NAPIS NAD ČLANKOM 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 ONESNAŽENOST ZRAKA V CELJU IZVLEČEK Onesnaženost zraka je resen problem in povzroča vse večja tveganja za okolje, gospodarstvo in naše zdravje. Onesnaženost zraka ni samo svetovno vprašanje, temveč tudi vseevropsko in predvsem lokalno. Onesnaževala, sproščena v neki državi, lahko potujejo v ozračje drugih držav in tako prispevajo k slabi kakovosti zraka daleč naokrog. V prispevku so prikazani nekateri rezultati meritev črnega ogljika, ki so potekale od marca do julija 2017 na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. Osvetlili smo pomen onesnaženja s PM delci, s poudarkom na črnem ogljiku, in rezultate meritev v Mestni občini Celje. Na podlagi dobrih praks iz sveta izpostavljamo tiste, ki bi lahko v Celju prispevale k zmanjšanju onesnaženosti. Ključne besede: črni ogljik, Mestna občina Celje, geografski dejavniki, zrak. ABSTRACT PMx and black carbon pollution in the city of Celje Air pollution is a serious problem and causes an increasing risk to the environment, the economy and our health. The pollution of the air is not only a global issue, but also pan-European and above all local. Pollutants released in one country can travel to the atmosphere of other countries and thus contribute to poor air quality far around. The paper presents some of the results of black carbon measurements, which was taking place from March to July 2017 at the Faculty of Logistics, University of Maribor. We highlighted the importance of pollution with PM particles with an emphasis on black carbon and the results of measurements in the Municipality of Celje. On the basis of good practices from the world, we highlight those who could, in the case of Celje, reduce pollution. Key words: black carbon, City Municipality of Celje, geographical factors, air. Onesnaženost s PMx delci in črnim ogljikom v Celju GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 | 15 ONESNAŽENOST ZRAKA V CELJU Avtorji besedila in fotografij: BORUT JEREB, dr. logistike Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru Mariborska cesta 2, 3000 Celje E-pošta: borut.jereb@um.si ANA VOVK KORŽE, ddr., geografije Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor E-pošta: ana.vovk@um.si TEJA BEZGOVŠEK Študentka Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Maribor Koroška cesta 160, 2000 Maribor E-pošta: teja.bezgovsek@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek Č rni ogljik je kratkotrajno onesnaževalo, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju goriv ter škodljivo vpliva na kakovost zraka in zdravje v mestih. V svetovnem merilu je opredeljen kot drugi najškodljivejši onesnaževalec zraka. Študije na lokalni ravni so pokazale, da obstaja poveza- va med izpostavljenostjo črnemu ogljiku in boleznimi, kot so astma, okuž- ba dihal in prirojene okvare. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization – WHO) je so leta 2012 onesnaženosti zunanjega zraka pripisali 3,7 milijona prezgodnjih smrti, od tega jih je bilo 88 % v drža- vah z nizkim in srednjim dohodkom (Jereb s sodelavci 2017). Črni ogljik so PM 2,5 zelo drobni delci, ki brez težav prodrejo globoko v pljuča in povzročajo prezgodnjo umrljivost ter različne bolezni srca in dihal. Na Kitajskem se je število smrti zaradi onesnaženosti zunanjega zraka med letoma 2005 in 2010 povečalo za 5 % (medmrežje 1). Delovna skupina CEHAP nekdanjega Inšti- tuta za varovanje zdravja (v nadaljevanju IVZ; zdaj Nacionalni inštitut za jav- no zdravje) navaja študijo, kjer je zapisano, da samo v treh evropskih državah (Avstriji, Švici in Franciji) zaradi onesnaženega zunanjega zraka vsako leto umre od 19.000 do 44.000 ljudi. Prav tako so ugotovili, da lahko okrog 6 % vseh letnih smrti pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku, kar je dvakrat več od števila žrtev prometnih nesreč (ARSO, IVZ RS 2017). Za črni ogljik je značilno, da od vseh delcev v zraku najbolj učinkovito ab- sorbira svetlobo. Čeprav v ozračju obstaja le približno teden dni, ima zelo velik vpliv na podnebje. Saje zvišujejo globalne in regionalne temperature ter zmanjšujejo učinek hlajenja velikih odsevnih površin, kot so ledeniki. T o krat- kotrajno podnebno onesnaževalo ima sposobnost, da v ozračju ujame 900- krat več toplote kot ogljikov dioksid v stotih letih in kar 3200-krat več v dvajsetih letih (medmrežje 1). Ob nepopolnem zgorevanju ogljičnih goriv nastajajo poleg črnega ogljika tudi druge organske sestavine, ki prispevajo k absorbciji svetlobe le v določenem delu spektra, zato se za njih uporablja izraz rjavi ogljik. Naprava, s katero lahko z visoko časovno resolucijo neposredno merimo vsebnost črnega ogljika v zra- ku, se imenuje etalometer (Jereb s sodelelavci 2017). Delci (Particulate Matter – PM) je izraz, ki se uporablja kot splošen pojem in poimenuje v plinu suspendirane trdne in tekoče delce. Poimenovanje PM 2,5 se nanaša na drobne delce (fine particles), katerih aerodinamičnii premer je manjši od 2,5 µm, PM 10 pa na delce z aerodinamičnim premerom pod 10 µm. PM 10 tako ne vključuje le grobih delcev (coarse particles) z aerodinamičnim premerom med 2,5 in 10 µm, ampak tudi drobne delce, manjše od 2,5 µm (Jereb s sodelavci 2017). PMx pomeni masno koncentracijo prašnih delcev s premerom, manjšim od x μm. 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 ONESNAŽENOST ZRAKA V CELJU ONESNAŽENOST ZRAKA V CELJU Večina izmerjenih indikatorjev je zna- čilna za oba vira, zato ni bilo mogoče ovrednotiti, kolikšen je delež vsakega od njiju. Ugotovili pa so, da kurjenje lesa prispeva 24 % delcev, 17 % jih je sekundarnega izvora, ki jih zračne gmote prinesejo od drugod, resuspen- zija cestnega prahu prispeva 9 % del- cev, medtem ko 19 % njihovih virov ostaja neopredeljenih. V zadnjih letih je opazno povečan vpliv malih kurišč, predvsem zaradi uporabe cenejših, »ne- čistih« energentov (Drinovec, Ježek in Močnik 2012). Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje je začel veljati leta 2013 in določa območje izvajanja ukrepov glede onesnaženosti zraka zaradi čezmernih koncentracij delcev PM 10 . V uredbi so zabeleženi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM 10 , s katerimi naj bi dosegli skladnost z mejnimi vrednost- mi koncentracij delcev ter zmanjšali škodljive vplive na zdravje in okolje. Ker je letna mejna koncentracija PM 10 za varovanje zdravja ljudi je 40 µg/m 3 , odlok zajema tudi spremljanje učinkov izvajanja, potrebna noveliranja in čas segajo predvsem izpuste, povezane z zgorevanjem goriv v različnih objektih in industriji, ogrevanjem stavb ter s pro- metom. Predvsem v naseljih so pomem- ben vir delcev izpusti iz prometa, indivi- dualna kurišča in resuspenzija s cestišč. Za te vire so značilne nizke višine izpu- stov (navadno nižje od 20 m), zato pri- spevajo k povečani ravni onesnaženosti zunanjega zraka predvsem pri tleh (Po- ročilo kakovosti zraka 2015). Glavni viri onesnaževanja v Mestni občini Celje so industrija, tehnološki procesi, cestni promet, industrijske kotlovnice in kotlovnice za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne vode ter mala kurišča. Velikost emisij in vrsta onesnaževal iz teh virov je odvisna od vrste uporabljenega goriva (plin, lesna biomasa, lahko kurilno olje). Na območju občine je bilo v preteklih letih število dovoljenih dnevnih vre- dnosti delcev PM 10 v zraku preseženo, zato je bila leta 2011 izvedena podrob- nejša analiza virov onesnaževalcev. Ta je razkrila, da kar 31 % od vseh emisij prašnih delcev prispevata promet in industrija (Poročilo o stanju … 2014). Delce glede na izvor delimo na primar- ne in sekundarne. Primarni delci, med katere spada tudi črni ogljik, se v ozra- čje sproščajo neposredno iz virov izpu- stov, sekundarni pa nastajajo z oksida- cijo in pretvorbo primarnih plinastih izpustov v ozračju. Plini, ki v največji meri prispevajo k tvorbi delcev, so SO 2 , NOx, NH 3 in hlapne organske spojine. Lahko jim rečemo tudi pred- hodniki delcev. Iz njih namreč s kemij- skimi reakcijami nastanejo spojine, ki vsebujejo sulfate, nitrate in amonijak. Te snovi nato zaradi kondenzacije tvo- rijo delce, ki jim pravimo sekundarni anorganski aerosoli. Iz določenih or- ganskih spojin pa z oksidacijo nastajajo tudi manj hlapne spojine, ki sestavljajo sekundarne organske aerosole (med- mrežje 2). Nastajanje sekundarnih del- cev je odvisno od številnih kemijskih in fizikalnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši koncentracija glav- nih predhodnikov, reaktivnost ozračja, ki je odvisna predvsem od koncentra- cije visoko reaktivnih spojin (ozon in hidroksilni radikali), meteorološke spremenljivke (Sončevo sevanje, re- lativna vlažnost, oblačnost) (Poročilo kakovosti zraka 2015). Približno 70 % mase PM 10 in PM 2,5 sestavljajo sekun- darni organski in anorganski aerosoli, elementarni ogljik, dvignjeni mineral- ni delci s tal (resuspenzija) in morski aerosoli. Preostalih 30 % lahko pripi- šemo vodi (Poročilo o stanju … 2014). Druga delitev delcev glede na izvor je okoliščina, ali so naravni ali antropo- geni. Med naravne vire lahko uvrstimo morske soli, snovi naravne resuspenzije tal, saharski prah in druge delce bio- genega izvora, kot je na primer cvetni prah, medtem ko antropogeni viri ob- Slika 1: Viri črnega ogljika v Mestni občini Celje (Jereb s sodelavci 2017). mešani viri (promet + industrija) kurjenje lesa sekundarni delci resuspenzija ostalo 31 % 24 % 17 % 19 % 9 % GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 | 17 ONESNAŽENOST ZRAKA V CELJU smo merili z napravo etalometer® Mo- del AE33 (Magee Scientific / Aerosol d. o. o). Svetlobni izvor v tem modelu naprave so svetleče diode s spektri, ki imajo maksimume pri valovnih dol- žinah 370, 470, 520, 590, 660, 880 in 950 nm. Meritve v tako širokem svetlobnem spektru omogočajo ka- rakterizacijo absorpcije aerosolov v območju od ultravijolične do infrar- deče svetlobe (Jereb s sodelavci 2017). Merilnik prikazuje slika 2. Meritve črnega ogljika ob Mariborski cesti v Celju so na različnih lokacijah potekale v dveh obdobjih: med 19. 1. in 13. 2. 2017 ter med 13. 3. in 8. 5. 2017. Lokacije meritev so bile naslednje ( slika 3): • Lokacija A – pritličje Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, 20 m stran od Mariborske ceste, ki se dviguje iz podvoza, 2 metra nad tlemi. • Lokacija B – sejna soba Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru (4. nadstropje), 18 m nad lokacijo A. • Lokacija C – Komunikacijska soba Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru (zadnja stran stavbe), v bližini parkirišča, 2 m nad tlemi. • Lokacija K4 – tik ob križišču -komunikacijski položaj. Prometno omrežje znotraj občine sestavljajo državne in občinske ceste. Prometno zelo dobro dostopno je tudi mestno jedro, kar povečuje tamkajšnje pri- tiske na okolje. Bolj kot razširjenost cestnega omrežja je za oceno one- snaženosti zraka ob prometnicah po- membna gostota njihovega prometa. Predvsem gost tovorni promet je velik onesnaževalec, ki močno vpliva na ka- kovost zraka v mestih. Merjenje onesnaženosti zraka Na območju Mestne občine Celje meritve onesnaženosti zraka poteka- jo v okviru državne merilne mreže (DMKZ) na merilni postaji Celje – Bolnišnica, ki je v neposredni bližini novozgrajenega urgentnega centra. Postaja meri prisotnost žveplovega dioksida (SO 2 ), dušikovega dioksida (NO 2 ), ogljikovega monoksida (CO), vrednost delcev PM 10 in ozona. Poleg te postaje se kakovost zraka v Celju spremlja tudi na občinski avtomatski merilni postaji v Gajih (AMP Gaji), locirani v vzhodnem delu mesta, v bližini toplarne. Na njej se meri pri- sotnost žveplovega dioksida (SO 2 ), dušikovega dioksida (NO 2 ), vrednost delcev PM 10 , benzena in amonijaka. Črni ogljik in Ångströmov eksponent izvajanja ukrepov za zmanjšanje one- snaženosti. Določa še odgovorne orga- ne za pripravo in izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ter vključu- je naloge občine in države, obveznosti povzročiteljev obremenitev, obveznosti izvajalcev javnih služb varovanja okolja ter oseb, ki izvajajo dejavnosti varova- nja okolja. Na državni ravni so nosilci izvajanja ukrepov ministrstva, pristoj- na za okolje, promet in energijo ter izvajalci pristojnih državnih gospodar- skih služb. Na občinski ravni to vlogo prevzamejo organi občine ter izvajalci lokalnih javnih gospodarskih služb. Med nosilci ukrepov so tudi osebe, ki izvajajo dejavnosti varovanja okolja, in povzročitelji obremenitev (pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospo- darsko ali negospodarsko dejavnost, ter posamezniki na območju občine) (Vovk Korže in Sajovic 2009). Čeprav so prometna sredstva in pro- metna infrastruktura pomembni razvojni dejavniki, ki v mestu omo- gočajo lažjo dostopnost in večjo mo- bilnost, je cestni promet tudi velik vir onesnaževanja zraka s prašnimi delci PM 10 , katerih del je tudi črni ogljik, dušikovimi spojinami in nemetan- skimi ogljikovodiki, med katerimi so mnogi pretvorniki pri tvorbi ozona. Celje ima zelo ugoden prometno- Slika 2: Inštrument za merjenje črnega ogljika etalometer® Model AE33. Na levi je merilnik s trakom, na katerem so preiskovani vzorci delcev, v sredini je naprava, vgrajena ob križišču, na desni pa so zabeležene trenutne vrednosti onesnaženja. 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 ONESNAŽENOST ZRAKA V CELJU ONESNAŽENOST ZRAKA V CELJU njosti Slovenije dolgotrajni toplotni obrat, ko se je po zamegljenih nižinah zadrževal hladen zrak, medtem ko je bilo v višjih legah in na Primorskem jasno in toplejše vreme. To dejstvo je skupaj z 20-dnevnim obdobjem brez padavin prispevalo k veliki onesnaže- nosti zraka v Celju (Odlok o načrtu za kakovost zraka … 2013). Na merilnem mestu v Gajih v zaho- dnem predmestju Celja so bile letne vrednosti delcev PM 10 v zraku po- dobne kot na merilni postaji Celje – Bolnišnica in niso presegle predpisane letne mejne vrednosti (preglednica 1). Tudi na tem merilnem mestu je bilo v obdobju med letoma 2011 in 2016 preseženo dovoljeno število dnevnih prekoračitev, kar se je zgodilo 35- krat. Največ, 73, presežkov je bilo leta 2011, najmanj, 35, pa leta 2013 (Od- lok o načrtu za kakovost zraka 2013). med 19. januarjem in 28. februarjem ter novembra. Takrat so koncentracije delcev PM10 velikokrat prekoračile mejno dnevno vrednost. Februar je bil sicer nadpovprečno topel, vendar je najdaljše obdobje brez padavin trajalo kar 22 dni. Novembra je bilv notra- Mariborske in Kidričeve ceste; v okolici je osem voznih pasov. • Lokacija K5 – tik ob cesti, nasproti avtobusne postaje, kjer se srečajo štirje vozni pasovi. Onesnaženost zraka s PM delci V obdobju med letoma 2011 in 2015 izmerjene povprečne letne koncentra- cije delcev PM 10 v zraku na merilnem mestu Celje – Bolnišnica niso prese- gle mejne letne vrednosti 40 µg/m 3 . Preseženo pa je bilo dovoljeno število dnevnih prekoračitev, kar se je zgodilo 35-krat na leto, večinoma v zimskem obdobju. Presežkov je bilo največ leta 2011, ko se je to zgodilo kar 73-krat. Kot je razvidno iz preglednice 1, se je od leta 2011 do leta 2014 število dnevnih prekoračitev vseskozi zmanj- ševalo, potem pa leta 2015 znova krep- ko povečalo. Lokacija ob bolnišnici je tako imenovano ozadje pri ostalih meritvah, predvsem ob prometnicah. Najvišje koncentracije delcev PM 10 v letu 2011 so bile izmerjene v dveh ob- dobjih stabilnega in suhega vremena: leto povprečna letna koncentracija (µg/m 3 ) najvišja dnevna koncentracija (µg/m 3 ) število dni s prekoračeno mejno vrednostjo C-B G C-B G C-B G 2011 35 35 119 255 73 73 2012 31 32 131 129 55 39 2013 29 26 121 101 51 35 2014 28 29 97 510 41 41 2015 32 / 142 118 70 76 lokacija meritev obdobje meritev koncentracija črnega ogljika (µg/m -3 ) povprečje ± standardni odklon lokacija A 19. 1. – 13. 2. 2017 6,32 ± 4,86 13. 3. – 8. 5. 2017 2,69 ± 2,85 lokacija B 23. 3. – 3. 4. 2017 2,83 ± 2,31 lokacija C 4. 4. – 14. 4. 2017 1,67 ± 1,43 lokacija K4 13. 3. – 23. 3. 2017 7,25 ± 6,06 lokacija K5 20. 4. – 8. 5. 2017 2,57 ± 4,04 Preglednica 1: Koncentracije prašnih delcev na merilnih postajah Celje-Bolnišnica (C-B) in v Gajih (G) (Jereb s sodelavci 2017). Preglednica 2: Lokacije meritev in povprečna vrednost koncentracij črnega ogljika. Slika 3: Lokacije merilnih mest z oznakami ob Mariborski cesti v Celju. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 | 19 ONESNAŽENOST ZRAKA V CELJU nju prometnih emisij črnega ogljika. Največji onesnaževalci zraka s črnim ogljikom so dizelska vozila. Z narašča- njem števila vozil se veča tudi raven črnega ogljika. Zato so v nekaterih velikih mestih morali ukrepati, da so za njihove prebivalce zagotovili vsaj približno vzdržno stanje. Naj navedemo nekaj najbolj značilnih primerov: • V drugem največjem mestu na Fili- pinih Cebuju emisije črnega oglji- ka zmanjšujejo z izboljševanjem javnega mestnega prometa, pri čemer nadgrajujejo svoje avtobuse Rapid T ransit; • v Carigradu so v pilotnih projektih eksperimentirali z dizelskim fil- trom za trdne delce; dnevno kolebanje koncentracij črnega ogljika glede na različne vire onesnaže- vanja, smo izračunali povprečno kon- centracijo za vsako uro v dnevu skozi celotno obdobje meritev in tako dobili povprečni dnevni profil, iz katerega smo ugotovili, da promet v primerjavi s kurjenjem biomase močneje prispeva k povečani koncentraciji črnega ogljika čez dan (Jereb s sodelavci 2017). Sklep Pri zmanjševanju emisije črnega ogljika lahko igrajo pomembno vlo- go optimirano upravljanje prometa, trajnostni prometni sistemi in čiste tehnologije, saj k onesnaženju zraka v mestih več kot 90 % prispevajo emisi- je vozil. Veliko mest v razvitih državah je že doseglo napredek pri zmanjševa- Onesnaženost zraka s črnim ogljikom Na lokaciji A so meritve potekale ves čas, medtem ko so bile na ostalih me- rilnih mestih zaradi ugotavljanja zna- čilnosti prostorske porazdelitve črne- ga ogljika meritve opravljene v krajših časovnih obdobjih (preglednica 2) (Jereb s sodelavci 2017). Najvišje koncentracije črnega ogljika smo zabeležili v zimskem obdobju, na lokaciji A v povprečju 6,32 ± 4,86 µg/m -3 in ob prometnem križišču K4 v povprečju 7,25 ± 6,06 µg/m -3 . Pozimi 2010/2011 je bila na merilnem mestu ob bolnišnici zabeležena povprečna koncentracija 4,93 µg/m -3 (Drinovec, Ježek in Močnik 2012), kar je manj od koncentracij, izmerjenih na lokaciji A. V spomladanskem obdobju od marca do maja so bile izmerjene koncentraci- je črnega ogljika (razen ob križišču K4) večinoma nižje (na lokaciji A na primer 2,69 ± 2,85 µg/m -3 ). Razlog je pred- vsem konec kurilne sezone, kar se kaže v manjšem prispevku kurjenja biomase h koncentracijam črnega ogljika in ve- čji dinamiki zračne plasti, ki vpliva na hitrejše mešanje in redčenje aerosolov v urbanem okolju. Poleti 2010 je bila pri bolnišnici povprečna koncentracija 1,63 µg/m -3 . Prispevek kurjenja bio- mase h koncentracijam črnega ogljika je bil pričakovano največji v zimskem času, spomladi pa se je zmanjšal (slika 6) (Jereb s sodelavci 2017). Nasprotno pa se koncentracije črnega ogljika zaradi prometa (slika 5) v celo- tnem obdobju meritev niso bistveno spremenile in so bolj odvisne od loka- cije meritev, torej od bližine ceste. Da bi ugotovili, kakšno je tipično 20000 15000 10000 5000 BC bb (ngm -3 ) A B C D E 15/01 2017 01/02 2017 15/02 2017 15/03 2017 15/04 2017 01/03 2017 01/04 2017 01/05 2017 Slika 6: Časovni potek koncentracij črnega ogljika zaradi kurjenja biomase na različnih lokacijah. Slika 5: Časovni potek koncentracij črnega ogljika zaradi prometa na različnih lokacijah. 20000 15000 10000 5000 BC tr (ngm -3 ) A B C D E 15/01 2017 01/02 2017 15/02 2017 15/03 2017 15/04 2017 01/03 2017 01/04 2017 01/05 2017 NAPIS NAD ČLANKOM 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 ONESNAŽENOST ZRAKA V CELJU močno vpliva na slabšo kakovost zraka v mestih, je predvsem gost tovorni pro- met. Zato je v Celju mogoče kazalce onesnaževanja s črnim ogljikom, oglji- kovim dioksidom in drugimi onesna- ževali izboljšati z učinkovitejšim upra- vljanjem prometa. V mislih imamo delujoč »zeleni val« in druge pristope za izboljšanje prometne pretočnosti, tako da se vozila čim manj ustavljajo in ponovno pospešujejo. Za ta namen so seveda najboljša zunajnivojska križišča. V raziskavi (Jereb s sodelavci 2017) smo prav tako opredelili alternativne poti za kolesarje, tako da kolesarske steze ne potekajo ob glavni prometnici. S tem se izpostavljenost kolesarjev one- snaževalom, ki ga povzroča promet, bi- stveno zmanjša. Naslednja možnost je izgradnja nove cestne infrastrukture, ki bi promet s severa proti jugu Celja pre- usmeril na novo cesto. Promet po njej bi bil bistveno bolj tekoč in ga ne bi, tako kot zdaj, na razdalji dobrih treh kilometrov prekinjalo kar štirinajst se- maforjev (Jereb s sodel., 2018). nom, troposferskim ozonom in fluoro- vimi ogljikovodiki, lahko v naslednjih nekaj desetletjih zmanjša globalno se- grevanje ozračja za polovico in na Ark- tiki za kar dve tretjini (medmrežje 3). Čeprav so prometne povezave in pro- metna infrastruktura pomembni ra- zvojni dejavniki, ki v Celju izboljšujejo dostopnost in mobilnost, je mestni cestni promet tudi velik vir onesnaže- vanja zraka z naslednjimi onesnaževali: prašnimi delci PM 10 , del katerih je tudi črni ogljik, dušikovimi spojinami in nemetanskimi ogljikovodiki, med ka- terimi so številni pretvorniki pri tvor- bi ozona. Celje ima na eni strani zelo ugodno prometno lego, na drugi pa je na območju mesta pogost toplotni obrat, ki izdatno prispeva k povečane- mu onesnaženju, predvsem z delci čr- nega ogljika (Golavšek 2016). Bolj kot razširjenost cestnega omrež- ja je za oceno onesnaženosti zraka ob prometnicah pomembna gostota pro- meta na njih. Velik onesnaževalec, ki • v Džakarti preiskujejo emisijske standarde vozil; • v Ciudad de Méxicu City so iz- vedli več ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, vključno z zmanj- ševanjem osebnih vozil, razširitvi- jo trajnostnega javnega prevoza in spodbujanjem kolesarjenja. Kon- centracije črnega ogljika v zraku spremljajo na petih izbranih loka- cijah (medmrežje 1). Kalifornija se z zmanjšanjem črnega ogljika spopada tako, da nadzira emisije iz dizelskih motorjev. Prav ta ukrep je pripomogel k čistejšemu zraku in bolj- šemu zdravju ljudi. Prizadevanja za pre- usmeritev tovornjakov in avtobusov so bila učinkovita v boju proti podnebnim spremembam. Če bi kalifornijski model začeli posnemati drugod po svetu, bi lahko v prihodnjih desetletjih upoča- snili globalno segrevanje za okrog 15 %. Zmanjševanje črnega ogljika po vsem svetu, skupaj z zmanjšanjem drugih podnebnih onesnažil, vključno z meta- Viri in literatura 1. ARSO, IVZ RS. Kakovost zraka – zdravje [Internet]. Delovna skupina CEHAP . Medmrežje: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/kakovost_zraka_-_zdravje_peter_otorepec.pdf (11. 6. 2017). 2. Drinovec, L., Ježek, I., Močnik, G. 2012: Meritve in viri ogljičnih aerosolov, Celje, 2010/2011. Poročilo, Aerosol d. o. o. Ljubljana. 3. Golavšek, D. 2016: Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini. Diplomsko delo, Filozofska fakultete Univerze v Mariboru. Maribor. 4. Jereb, B., Gregorič, A., Vovk Korže, A., Močnik, G., Sterle Mašat, N., Kovše, Š., Herman, L., Čeh, I., Bezgovšek, T., Brezovšek, N., Batkovič, T. 2017: Black bicycle: kolesarske poti ob vpadnici v Celje: študentski projekt Po kreativni poti do znanja. Elektronska izdaja, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Celje. Medmrežje: http://lab.fl.um.si/labinf/wp-content/uploads/sites/4/2017/08/BLACK-BICYCLE-final.pdf (15. 6. 2017). 5. Jereb, B., Kumpeščak, S., Bratina, T. 2018: The impact of traffic flow on fuel consumption increase in the urban environment. FME T ransactions 462-2, 278–284. Medmrežje: http://www.mas.bg.ac.rs/_media/istrazivanje/fme/vol46/2/19_b_jereb_et_al.pdf (14. 6. 2017). 6. Medmrežje 1: http://thecityfix.com/blog/cities-fighting-black-carbon-transport-public-health-climate-benefits-change-yin-qiu-angela-enriquez/ (20. 6. 2017). 7. Medmrežje 2: http://www.igsd.org/black-carbon-emissions-cut-90-in-california-model-for-polluted-mega-cities-of-the-world/ (20. 6. 2017). 8. Medmrežje 3: http://www.igsd.org/black-carbon-emissions-cut-90-in-california-model-for-polluted-mega-cities-of-the-world/ (20. 6. 2017). 9. Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje. Uradni list RS 108/13, stran 12538. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/115612/#10.Člen (11. 6. 2016). 10. Poročilo kakovosti zraka, 2015. ARSO. Medmrežje: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/porocilo_2015.pdf (11. 6. 2017). 11. Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Celje, 2014. Medmrežje: https://moc.celje.si/images/Datoteke/Okolje/Porocilo_o_stanju_okolja_v_Mestni_obcini_Celje_2014.pdf (10. 6. 2017). 12. Vovk Korže, A., Sajovic, A. 2009: Poročilo o stanju okolja v mestni občini Celje 2008. MOC, Celje.