ete anniversary celebra-0 you in all its detailed ^*«2 ^e^ore the opening ^ th°^es were about to begin , ® banquet, Mrs. .John Ma-> Who was in charge of tfchen, and Mrs. Joseph ■ **> in charge of the din-and their corps of ^.assistants busily predor the event. Then Sat-... evening, over 300 seated 1 i e spacious cafeteria. There . large Range delegation, Chisholm which was ^Presented. ^ ^ Vicious banquet of chick-al> and all the trimmings ,8®rVed. Interim music was aed by an ensemble con-( % Frank V. DiNino, l George Matesha as ac-■^ist. Between talks, spe-j, Cal selections were sung °vene by the Ely Trio, JSe' ^ Iress. Other speakers Frank Yetka, state c0IIl\. ] sr of Insurance for |,a and Mr. Sletterdahl, e ^ Ch Northwest Insurance) ^ ^ apolis. Bartel recalled t ® ra( gles of our Union in ear^ p0 coupled with a sh°rt;. ^ of history. He offlClfavisjt ( 2omedthe thousandso* j jel Yetka, in figures bo] our SSCU was the la^jj da ternal insurance °r» ^ sot in the State. He c0I11Lf! v with two old-line life 1 ^ up companies in Minnas0. ’ ocl: combined assets and > ^ do not equal that of t e (ei Sletterdahl talked on 30; ternal side of the °r^ ^ Pa Honors were given J°s ^ no vach, who wa* the on ^ ^ \\ the entire organization v fy in the campaign c Pr by our Union this ye^r' £e let Many attended the ^ in the evening, ^ activities Sunday- jjj boat rides and airp'al'e Monday morning ^ % memorial service, a . all members of the y ^ board, supreme jnd'cl ^ ^ mittee was conduct*? ^ jti; home office. Rain fe » much-in solemness. ^ i preme officer gave a s Jio in memory of the . v those other active ^0 A r members of the jj s° who had passed aWa 'a last 40 years. ^ “■ Automobiles were to service as the el ^ rode to the cemeteO^ ^ F>r impressive serviceSi 0 h was laid on the gr®, ^ j,j seph Agnich, decease^ j preme president of 0 , ^ f A film seemed to covC * ^a of the people glJ around the grave £ 1 president Paul ^ v,pdl v eulogy. Some their eyes, as if to P , which so solemn^ to flow. „rds°l!' And so into the rec ^ 1 < Union’s history jt jflj ^ great observance. ofli V all of us to cont^ J« well beaten Pa^ ’a„d 4 ? snarled underbrush. j-ei 1 ic a*10 v* ^ attain new goait> ^ for the wonderful 0 $t|' — our South Slavoj I Union of America- M Next day sup^^d "j , left. As the train P jjjef51), the station, handke ( being waved in 0 oUn^J ( until the last car j ( curve. Thus ended I . niversary celebrate ( Stanič fl ^ 11 One at a am < }#* Jl The doctor was ^ s the last patient 11 i if1! when a woman r t\ j ing: "Doctor! V° „»s 1 quickly. My tiusW” 1 lowed a mouse. « J "Get back to h’g 9 jj doctor, “and try j of cheese about I mouth. I’ll foll^ r £j,e 1 Five minutes la ^ j reached the „ 1 lying on a se ■ i mouth wide open, ^ terical woman pO „ kipper close to >, “You foolish cried. “I told y°^ gW * > “I know th ’ et tW ; “But I’ve got t0 g first!” _____ I00°lc Cf^i Medical St^t^Lo you operat« on ^T Eminent bmfe . A dred dollars. an, " Student 1 „ he have? 1 1 Eminent Su>£ j dred dollars. Minutes of the Semi-Annual Session of the Supreme r Board of the SSCU s (Continuod from pass 3) j bate and additional information, it is adopted that the decision of the last annual session of the supreme board be rescinded and the v sick benefit paid. j Read is a letter from Katherine Penica, active secretary of 5 Lodge No. 88, who suggests that our Union send some supreme board member to Montana, and to the West, as she believes that £ by doing so, a new interest would be created for our organiza- i tion. The letter is acknowledged with the understanding that re- j quest will be honored whenever possible. 1 Mary Grahovec, member of Lodge No. 131, underwent an a operation for which no benefits are payable under our by-laws. After further consideration it is adopted no special benefits can t be paid. i In the matter of Andrew Champa, member of Lodge No. 2, 1 ensues a lengthy debate, finally it is adopted that the withheld c sick benefit be paid. c Lodge No. 201, in Denver, Colo., requests the supreme board t to sei}d the supreme secretary or some other outside member of j the supreme board to the 40th anniversary celebration, which the above mentioned lodge in conjunction with Lodge No. 21, will i celebrate on Sept. 3rd. Adopted that Anton Zbasnik, supreme secretary, attend the celebration as the representative of the Union, r and Frank E. Vranichar, second supreme trustee, alternate if the supreme secretary cannot attend. Read are the recommendations of the Federation of SSCU lod- * ges of Western Pennsylvania, which request that the supreme ; board suspend the five-cent special assessment in the disability { fund, and recommends the suspension of a few assessments of t the juvenile department, and further recommends the establishment of juvenile circles or units. Before further discussion of this j matter a letter from the Colorado Federation of SSCU lodges is \ read, which also requests the suspension of the special assess- i ment of the disability fund, and further requests a donation from ] the Union toward the promotion of picnics for the younger generation and thus more easily retain them in the organization. • In view of the above requests it is adopted that the special ■ assessment of the disability fund cannot be suspended until it j is known what demands the insurance department of Illinois i will make in regard to reserves of said fund. In regard to the ju- • venile department it is adopted that at this time no assessments i can be suspended because funds must be retained for the coming • juvenile convention, which must be held next year, as directed by the last regular convention. It is further adopted that no financial , assistance can be given for the establishment of juvenile circles, ; units or similar purposes as long as juvenile conventions must be ( financed, which until this time have been very fruitful. To pro- , mote various activities in the above would call for additional large disbursements and create more work and most likely would call \ fe>r additional help in the home office. The advisability of having such circles can be decided by the next regular convention. It ] must be understood however, that individual lodges have full power to establish such juvenile activities, some lodges already . having done so. The Illinois Federation of SSCU Lodges requests some financial assistance which has been given to other federations. ] Adopted that $50 be appropriated from the sports fund for this purpose. The Illinois Federation of SSCU Lodges will celebrate on , Oct. 2, the 40th anniversary of the Union. This celebration will ; take place in Chicago, and the federation requests one or more supreme board members as honorary speakers. Designated for this purpose are Bro. Paul Bartel, supreme president, of Wauke- ; gan, and Bro. Frank E. Vranichar, of Joliet. The above federation further requests an advertisement in j their programs which will be promulgated during this celebra- j tion. An advertisement for $10 is approved, which must be pre- j pared by Bro. Bartel and Bro. Vranichar. A letter from the dramatic society “Anton Verovšek,” of Cleveland, O., which requests an advertisment in their program during their 15th anniversary is read and filed. i A letter from the United Juvenile Singing Group, of Cleve-, land, O., which requests the Union for financial assistance is 1 read and filed. A letter from a representative of the “Ave Maria,” which re- , quests an advertisement in the publication is read and filed. A letter from the “Family Calendar,” requesting an adver- , tisement is read and filed. A letter from “Amerikanski Slovenec” requesting an exchange of advertisements is read and filed. Letter from “Cankar’s Foundation” regarding the renewal of an advertisement in the above review is read and filed. Letter from the Slovene National Home, of Indianapolis, In- . diana, regarding an advertisement in the program to be publish- ; ed during their 20th anniversary, is read and filed. The management of the Slovene National Home, of Indianapolis, Indiana, asks whether or not the SSCU wishes to renew the advertisement on the stage curtain, said advertisement to cost $25 for a two-year period. Adopted that the advertisement is not to be renewed. In conjunction with this is adopted after a lengthy discussion, that the SSCU shall not renew advertisements in other national homes after their terms expire. From the correspondence which is received by the supreme secretary, is noted by the supreme board, that certain lodge of-! ficers and other members neglect the by-laws which state that members living in foreign countries, are not entitled to sick, accident and indemnity benefits. This since January 1, 1937. It is understood that lodge secretaries must not collect assessments of such members after January 1, 1937, for the above mentioned funds. Secretaries must construe that Canada is also considered a foreign country. If there are any members living in foreign countries since January 1,1937, and have contributed to the aforementioned funds, such assessments will be returned upon request. The seconfl session adjourned^at 5 p. m. THIRD SESSION Supreme president Paul Bartel opened the third session Friday, July 15, at 9 a. m. All members are present who attended the two previous sessions. The recording se^etary reads the minutes of the first session, which are approved as read. Read also are the minutes of the second session which are in like manner approved without corrections. ' The supreme secretary submits the matter of Joseph Spahn,| Razsodbe gl. porotnega odbora JSKJ 30-307. Priziv brata Johna Russ, čla-društva sv. Jožefa št. 30, v ^"isholm, Minnesota, ker mu je *‘a odklonjena zahteva za opensko odškodnino. Prizivnik ^roea, da je bil operiran na o-! Cesu dne 28. marca, 1938. \ , Glavni porotni odbor je pre- }, p v tej zadevi še nadaljne in ^ °'j podrobne zdravniške po- 0 atkc in je na podlagi istih raz- j 0(lil, ,da prizivnik ne more biti * smislu pravil naše Jednote q "Pravičen do kake operacijske n J^kodnine, ker operacija t#ka L ,ot jo je imel prizivnik ni ozna- ^ ena v naših pravilih v točki s r®. Točka 307 v naših pravilih ^ ^ se glasi: Jednota ne plača £ obenih odškodnin za operacije, § ’ n*so navedene v točki 305. r r'Anton Okolish, John Schutte, \ rank Mikec, Rose Svetich, Va- r 0l)tin Orehek, porotniki JSKJ. DOPISI £ Cleveland, Ohio. — V Sharon, j1 xPort, Krayn in na Center, Pa.!" ^ Malo pozno prihajam s svo-jl' ^lrtl Poročilom. Ni drugače, pri- 1 I ailjkuje časa. Toda obljuba de-!5 p dolg, zato jo moram izpolniti. 1 *’vič me k temu opominja dolž- ^ I^t, drugič, k temu me kliče 1 ^ležnost, ki jo imam do vseh p *atov in sester, s katerimi sem ^ srečal v vseh štirih mestih ‘ povite in gorate Pennsylva- s 111 je. 1 Pri obmejnih Slovencih rp • / J ri dni je preteklo, odkar sem j ^ jšel iz domovine, pa je bilo po-; ^ ®ba po naročilu glavnega od- ( ^ra udeležiti se slavnostnegai ^ anketa v počast 40-letnice naše ftdnote v Sharon, Pa., ki se jej! j^fšil na večer 25. junija v tam- j ^ fišnem Slovenskem domu. Da j^em bil sam, bil je moj sprem- | Jevalec urednik Nove Dobe, Anton J. Terbovec. T • , Jz Clevelanda v Sharon je, fatka pot, ako poleg človeka vi; ^ornobilu sedi prijatelj, pa se °Kovarjata o tem in onem, tu v členki ali onstran široke luže. ,.e do cela se nisva pogovorila. |^va bila na holmcu, kjer stoji pjazen Dom. Prvi naju se po-Lravil tajnik društva, brat r8.nk Kramar, ki je delaven, k ^ *n goreč član in delavec na [■W ° JSKJ. Pod njegovim vod-i j v°m se je vrši! banket, ki je bil L ° ]epo zamišljen z ozirom na , dani program. On sam je imel Ljf stoloravnatelj jedrnat in L Jegajoč govor, kjer je orisal j ' ° ,težnje in dobrote naše pod-I organizacije. Med govori I bilo petje in godba, kjer soi I ^topiH talenti tamkajšne mla-I Tudi to je bilo lepo. Po-I rlno 'se moram izraziti o član- I leIU 'n Prijateljih, ki so se ude-' I ^banketa. Tako lepega mi-I h 1,1 reda že nisem videl dolgo I -Od njih bi se morali učiti I toW^e v ve^-''b mestih, kjer je I.j tokrat toliko nemira med i !i()ri ,da je nemogoče govoriti. I {j 0 banketu sem srečal veliko I ‘s katerimi smo se pogo- I j. rJHli. Tam sem srečal člana I h5clrja iz Barbertona in člana 1 Q;GVec~a in njegovega sina iz I jii]rUr^a’ Ohio, Pogovori so tra-I bj]1 P°1 dveh zjutraj. Noč je I v a temna, dež se je silil, in pot s t}r, eVeland je bila dolga, če se 1 ?l0^rn’ Terbovec ni Pr*' I L. njegove običajne cigare, I treba je bilo gledati, da ne a avto s ceste v jarek. Sre- Sya prišla domov. j V Export I Clevelanda v Pittsburgh po 1 D0G2nicj, iz Pittsburgha v Ex-I šof• 2 avtomobilom, katerega je S C brat Frank Kužnik, Jr., I Ovj^^ik društva 138. Hudi so J Vjj.. * in visoki so klanci v valo-1 ti'j| ^ennsylvaniji. Mal’ sem se I !>p ’ ^al’ pa spet ne, dokler ni-I \ ,^°bil zaupanje v mladega 1 Dober in previden vo- Veon- I dl.(iv.®xPort sva se ustavila pr Zlni Alexander Škerlj, kjei naj prvo vprašajo, kje si hodil in kje si bil, in če si že kaj jedi dobil. Dobra postrežba, hvaležen sem. Od tukaj smo se odpeljali na piknik, katerega so skupno priredila ondotna društva. Tam sem srečal starega znanca Franka Kužnika, Sr., ki je mojster pri pečenju jancev in prešišč-kov. Segli smo se v roko s predsednikom Korčetom, blagajnikom Kernom ,oba od društva št. 116^ Potem pj-ide Martin Huda-le, kdo ne pozna njega. Brž je bilo dovolj pogovora o tem in onem. Iz Bele doline se prikaže Jurij Prevec, iz Center, Pa., je prišel Anton Eržen in Paul Oblak. Kar dosti nas je že bilo na tem pikniku, vsi veseli in zadovoljni. Koliko drugih mi je bilo predstavljenih, pa človek si ne more vsa imena zapomniti. Dobro so bili zastopani tudi člani angleško govorečih društev, ki so tudi pomagali na pikniku. Prireditev je dobro izpadla. Odhajali smo domov pozno v noč. Naprej v Krayn Iz Exporta v Krayn je dolga pot. Na to pot smo se podali z avtomobilom: šofer Frank Kužnik, Jr., spremljevalec brat Alex Škerlj ter sosed Franka Kužnika, ki nas je s svojimi nagovori ;prav dobro zabaval. V Krayn j smo prišli ter se ustavili prav pred hišo brata predsednika, Louis Bavdeka, ki nas je takoj napotil do brata Taužlja, kjer Iso nam prijateljsko postregli z jedačo in pijačo, zakar morem reči: Prisrčna hvala. Nato smo šli na piknik, kjer je res idealen prostor za take prireditve. Zopet je bilo dovolj znanih obra-zev. Pozdravila sva se Vincent j-Maljevacom iz Central City, in j, Ibratom Hočevarjem i& St. Mi- ( chaela. Oba sta tajnika naših r društev. Tu srečam tudi mojega i j prijatelja z ženo, brata Mike j Poklarja iz Clevelanda. Dobro v obiskan piknik je bil, tako da je j blagajnik društva Frank Jernej- j čič imel dosti dela, želel sem si r videti mesto Krayn, Pa., kjer j sam prihajam iz Kranja na Go- i renjskem. Prav dobri ljudje sta-1 c nujejo tu. škoda je le, da smo js morali kmalu odhajati. Obljubil U pa sem Mrs. Tauželj, da še pri- j dem in si ogledam ta ameriški is Kranj, še tisti dan sem se vrnili, na Center, kjer sem prenočil v ( hiši našega agilnega člana, brata Antona Eržena. i Na Centru, Pa. Brata Eržena je skrbelo, če bo na 4. julija dež. Zato sva sto- ! pola v njih Slovenski dom, kjer 1 gospodari naš društveni tajniki1 Frank Schifrar, prava in originalna korenik^ iz Poljanske doline. Vprašala sva njega, če bo dež drugi dan, pa je rekel, da garantira, da bo mokro na pik-j niku. In tako je tudi bilo. Dosti je bilo pijače, a ne dosti, ker jo j je zmanjkalo, toda so jo še dobili. Društvi na Center ste imeli res lep dan, velik piknik, dosti, obiskovalcev veselega razpoloženja. Paul Oblak, naš glavni podpredsednik in njegova žena sta bila zaposljena s prodajo pivskih tiketov, da je bilo le kaj. In ko se je vse to vršilo v tako dostojnem in lepem redu, takratl pa je hodil po pikniku z velikim zadovoljstvom Anton Eržen, katerega je najbolj skrbelo, če bo padal dež. ; Tu sva ae srečala z našim glav-; nim nadzornikom, bratom An-! drew Milavcem, Jr. Kmaju na to • zagledam vrhovnega zdravnika , F. J. Arch-a, glavnega porotnika ; Frank Mikeca in Jqs. Snelerja, • ki je kot predsednik društev JSKJ v zapadni Pennsylvaniji prišel pozdravit obiskovalce in čla- ) ne naše Jednote. Prav prijetno - je bilo na pikniku. Zdrava in ne-5 prisiljena zabava, malo je ta-, kih izletnih zabav. 3 Na kolodvor v Pittsburgh me - je peljal vrhovni zdravnik, ki je si tudi dober in hiter šofer, če je - potreba ujeti vlak pol minute i j pred odhodom. Hvala, doktor. * To naj bi bil kratek opis vseh •i štirih prireditev. Lahko bi raz-rjtegnil, podal bi se v detajle, toda naj zadostuje to pisanje. Reči moram, da sem bil zadovoljen in srečen, ko sem videl, koliko žrtvovanja in dela doprinašajo nekateri naši društveni uradniki, da zamorejo na pošten in slavnostni način proslaviti 40-letni-co naše Jugoslovanske katoliške jednote. še je dosti dobre volje, neustrašenega poguma in bratske navdušenosti v naših društvenih uradnikih in članih, ki so pripravljeno stori vse, kar je v njih moči, da društvo raste, napreduje in se postavlja s svojim napredkom. Dokler ima naša Jednota toliko vidnih in poznanih delavcev, potem bo lahko še živela in procvitala. V Pennsylvaniji je korAiika naše Jednote, iz nje prihaja sočni sok v deblo naše organizacije, v Pennsylvadiji se rodijo smernice za dobrobit organizacije, saj tam je bila prva zveza društev za našo Jed-noto, v Pennsylvaniji so prvi v kampanjah, vedno budeči, vedno pripravljeni in delavni. Hvala vam člani in članice v vseh štirih mestih Pennsylvanije za vaše gostoljublje, ki ga niste skazali samo meni kot osebi, ampak ste to tudi naklonili mojemu uradu, ki ga imam pri Jed-noti. In da bi se še srečali ob tako veselih, zadovoljnih in prijateljskih sestankih ,kjer smo si lahko kot brat do brata, sestra do sestre, vsi člani naše spoštovane in priljubljene Jugoslovanske katoliške jednote v Ameriki. Janko N. Rogelj dar, nekatere člane bi se lahko malo pograjalo, da se tako malo zanimajo za društvene sklepe glede takih prireditev, če niso prisiljeni z denarno globo, pa se prireditev ne udeležijo. Videlo pa se je brate, ki so delno ali nič zaposljeni, Ti so se odzvali, zakar zaslužijo vse priznanje. Bratski pozdrav. Za odbor: Louis Banich, tajnik. White Valley, Pa. — Tukaj zopet sporočam društvom, katera spadajo v zvezo JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji,da sem poslal poverilnice na vsa društva, da se udeležijo prihodnje seje naše zveze, ki se vrši 28. avgusta v Presto, Pa. Pričetek ob 10. uri zjutraj, stari čas. Zato upam, da bodo vsa društva izvolila in poslala polno število zastopnikov. Seja bo jako važna. Obednem prosim vsa ona društva .katerim sem poslal zadnjič opomine, da bi poravnali pri zvezi, mislim pristojbine. Večina društev je to storila, poravnajo naj še ona, ki so zaostala. Jaz bom v dvorani pred deseto uro, tako da bo vsako društvo lahko plačalo pred pričetkom seje. Po zvezini seji se vrši velika slavnost v počast 40-letnici naše Jednote, kakor tudi v počast 40-letnice društva 4. Piknik se bo vršil v Presto park, ki je odda> ljen okoli deset minut od dvorane. V slučaju slabega vremena se bo slavnost vršila pri sobratu Lovrenc Klemenčiču. v Na zadnji zvezini seji je bilo c sklenjeno, da se povabi na to j slavnost tudi glavne uradnike, ki r živijo v Pennsylvaniji in Ohio. Tako sem tudi vsem poslal vabila. Nekateri so mi odgovorili pismeno, drugo ustmeno, tako v da bo najbrže polovico'glavnega ž odbora navzočega. Glavni govQr- \ nik na tej slavnosti bo sobrat, r glavni predsednik, Paul Bartel 1 iz Waukegana, 111. Seveda se bo š opoštevalo tudi druge glavne r odbornike. Zatorej bratje in se- ri stre, če vam količkaj razmere 1 dopuščajo, udeležite se te slav- 5 nosti. Tu se boste lahko spozna- t li s svojimi znanci, prijatelji in s glavnimi odborniki, katerih mo- \ goče še niste videli. < Dne 24. jtilija je imel pri- j pravijalni odbor št. 4 svojo se- ^ jo v Presto, in na povabilo tajnika sem se tudi jaz udeležil seje. Na tej seji sem zapazil, da se društvo z veliko vnemo pripravlja za to slavnost. Tu je bilo sklenjeno, da bo tudi dva n$- ‘ vzoča na tem pikniku zabela sreča. (Morebiti bo zopet kozica.) Odbor postreže vse posetnike s pijačo in jedačo. Predsednik društva je objjubil, da napravi pristne doipače mesene klobase, katere bodo gotovo boljše, kakor one v Clevelandu, katere je sobrat Janko N. Rogelj prinesel iz stare domovine. — Končno se prosi, da bi bili vsi glavni odborniki že v dvorani ob 10. uri zjutraj, da bi se udeležili seje, i če ne pa gotovo pred dvan^jčto uro. J urij Prevec, tajnik zveze društev JSKJ. Center, Pa. — Kar se dela ti-'| če v večjih premogoro.vih, se je nekoliko zboljšalo tu pri n^is. - Upamo, da se'tudi manjši pr,e-i; mogokopi tudi odprejo in prjč-I nejo obratovati. Potem se bo > položaj tu okoli malo zboljšal, zakar bo manj mizerije in brez-^ delja. Je res dolgočasno v tej i naselbini v teh lepih in gorkih >| dnevih, ko bi si človek rad pri- - voščil malo razvedrila, toda - brez cvenka je to nemogoče sto-. riti. Nadalje poročam, da je naša < naselbina Center ena najbolj 5 složnih in mirnih naselbin, kar i se tiče Slovencev. Seveda pa i- < mamo tudi tukaj neprilike in a nadloge kot po drugih krajih. - Najdejo se nepridavi ali zlikov- - ci, ki nadlegujejo in strašijo - ljudi ponoči v teh vročih dnevih, i Ako ne zaprete svojega stanova- e nja, se vam lahko zgodi, da pri-c dejo v vaše stanovanje. Tako se (-jje zgodilo na Center, ko je bila i-'vsa družina na neki predstavi v Reading, Pa. —,Tukajšna Slovenska ameriška domovna družba, katera je bila inkorporirana lansko leto, bo imela zopet svoj piknik to poletje. Na dan 14. avgusta se vrši ta piknik na Peter Chernichevem prostoru, in sicer na Ridgewood, kateri je oddaljen nekako štiri milje od Read-inga. Omenjena družba vabi na veliki in javni piknik vse rojake. Na programu bodo razne zabave in dobra postrežba. Za mali denar se bo dobilo prigrizka in pi- : jače. Kakor se s-liši od priprav- < ljalnega odbora, bo vladala tisti i dan na pikniku prava domača, starokrajska zabava. Vsem se ] že vnaprej zagotavlja, da bo na , pikniku dovolj zabave in postrežbe. Vsi Slovenci, odnosno Jugoslavni v Readingu in okolici, so ljudno vabljeni, da poseti-jo to našo prireditev. Seveda sp j vabljeni na piknik tudi rojaki iz j bljižnega Cornwall-a in okolice.; Torej vsi na piknik dne 14. avgusta. Piknik se bo vršil, če je vreme lepo ali deževno, ker imamo na razpolago dovolj strehe. Za S. A. D. D. John Pezdirc, Sr. predsednik. m* Indianapolis, Ind. — Tem potom se poživlja članstvo društva št. 45, da se polnoštevilno udeleže prihodnje mesečne seje, ki se vrši na dan 15. avgusta, zvečer ob 7. uri v šolskih prostorih. Ta , poziv se izdaja iz vzroka, da se pogovorimo glede pristopa v federacijo, katero nam je glavni odbornik Frank E. Vraničar pri-1 1 poročal dne 26. junija ob proslavi 40-letnice naše Jednote. Več i se bo lahko spregovorilo o tej zadevi pri omenjeni seji. Kakor i vam je že znano, so tukajšna - društva JSKJ praznovala 40-> letnico naše organizacije. Ni moj namen, da bi na široko opisaval - potek te proslave, ampak hočem - objaviti v kratki obliki. ) Namen društev je bil, da bi se i proslava vršila na prostem. Za i radi slabega vremena je bilo to , nemogoče. Zato se j,e slavnost vr- - šila v Narodnem domu na Hol- - mes A ve. Spored je otvoril br. F. - Žonta. Nato je zapel pevski zbor. ); Slavljencu se je izročil šopek - cvetlic po sestri Brodnik. Nato - je nastopil govornik, brat Frank E. Vranichar, glavni nadzornik e JSKJ. Društvo št. 45 mu izreka e iskreno zahvalo za njegov po-e menljiv govor v slovenščini, ka-e kor tudi v angleščini, torej hvala. . Po poteku tega programa se h je vršila prosta gabava. Vzlic ;- slabemu vremenu je bila prire-a;ditev povoljno zastopana. Ven- Slovenskem domu. Zlikovec je 0 opazil, šel v hišo, prižigal u-žigalice, svetil in metal ugasle užigalice po preprogah. Sreča je bila, da ni zanetil ogenj. Moral je biti slab tatič, ki ni premogel električne svetilke. Kakor je videti, iskal je samo denar, ker druge predmete je pustil pri miru. Dne 11. junija ponoči je udrl Slovenski dom na Center ter odnesel nekaj pijače. In če se pije, se mora tudi kaditi, in tako so šle ž njim tudi cigarete, itd. Dne 17. junija je prišel zopet na obisk ter odšel skozi okno s svojim plenom. Potem smo rekli, da to je že preveč, in smo postavili nočno stražo. Ponoči 23. junija zopet pride in pri čne svoje umazano delo pri zadnjem oknu. Škoda, napravili smo napako, ker smo okno predobro zaprli. Poizkušil svojo srečo pri sprednjem oknu, pa tudi to je bilo predobro zaprto, če prav je imel s seboj orodje. Nočna straža zato ni mogla priti v poštev, da bi hijeno zajela ter ž njo obravnala, kakor se spodobi, škoda je, da nismo napravili boljšo past za njega. To smo si sami pokvarili, ker smo okna predobro zaprli, zakar nam je jako žal, ker bi se radi srečali ž njim. Potem bi že oblasti poskrbele, da bi šel jest ri čet. Od tistega časa ga ni več in ne vemo, kaj je ž njim. Taki tatiči se razvijejo v velike tatove, potem v roparje, ki imajo opravka ž njimi sodišča, dokler jih detektivi ali zvezna policija ne zajame in spravi na varno. X Frank Schifrar. ^ Ludl6w, Colo. — Dolžnost me f V 1 ■ , , . 1 veze, da sporočam vsemu tuka.i živečemu občinstvu, da se misli g v Ludlow, Colo., ustanoviti novo j. podporno društvo, ki se bo priklopilo k JSKJ.Zatorej,če bi na- C š.i rojaki hoteli pristopiti k nove- • mu društvu, naj se prijavijo do 7. avgusta, ker ta dan bodo vsi v kandidatje novega društva zdravniško preiskani. Prosi se tudi, da vsi oni kandidatje, ki so se podpisali za ustanovitev novega društva, da bodo v pravem v času na dostojnem mestu, pri ro- f 1 L jaku John Logar-ju. Naznanim, da sem sprejel od glavnega taj- * nika vse potrebne knjige in listi- 1 ne, zakar se zahvalujem glavne-1( mu uradu. Hvaležni smo tudi, da jk pride med nas ob času ustanovit- i ‘ ve novega društva naš tretji glavni podpredsednik, sobrat Frank Okoren, Denver, Colo. Za- 1 to so vsa tukajšna društva vab- 1 'jena ,da se odzovejo klicu nove- : i?a društva in da pristopijo na ‘ pomoč. Prošena so tudi društva drugih podpornih organizacij, 1 3a se udeležijo tega dogodka in la se z nami zabavajo. Mi jim ' oomo ob času vrnili. Društvo bo imelo ustanovno zabavo v nede- 1 ljo 14. avgusta. Vse novopri- 1 stople člane bo zaprisegel glavni podpredsednik, sobrat Frank Okoren ,kar se bo zgodilo ob 4. uri popoldne. Potem se bo razvila prosta zabava na 85-Club, Ludlow, Colo. Zato še enkrat prosim vsa bratska društva, da ne pozabijo na nedeljo 14. avgusta. Novo društvo bo dobilo šte-i vilko 223, a ime društva si bo članstvo zbralo dne 7. avgusta. S sobratskim pozdravom in na svidenje 14. avgusta. John Lipec in John Logar, ustanovitelja. Strabane, Pa. — Kakor je bilo že P9rQČano v Novi Dotyi, priredi tukajšne društvo “Bratska Sloga” št. 149 JSKJ svoj piknik s proslavo 40-letnice naše Jednote. Piknik se bo vršil v Drenikovem parku. In kakor je bilo sklenjeno, se piknik prične iv soboto ob pol osmih zvečer. i Vstopnina za osebo bo 25 centov, ker bomo imeli izvrstno godbo iz Turtle Creeka, Pa. Zato se pričakuje obilna • udeležba. V nedeljo se piknik prične že ob drugi uri popoldne in za ta dan bo-vstopnina prosta z izjemo za plesalce. Kakor je preskrbljeno iza dobro godbo v soboto večer, tako je tudi preskrbljeno za ne- deljo popoldne. Igral bo namreč dobro znani Boletov orkester. Za ta dan dobimo tudi govornika v osebi sobrata Paui Bartelna, gl. predsednika JSKJ Pričakuje se ta dan velika udeležba. Torej vabijo se vsi znanci in prijatelji, da nas posetijc* na našem pikniku. Posebno se opozarja člane in članice našega društva, da se prav gotovo udeležijo, kajti preostanek je namenjen v društveno blagajno. Dolžnost nas vseh je, da pomagamo blagajni, ker ista je last nas vseh. Frank žele, zapisnikar št. 149 Herminie, Pa. — Naznanilo članstvu društva Veseli Slavček št. 154 JSKJ. Na seji je bilo sklenjeno dne 17. julija, da se vrši dne 20. avgusta, ob 8. uri zvečer ples in domača zabava v k korist društvene blagajne. Vab- p ljeni ste vsi od blizu in daleč, v posebno pa člani in članice na- n šega društva, da se gotovo ude- p ležite. Za ples bo igrala izvrst- j p na slovenska harmonika. Tudi'f, za lačne in žejne bo preskrbljeno. Torej pridite na večer 20. avgusta na ples, vršil se bo v j domačem domu, kjer se vrši r zborovanje društvenih sej. Za ] društvo Veseli Slavček, št. 154 JSKJ: I' J Ida Klančišar, taj. in blag. \ ■*— ;1 Calumet, Mich. — Jugoslo- i vanski dan na Calumetu. V nedeljo 7. avgusta se vrši na El.ec- j trie parku velik piknik za vse j Jugoslovane, katerega prireja , Jugoslovanski prosvetni klub. ( Zanimanje za letošnji piknik je j dosti večje, kot je bilo prejšna , leta. Odkar se je izvedelo, da bo ] prišel na Calumet jugoslovan- } ski konzul, g. Peter Cabric, ka- } teri bo prinesel s seboj dekora- r cijo jugoslovanske krone, ki je £ namenjena za Mr. Matija So- -jat-a, je zanimanje za slavnost j narastlo, zakar je pričakovati . veliko udeležbo. . ‘ Odbor j,q poyabil na piknik u tudi veliko drugih odličnih mož1/! toda še ni od njih dobil odgo-ij vore, ako bodo prišli ali ne, to-j; da vseeno se jih pričakuje, da , bodo na pikniku. Aktivnosti na i: pikniku se pričnejo ob deseti u-ri dopoldne. Program je pripravil Frank' Simomch ter se prične točno ob drugi uri popoldne. Na sporedu j bodo govori, pevske in godbene I točke. Godba bo igrala do pete ure popoldne, nakar se program vrši v dvorani. Tu bo kontest za stare in mlade, za ženske in mo-t ške. Tu v dvorani se bo pokaza-t lo, kako se plešejo starokrajski plesi. Oni par, ki bo najboljše j plesal, dobi nagrado. Nato»se 1 pričnejo tekme za otroke. Zvečer se vrši ples, ki se prične točno ob osmi uri. Igral bo i dober orkester iz bakrenega o-krožnja. Vstopnina samo deset ^ centov, a otroci so prosti. Torej • vsi na piknik 7. avgusta. Za publicijski odbor, ^ Frank P. Sehaltz. ,t McKinley, Minn. — Naznanilo članom in članicam društva „ !št. 110 JSKJ v McKinley, Minn. (): Sporoča se vam, da se je društvena veselica iz gotovega vzro-ka preložila, da se bo vršila drugo nedeljo v avgustu, to je 14. avgusta, pričetek pb osmi uri r, zvečer v atari šoli. Prosim vas člane in članice, da s'e polnoštevilno udeležite veselice in nago-i-[Vorite tudi prijatelje in znance, i- da nas posetijo. a S sobratskim pozdravom, (- Matt Dolinshek, tajnik. ie ----- v Rockdale, III. — Cenjeni so-ie bratje in sosestre društva sv. ie Mihaela JSKJ v Rockdale, 111. r. Naznanjam vam, da se bodo od n- sedaj naprej vršile mesečne se-3- je v mestni dvorani na Midland ie in Otis A ve. Kakor vam je zna-V no, bo društvo sv. Petra in Pav->b‘la št. $6 v Joliet, 111. in društvo in I sv. Mihaela št. 92, Rockdale, 111. sa priredilo skupni piknik na Oak io Grow dne 28. avgusta. Zatorej ir, prosim vse člane, kakor tudi e- članice, da se seje udeležijo. Tu se bo govorilo o pikniku ter se bo tudi odbralo delavce. — Sedaj prosim vse Slovence in Slovenke, ki ste v drugih bližnjih naselbinah, da se udeležite tega piknika, ker je vsem zajamčeno, da se nobeden ne bo dolgočasil. Odbor bo poskrbel, da bodo vsi p o s t r e ž eni. štiridesetletnica Jednote ni vsaki dan. Sedaj vse }epo pozdravim in želim, da bi se videli 28. avgusta na Oak Growu v Rockdale. Louis Urbančič, tajnik. BRANISLAV NUŠIC: Občinsko dete (Nadaljevanje) PETINDVAJSETO POGLAVJE, ki ga bodo čiiatelji toliko prej prebrali, ker je zadnje, in ker se v njem ustanovi “Društvo za najdenčke,” da bi rejenček bil v prihodnje brez skrbi. Za čitatelje pa je to poglavje važno tudi zato, ker na koncu pisec obeta, da bo napisal še en roman. Ker je to zadnje poglavje romana, bi se moralo po pravilih, po katerih se pišejo romani, “njih dvoje” vzeti. E, ali katera dva naj na koncu poročim, ko se I je pa nekako tako uravnalo vsled raznih dogodkov, da je nemogoče zadovoljiti to tako važno pravilo za pisanje romanov. -Nikakor ne morem tako uravnati, da bi se vzela Anka in pop Pero, najprej zato ne, ker se še dandanes ne ve, kje je Anka, a drugič zato ne, ker je Pero pop in ima živo ženo. Ne morete se vzeti niti policaj Rista in gospa Lenka Petrovič, ker ima tudi gospa Lenka živega moža. Ne moreta se vzeti niti bogoslovec Toma, človek tako močnih čuv-stev, in Ognjena Marija, ker je Tomo opustil igralsko karijero in končuj.e četrti razred bogo-islovja in čaka na dofcro službo. I Ne moreta se vzeti niti Elza, tl\črerka likunce Julijane in njen ljubimec iz ognjegasne čete, ali morda bandist iz sedmega pešpolka ,ker se je vsled znanega dogodka, ki ga je gospod Sima zamislil v svoji domišljiji, ta ljubezen končala s tem, da je El-j za dobila pest v ledja. Ne moreta se vzeti niti učitelj muzike in hčerka krojača Jove, kertje to ljubezen raztrgal oni tako usod-1 ni listek. : In potem — kdo se more vze- ti na koncu tega poglavja? Nihče, nihče! Tudi pisec zelo obžaluje, da ne more ustreči v tem ■|pogledu svojim dragim čitate-' ljem. ; Preostaje mu torej edino, da z ! rejenčkovo usodo zaključi svoj roman. In to bo tudi storil. Kot vemo, se imenuje zdaj >'rejenček z lepim imenom Sima • in se nahajsj pri peki siromašni t ženski v sosedstvu gospoda Sime i; Nedeljkoviča. Vsak dan obišče malega Simo gospod Nedeljko-vič, ki tudi plačuje zanj, obišče ■ ga njegov boter, učitelj muzike, a gospa Bosiljka mu vsak dan - pošlje piškote. 1 Tako je minil po krstu teden, • dva tedna, kar je bilo kot neki - odmor po onih burjah v duši go- - spoda Sime Nedeljkoviča. A ko - je minil tudi tretji teden, začne • 'gospod Sima iznova premišlje-i vati o oni ideji, ki ga je tako razveselila v zadnjem poglavju te- - ga romana. Premišljal je cel • teden in tako je minil mesec dni Vod krsta, in tedaj je bil gospod Nedeljkovič popolnoma na čistem, da je treba začeti z ustvar-jjenjem znamenite ideje, to je z ustanovitvijo društvo za naj-'• denčke. * """S, ’• še teden zatem je premislje- L- val gospod Nedeljkovič tudi o d ; načinu, kako bi se to doseglo, in je našel nazadnje, da je -to zelo ^ enostavna stvar. Ono, kar je l_ glavno za ustvaritev ideje same, r~ to so najdenčki, že obstoji in o zdaj ni treba nič drugega kakor 1- napisati pravila, sklicati ljudi, k sestaviti odbor, in stvar je goto-va. V ta namen je gospod Sima li i Nedeljkovič ves teden pisal in u (Dalje na 6. strani) 11J »tv $ I A it 9' IS n s RADIVOJ REHAR: SEMISIRIS ROMAN III Vi Janko N. Rogelj: I c Z. avtomobilom \ 1 po Sloveniji 1 _________________ i Po treh dneh mojega bivanja 2 v rojstni hiši na Primskovem c pri Kranju se mi je zahotelo, da j bi videl v pivi vrsti prelepo Gorenjsko, dolino gradov na Dolenjskem in da bi stopil tja čez mejo, tja do Postojenske c jame. Še pred odhodom sem si s preskrbel mednarodno vozno do- r voljenje, katerega je izdal v New Yorku Angležki avtomobil- v ski klub v Londonu. Enako do- z voljenje stane pet ameriških do-larjev. Zato me je tem bolj za- r nimalo, kako bi mogel po pet- r indvajsetih letih zopet voziti z avtomobilom po Sloveniji, iz katere sem odhajal kot šofer1', pred 25. leti. Moj prijatelj Fr. Birtič, ki se ^ je pred meseci nastanil v Ljubljani, da v dobri volji in še v r boljšem razpoloženju preživlja ^ tekoče dneve svojega življenja j v Ljubljani, mi je tudi pisal v Ameriko, da mi odstopi njegov j Dodge Sedan 1937, ako si ho- t čem ogledati Slovenijo. Bogve, ^ tako ponudbo je treba opošte- j vati ter izrabiti. Moj načrt, ki . se je glasil: samo 20 dni osta- j neš v Jugoslaviji, je zahteval, g da se prične s vsakdanjimi tu- ^ rami. Prijatelj Birtič in njegova že- j na sta prišla z avtomobilom. Takoj sem bil pripravljen, da j sedem za volan, toda prijatelj ^ mi je dejal: “Dečko, danes še , ne boš vozil; sedaj smo v Slo- ] veniji. To ni Amerika ali cleve- ^ landske ceste.” Molčal sem, in! ^ gledal, kaj se bo godilo, ko j pričnemo vozit. Prvo, kar sem|s zapazil ali čutil, da motor ne \ vleče tako dobro po klancih, ] kakor pri nas v Ameriki. Drugo ^ je bilo to, da je hupa trobila in j ( trobila, podila s ceste kokoši, |: živino, otroke, kolesarje, vozni- j ke, pešce, šolarje, potnike, iz- j letnike, kramerje, cigane, voja- . ke, itd., rečem vam, da nobeden < dosti ne šliši. Zatrobiti je po- j treba enkrat, da človek sam > šliši, če hupa še trobi. Zatrobiti j je treba v drugič, da glas po- < šlješ do osebe ali živali, ki ti je na poti. In ko zatrobiš tretjič, j takrat se počuti oseba na ko- ] lesu, vozu ali na svojih nogah, < da bo res potreba nekaj na- . praviti, toda ni še določeno, kaj ] bi se prav za prav napravilo. ] Tako nekako se ravnajo ali i obračajo na cestah v Ameriki : psi, ki se ne ognejo do zdnjega, ' ali pa so zadeti od avtomobila, i S prijateljem pripeljeva v < Kranj. Tam je potreba oddajati 1 signale s hupo. Zatrobiš en- s krat, zatrobiš, dvakrat ali tri- ’ krat, vse to ima pomen, na ka- i tero stran boš krenil ali zavil i z avtomobilom. Prideva v Ljubljano. Tu je pravi babilonski stolp. Hodniki ob straneh ceste niso tako obljudeni, da ne bi mogli hoditi dragi Ljubljančani. Ampak cesta je draga Ljubljančanom. Tam je njih življenje. Avtomobil sovražijo. (Sicer jim v enem ali več ozirih tega ne zamerim.) Menda je res avtomobil prekmalu prišel v naše kraje ter iste našel nepripravljene radi svojih slabih cest, ozkih prehodov, preobilega prahu in blata. Do Ljubljane sem spoznal misel mojega prijatelja, zakaj mi ni pustil voziti njegov avtomobil prvi dan. Hotel je, da se privadim vožnji, da izgubim “tremo” (strah), predno postanem zadostno poučen šofer. Treba je bilo učenja, da se je premagalo vse ovire. Ko mi je prijatelj zaupal svoj avtomobil, da sem vozil sam, takoj sem imel drugačne po-čutke, kot jih ima človek, ko vozi v Ameriki. Prvič, vsaka pot je tako ozka, posebno mostovi, i Za avtomobilom se vzdiguje toliko prahu, da je človeka kar sram, ker bo zakadil žitna polja, vasi in mesta. Vedna napetost Hladno, trdo je dvignil glavo, se obrnil in odšel iz sobe. Evalasta je ostala sama. Stala je nepremično in z od groze oste-klenelimi očmi strmela proti vratom. V njeni duši se je podiral svet. Nepopisna bolečina ji je presunila srce, dušila jo in morila. Spoznavala je strahotno krutost vladarja vladarjev, učlovečenega božanstva, in v duhu je že videla izpolnjene vse njegove grožnje, videla je smrt vseh svojih dragih in razdejanje daljne domovine, ki jo je ljubila, kakor ljubi ptica gaj, v katerem je prvič razprla perotnice. Pregrozotna je bila podoba njenih oči, zlomila jo je. Princesa se je kakor izpodmaknjen steber zgrudila na tla, odporna moč se ji je porušila, krik groze ji je zamrl v grlu, solze so ji zastale v očeh, z rokama se je zgrabila za prsa, zagledala v daljni megli Ilajo, ki je planila k njej — in se onesvestila. VII. Savadagak in Buramak sta mirno prespala noč v gostoljubni hiši zlatarja Ulamaka. Vstala sta zgodaj, se poslovila od rojaka, posebno še od Upe in Iste ter se napotila po ulicah Semisirisa proti dvorni četrti. Zunaj je bilo megleno jutro, ki je oznanjalo vroč dan. Ulice so bile skoraj čisto prazne, vrata hiš so bila zaprta in skrbno zapahnjena, le redki posamezniki, ki so prezgodaj vstali, ali pa so se šele vračali domov od zabav, ljubic in nočnih poslov, so se prikazali tu pa tam izza oglov in zopet zaspano izginili. Za azteška častnika se nihče ni zmenil. Nemoteno sta nadaljevala svojo pot, držeč se stranskih ulic, kajti bala sta se še vedno, da bi srečala semisirske mestne stražarje. Sedaj, ko sta bila popolnoma trezna in izpametovana, sta se docela zavedala nevarnosti, Jci jima preti. “Kaj, če so na dvoru že izvedeli?” je dejal Buramak. “Misliš, da so?” “Skoraj gotovo.” “Morda pa le niso?” “Azteška častnika,” je menil Buramak, “sva v Semisirisu samo midva. Če gosti v zabavišču niso bili popolnoma pijani, so morali spoznati, kaj sva. Da sva Azteka, so itak vedeli. Ko smo pobegnili, so naju gotovo zasledovali in obvestili straže o poboju. Zdi se mi, da sva kljub pri Ulamaku prebiti noči izgubljena.” “Ne bodi tako črnogled,” je ugovarjal Savadagak, dasi tudi. sam ni bil manj zaskrbljen, “morda le niso opazili, da sva častni- , ka. Kako bi tudi to vedeli? Tujca sva tu in prav taka, kakor vsi I j drugi našega plemena. In mimo tega — kaj sva midva kriva? Onadva sta naju sramotila in napadla; če se ne bi bila branila, bi bila mrtva midva.” “Dobro,” je ugovarjal Buramak, “vse je tako, samo tega ne smeš pozabiti, da sva pred Semisirci divjaki, manjvredna človeka in sva kriva že zaradi tega. Ko ne bi bila sinoči pravočasno pobegnila, bi naju bili gotovo ubili.” “Potem bi zagrešili oni več, kakor sva midva.” “Res, samo da jih nihče radi tega ne bi klical na odgovor. Ubili so divjaka, ki sta prelila atlantsko kri, bi dejali, in vse bi bilo v redu.” “Mimo tega sva pa spremljevalca princa princev in odposlanca kralja kraljev. Princ Aftagad naju bo zaščitil. K njemu morava najprej.” “Povedati mu, kaj sva storila?” “Da, to je neizogibno.” “In če bo princ princev sam obsodil najino dejanje?” “Najino obrambo? To, da sva še živa? Kako bi se vrnil brez naju k svojemu očetu, kralju kraljev? Ne, prijatelj, trdno sem prepričan, da naju bo branil.” “Samo če bo mogel?” “In naposled, mar nisva človeka, prav taka, kakršna sta bila onadva? Kako in zakaj bi smeli oni sramotiti nas in nas pobijati samo zaradi tega, ker sva drugačne .polti kakor so oni? Mar nismo vsi ustvarjeni iz duha Njega, ki je nas vseh najvišji gospod? Ne vdam se!” “Resnico govoriš,” je potrdil Buramak Savadagaku, ki se je vedno bolj razvnemal, “toda kdo se bo oziral na najino modrovanje? Vse bolj se mi zdi, da bi bilo najbolje tajiti. Midva nisva bila v zabavišču, nisva se z nikomer sprla in nisva nikogar ubila. Naj nama dokažejo.” “Prepustiva vse to princu princev. Njemu morava povedati po pravici. On naj odloči, kaj nama je storiti!” “Dobro,” se je vdal Buramak, “starejši si in jaz sem samo tvoj pribočnik. Stori kakor se ti zdi. Moja dolžnost je poslušati te in izpolniti, kar mi ukazuješ. Govoril sem samo, ker se bojim, da sva po nepremišljenosti zapravila življenje in povrhu še dekleti, ki naju ljubita.” “Bodi kakorkoli,” je dejal Savadagak. “Vojaka sva in vojaku ne sme biti smrt nič strašnega. Kdor se je boji, ni vreden življenja.” Prispela sta do trga, ki je ločil meščanski del prestolnice od dvorne četrti. Megla se je polagoma rdečila. Pred seboj sta zagledala medle obrise dvornega obzidja in straže na njem. Pospešila sta korake, zavila okoli prvega ogla in dospela do vrat oddelka za tuje čete in odposlanstva. Srce jima je hitreje bilo, ko sta se približala stražam in pozdravila, ko pa ju ni nihče ustavil in sta lahko nemoteno vstopila, ju je zopet prevzelo upanje na srečen potek. “Rešena sva,” je vzkliknil Savadagak, ko sta bila v svoji sobi; “ničesar ne vejo.” “Ne hvali dneva pred večerom!” je ugovarjal Buramak. “Če še ne vejo, bodo pa izvedeli. Sicer pa: morda vejo in so naju le pustili v past.. “Požuriti se morava do princa,” je odvrnil Savadagak ter hotel sesti, toda prav tedaj so -se nenadoma odprla vrata in med dvermi se je pojavil poveljnik Amarazis z dvema dvornima častnikoma in osmimi oboroženimi stražarji. Savadagak in Buramak sta se zdrznila in prebledela. Vedela sta, da sta'ujeta in izgub ljena. “V imenu faraona faraonov, Semiša Ofirisa, ki je najvišji gospod in sodnik, vaju pozivam, častnika kralja kraljev Ilamaga-da, pribočnik Savadagak in tekač Buramak, da odložita orožje in mi sledita!” je zaukazal Amarazis. “Kam in zakaj?” sta vzkliknila oba hkrati. (Dalje prihodnjič.) OBČINSKO DETE (Nadaljevanje s pete strani) šanjem. Dne 17. julija piše v “Jutru” ta klub takole: “Pešci hodijo sredi ceste, često se v zadnjem trenotku premislijo in križajo cesto tik pred motornimi vozili, v nedeljah zvečer gredo kar v trumah sredi iceste. Biciklisti vozijo vštric pa ' | dva, trije, često celo štirje; nihče se ne drži roba ceste. Vprežni vozovi vozijo, koder je lepše in nemalokrat po levi strani, tako, da se jim mora vse izogibati v desno. Motorna vozila so često pre-I malo predvidna na nepreglednih krajih in mnogi ‘režejo’ ovinke.” Resnica je, kar je zapisal av- > tomobilski klub'. Toda preje sem ■ rekel, da bi tudi ljudje bili bolj l previdni in podvrženi promet-‘ j nim predpisom, da ne bi sovra-i žili avtomobila, oziroma istega, i kateri se vozi v njem. Zapazil • 'sem čestokrat, kako “velike so ■ glave” onih, ki se vozijo v avto- > mobilih. človek na cesti mu je ‘ manj kot je nam kak pudelj ali - pes na ameriških cestah, pred - katerim se mi ustavimo in mu Udarno priliko, da gre čez cesto. ’ Kako brezobzirno vozijo ti “iz- - voljeni velikaši,” ne da bi pazili ina blato, ki škropi ljudi ali hiše. 1 Tudi to naj bi učil avto klub M ljubljanski svoje člane ali ne- - člane, ki vozijo z avtomobili. ji Končno rečem tole: Avtomo-1 bil se ne bo vdomačil v Sloveniji, dokler ne bo napravljena prava avtomobilska cesta, malo širša in na ovinkih vzdignjena, kakor je danes nova cesta od Ljubljane do Jeperce. V Ameriki plačujemo za motorno kurivo okoli 20 centov za galono, v Jugoslaviji me je stala mešanica benzina in alkohola do 48 centov ameriškega denarja, če le nekaj tega denarja naklonijo za popravo cest, potem že lahko Slovenija tudi pričakuje, da bo dobila nekaj svojega deleža. Na Velesemnju v Ljubljani sem videl tudi razstavo “Ceste”. Z bzirotrt- fta^rodlo^nr ftačrt, koliko prošenj, komisij, zaključkov, odlokov in uradnih potov je potreba napraviti za gradnjo male ali velike ceste, potem nam ni treba upati na dosti novih cest v bodočih desetih letih v Sloveniji, ki plačuje davke, toda od cest nima drugega kot dosti dnevnega prahu ali blata. Tujezemski avtomobilist na cestah Slovenije je izgubljen, truden in obsovražen. Slovenija, ki je biser Jugoslavije, ne bo kaj dosti obiskana od avtomobilov, ki so že enkrat vozili po njej. Tujski promet z avtomobili bo šel v Italijo, Nemčijo in drugam, kjer imajo vzorne ceste in pravi red. oči in živcev dela človeka trudnega, nemirnega in nejevoljnega. Po moji prvi vožnji v Ljubljano sva se sešla v kavarni Emoni v Ljubljani z urednikom “Jutra”, ki me je povpraševal c utisih, ki sem jih imel pri vožnj: z avtomobilom na slovenskih cestah. “Jutro” z dne 19. junija je prineslo sledeče: PRI NAS IN DRUGOD Sredi priprav za organizacij( cestnega kongresa in cestne raz stave je veliki francoski preko-mornik “Normandie” pripeljal v Evropo in k nam skupino rojakov, ki se je bila namenila, preživeti počitniške mesece v tako zvanem starem kraju. Eden izmed njih je v Ljubljani naletel na prijatelja, ki se je bil že pred kakšnimi petimi meseci za del j časa preselil čez lužo in je s sabo vzel tudi svoj avtomobil. Rojak, ki je prišel k nam na o-bisk, ima tudi v svoji ameriški domovini lasten avtomobil in njegovi posli so takšni, da prepotuje ž njim na kupe kilometrov iz dneva v dan. Ko ga je v Ljubljani pričakal prijatelj s svojim vozom, se mu je zahotelo, da bi po naših cestah tudi sam za nekaj kilometrov sedel za volan. Napravila sta majhen izlet po eni naših najdostojnej-ših, pa obenem, razume se, najbolj frekventiranih cest, a ko se je vrnil, je ves presenečen pripovedoval: Nikoli bi si ne bil mogel misliti, da je vožnja z avtomobilom po cestah tako težak posel, kakor sem to okusil pri vas. O cestah samih ne bom govoril, glede na to, si mislim, da ste si — kot pokrajina, — ki se nahaja v neposrednem območju prometne tako visoko organiziranih držav, kakor sta Nemčija in Italija — sami na jasnem, Amerikanca pa bi pri vas zanimal predvsem prometni red, ki vlada na vaših ces-itah. Lahko vam rečem, kadar !onkraj oceana potujem z avto-Imobilom po svojth poslih, mi ure in ure ni treba pritisniti na hu-;po. Pri nas v Ameriki vožnja z avtom ni luksuz in izlet, pri nas se človek vozi po opravkih. Pri nas človek lahko neskončne vrste kilometrov presedi za volanom, ne da bi mu bilo treba posvečati pozornosti dogodkom, ki jih prinaša pot. Pelješ svoj voz in lahko razmišljaš o tem, kaj in kako boš ukrepal, ko prideš na cilj. Pri vas je ta reč čisto drugačna. človek za volanom mora biti neprestano na preži, kako se bodo pred njegovim vozom zadržali pešci, ljudje na vasi, ki v zadnjem hipu še stečejo čez pot, vozniki s konjsko vprego, pa tudi motociklisti in avtomobilisti sami. A tudi v mestu naleti človek pogostokrat na predpise in sisteme, ki ga morajo frapirati. Tega ne bom'grajal, kilometre in kilometre dolgih avenij, kakršne premorejo ameriška mesta. V kraju s starinsko arhitekturo mora b'iti potnik kajpak pripravljen na takšne reči. Toda ali je v resnici treba, da mora avtomobilist sredi 1’avne ceste, kakršna je Tyrševa pred Figovcem na lepem igrati neke operetne ovinke. Rečem vam — — ko sem nekaj kilometrov sedel za volanom po vaših cestah, sem se čisto resno zbal za svoje živce in pomiloval sem šoferje, ki morajo v teh razmerah vzdržati desetletja — če je res komu do tega, da bi na ju-goslovenskih cestah zrasel avtomobilski promet, naj poleg pozornosti modernemu cestišču posveti tudi dobršno mero sil za uveljavljenje prometne discipline pešcev in vozil. Urednik je jako dobro zabeležil moje pripovedovanje. Hvaležen sem mu. On je tudi povedal resnico, ko je analiziral s svojim opisom resničnost dogodkov na avtomobilskih cestah Slovenije, ki nimajo še danes potrebne markacije ali napise, potom katerih bi avtomobilist takoj zapazil, kaj mu je potreba storiti. Avtomobilski klub kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana, se je pričel resno” baviti s tem vpra- brisal, spopolnjeval in popravljal pismo, polno lepih izrazov, s katerimi sklicuje na zborovanje vse plemenite ljudi, da se združijo v društvo, potrebno in človekoljubno. To zborovanje boljših ljudi se je imelo vršiti v “Meščanski kazini” čez teden dni. Ves ta teden se je gospod Sima Nedeljkovič pripravljal na govor, kateremu je kot geslo postavil Kristusove besede: “Pustite male k meni!” i Ko se je približal dan zborovanja, je krenil gospod Nedeljkovič v spremstvu učitelja muzike, ki je bil tudi zelo zavzet za uresničenje te ideje, v “Meščansko kazino” točno ob 10. dopoldne, ko je bilo zborovanje napovedano. Tu najde še dva ali tri gospode od povabljenih in nestrpno pričakuje, da pridejo še ostali. Zastonj se je pri vsakem sumu ozrl in pogledal na vrata, zastonj je tudi učitelj muzike dva ali trikrat šel celo na ulico in gledal na levo in desno, ali kdo ne prihaja: bilo ni nikogar. Kaj je mogel drugega gospod Nedeljkovič, kakor da je odložil zborovanje na drugi teden. Tako sta od krsta malega Sime pa do zborovanja pretekla polna dva meseca, in nazadnje ise je vendar vršil sestanek. Razen enega ali dveh so prišli vsi povabljenci. Prišel je gospod arhimandrit Grigorije, ki je pri j vstopu v dvorano stisnil roko gospodu Simi z izjavo: “Hvala vam, ker ste prevzeli, da izvedete to krščansko misel. Ko sem bil še mlajši, sem tudi s&m pogosto premišljeval in uprav skrbel, kaj bi se moglo storiti za najdenčke, no, zdaj sem opustil to misel, odkar sem se postaral. Hvala in čast vam! “To je ideja moje žene,” doda skromno gospod Nedeljkovič, zahvaljujoč se prečastnemu na ; čestitki. Prišel je tudi gospod Stanoje Lekič, profesor matematike, ki j je znan po slabosti, da ima rad, če ga izvolijo v kak odbor. On je odbornik Književnega društva, Olepševalnega društva, Jezdnega kluba, Meščanske kazine, Pevskega društva in je tudi že poskušal, da kandidira za odbornika ženskega društva in edino vsled svojega spola ni uspel. Prišel je gospod Srečko Ostojič, okrožni načelnik v penziji, ki je takoj izjavil, da se o teh stvareh, t. j. na najdenčke nič ne razume ali gospod Simo mu pojasni ,da so njega zato povabili, ker je njegova svakinja babica. (Dalje prihodnjič.) NEVARNA HITROST Možnost smrtne nesre^ejl hitrosti avtomobilske v0 ^ 1^~------------- pod 40 milj na uro je sain0,eje — 1 v 44 slučajih. Pri hitrosti nad 40 milj pa je ena taka®111 na možnost že v 19 slučajih^ "CENE KARj ZA POTOVANJE V STARI KR*J NIŽJE PO 23. JULIJU Ako ste namenjeni potovati v kraj, pišite na'm po pojasnila- Cene denarnih pošiljk ^ piku Vaša denarna pošiljka bo v ^ jo . ^-letni kraju hitro in točno izvršena, '^’glista pošljete potom naše firme. jjr lyto , za $ 5.00 200 Din za $ 6.35 ^ Uclidi za 11.65 500 Din za 12-25 jjr «Stušk« za 23.00 1000 Din za 29.50 yj za 45.00 2000 Din za 57.00 | p. Pošiljamo tudi v U. S. dolart^po. Ho vt slučaju nujnosti izvršujemo na ^ ' St, 55 j brzojavnem pismu in direktne ^ Notarski in drugi poS» I, V zadevah notarskih listin' ^rllgiC Prire, dote, prodaje posestev, tožbe i ^ 33-Iet starokrajskih opravkih je v Va y .. da se obrnete na: , c t! S1 leo zakraJ 'r1""01 GENERAL TRAVEL SER'1*^ * 302 EAST 72nd STREt* NEW YORK, N.I34 ^ SVILNATE ZASTAVE, 5 Skup, ske zastavne trakove z or ^ sfji}, nimi napisi, prekoramnice 1 saliJ’e- 1 u URE, prstane, demante, ‘ ^ "cKinl no in srebrnino, dalje ZeW *4]^ ■ Sparton radio i.t.d. y« Vzorce in pojasnila pošiUa y ICO brezplačno. , ,®Glica IVAN PAJK e!Sebo 24 MAIN ST., CONEMAUGH, PA- -V*non, Važno za v; CšJo KAPAR pošiljate denar t stari ir®11 ... ICO r KADAR ste namenjeni v stari , KADAR želite koga Iz starega k™ „arol(' ,1» * ] KARI C prodajamo za vse tudl * 11 h jn IS ji ceni In seveda 'zlcte- i«m Vipotniki so 2 našim posredova"! ^ zadovoljni. .^0« V,. Denarne pošiljke izvršujem« Ije dl zanesljivo po dnevnem 2] ,, |jo .il , • «v V JUGOSLAVIJO'J, ljJ It t*l’UŠtV( Za $ 2.55 100 DinJ 1 |),j Za 5.00 200 Dinl S«Up» ] Za 7.20 300 DinJ,»J! u’ 1 Za 11.65 500 l)lntj'!, Za 23.00 1,000 Dine. . i Za 45.00 2,000 Din<0 dyu j Ker se cene sedaj hitro menJM^ v * 1 ne cene podvržene spremembi. VI V; Pošiljamo tudi denar brzojavnoggM izplačila v dolarju*' pjftit® . a V Vašem lastnem Interesu je. 1 cen* 'Oj, predno se drugje poalužlTe, 1 °Van pojasnila. fg, *to Slovenic Publishing ) ho,] , ! VL06jI^ -lrtici P 40-let v tej posojal I28- av zavarovane do $5,000.00 P° (;ofP 1^2 [y Savings & Loan Insurant c ration, Washington, pj,, ' Sprejemamo osebne in ^rU I I] vloge‘ . 3°1<> l/i Plačane obresti p° ^ I e,‘Der St. Clair Savings & 5^ || ■ sep G23^St^lair^venu^^^^^I^ ki j, August Kollanf G419 ST. CLAIR Ay Cleveland, °1’ po!”11 »ji v Slovenskem N»r' p |V'l , j o listK (il’ PRODAJA parobrodne . |*'IjCL vse prekomorske PaI ,0[7lir I j!^ a* staf0„m ce' I* • Sl dnev^ N NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI JE ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.50 Društvom in posameznikom se priporočamo za tiskovine. Unijsko delo—zmerne cene 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio POŠILJA denar v vino točno in P° nah; OPRAVLJA notarske Kollander ima v za ,rtke-/.na*11 goslovanske ilc SO Ntt S, H SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x71/2 inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo $1 SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM V; \njvefia zalocja slovensliih l»nM 1 Ameriki! ! 1, uri H.O. sta IV V knjigarnij^Gias^ N&roda^labk° dobito ^vsakovrstne slovenske^knjig® naših priznanih pisateljev: CankarJ^, Tavčarja,'"Jurčiča,’^reglja, Kmetov0*j Milčinskega, itd.ffiV^alogi # prevode del svetornoznanih mojstroVjIj Gospodarske* gospodinjske in pou^ knjige^'7-. Igre,' pesmi,Zemljevide«, Ljubitelji lepe knjige naj pišejo.^ cenik knjig, ki jili imamo v zalogi^ iCedi v Hi( te k°> Ih |N* 1% v Ib- E 'Siis I?* k \ <