INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Knmn
r Q J
V naši občini je izjemno razvit socialni čut za posameznika v stiski, o čemer pričajo številni dobrodelni koncerti in aktivnosti društev in občanov. Tako se je zbiralo sredstva za pomoč družinam v stiski, potekale pa so tudi humanitarne akcije zbiranja sredstev za poplavljena območja. Na slikah zgoraj so utrinki z dobrodelnega koncerta Veselje v sožitju, ki ga je pripravila Župnijska Karitas.
Slika levo: Članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge so pripravile že tradicionalno razstavo pridelkov.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 12. 2012
KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA
Od preprostega tesnila,
do popolnega sistema za sanitarno vodo.
Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let.
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
"a
Prodajni centri MIX: Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, cenjeni občani
DOBRODELNA AKCIJA -
Nabava aparata za merjenje gostote krvi v ZD Videm (INR)
Spoštovani.
Sredstva za nabavo aparata pridno zbiramo. Na poseben račun je prispelo že 3.080 EUR, aparat pa stane 4.000 EUR.
Akcijo so še podprli:
Sevšek Ema, Videm
Grandovec Anton s.p., Cesta
Levstik Jana, Ponikve
Lenarčič Sonja, Ponikve
Oblak Stane, Ponikve
Vrabec Jožica, Ponikve
Miklič Branko, Ponikve
Pavlin Anton, Ponikve
Gobarsko društvo Štorovke, Hočevje
Jakič Stane s.p., Zdenska vas
Avtoprevozništvo Strnad Dejan s.p.,
Cesta
Lenarčič Alojz, Ponikve
M.O.B., d.o.o., Škofljica
Strnad Dragica, Zdenska vas
Sevšek Milan s.p., Videm
Pogorelec Igor s.p., Podtabor
Zrnec Jože, Zdenska vas
Strnad Alojzij, Podgora
KGŽ Franci Žnidaršič, Podgorica
Betonsport, d.o.o., Videm
Hranilnica Lon, d.d., Kranj, PE Grosuplje
Bar Majolka 2010, Videm
Prosim vas za pomoč, ki jo lahko nakažete na za ta namen odprt račun na Občini Dobrepolje. Upam, da bomo z veselim decembrom, ki je mesec dobrote, akcijo uspešno zaključili.
Podatki za nakazila: TRR: 01220-0100002026,
sklic 75969-12, namen: THROMBO
Pred nami je mesec december, veseli december, mesec dobrih mož, mesec poln pričakovanj, mesec obdarovanj ...
Mesec, v katerem občina praznuje svoj občinski praznik in se spominja velikega rojaka Frana Jakliča - Podgoričana, ki vse bolj prodira v ospredje naše zavesti, ko gledamo, kaj je vse storil za našega človeka in naš kraj. Praznik občine je za vse občane. Praznujmo ga skupaj. Veselimo se vsega, kar imamo, kar smo ustvarili. Če bolj natančno pogledamo, analiziramo, primerjamo, bomo ugotovili, da živimo nadstandardno. Morda tega ne občutimo, ker je za nas to nekaj samoumevnega. Praznik občine je druženje, medsebojno prijateljstvo, ohranjanje pristnih vrednot, ki v sodobnem svetu počasi bledijo. In prav ta komponenta - druženje - nam v sedanjem času primanjkuje, ko hitimo iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz leta v leto. Ob tem ne opazimo nikogar in postajamo vse bolj odtujeni drug od drugega. Ali smo zaradi tega srečni, zadovoljni? Ali najdemo notranji mir? Počasi bomo morali ustavljati to hitrost in si vzeti tudi čas zase, svoje bližnje, prijatelje ...
Albert Einstein je zapisal: »Ideali, ki mi razsvetljujejo pot in mi nenehno vlivajo nov pogum , da se veselo spopadam z življenjem, so prijaznost, lepota in resnica ...«. Da, prijaznost, lepota in resnica.
Prav tega nam primanjkuje. Potrudimo se, da bi te vrednote stopile v ospredje prav v teh decembrskih dnevih. Prireditve ob občinskem prazniku so prva priložnost za medsebojna srečanja, s katerimi lahko
KAZALO
okrepimo prej omenjene vrednote. Udeležimo se teh prireditev, poveselimo se, ter polepšajmo dan še nekomu. In to povej naprej.
Dragi občani, polepšali ste že dneve prizadetim v poplavah v občini Duplek, ko ste velikodušno darovali ozimnico in druga živila. Darovali ste preko 3 tone pridelkov, vložene hrane in drugih živil. Vsak najmanjši dar je prispevek k osreči-tvi. Zahvaljujem se predstavnikom gasilskih društev in vaških odborov za pomoč pri izvedbi dobrodelne akcije, zahvaljujem se podjetju Prevozi Grandovec, ki je zopet poskrbelo za brezplačni prevoz v občino Duplek. Vsem še enkrat ISKRENA HVALA. Vesel in ponosen sem, da sem župan občine, v kateri imate čut za sočloveka, torej imate srce polno dobrote in ljubezni. Smo majhna občina, a z velikim srcem. HVALA.
Naslednja pomembna zadeva je proračun občine za leto 2013, ki je bil obravnavan na 13. redni seji občinskega sveta v četrtek, 22. 11. 2012. Proračun smo pripravili glede na sedanjo situacijo, ga racionalizirali na večini postavk. Naj omenim glavne investicije za prihodnje leto: izgradnja novega vrtca, obnova kuhinje v OŠ Dobrepolje, pričetek izgradnje su-hokranjskega vodovoda, nadaljevanje izgradnje podtlačne kanalizacije v Ponikvah, zaključek izgradnje gasilskega doma v Strugah ... Svetniki so podali določene pripombe že na predhodnem usklajeval-nem sestanku ter na sami seji in proračun v prvi obravnavi tudi sprejeli. Proračun je bil predstavljen tudi predsednikom vaških odborov. Posamezni vaški odbori so že posredovali pripombe, ki jih bomo proučili in najbolj tehtne tudi upoštevali. Želimo, da je proračun usklajen. Do priprave predloga proračuna bodo občinskim svetnikom posredovane pripombe vaških odborov, posameznih občanov in svetniških
Iskrena hvala.
Janez Pavlin, župan
Problematika kamnoloma.................................................................... 5
OD LJUDI ZA LJUDI.............................................................................. 13
Veselje v sožitju................................................................................... 14
Društvo upokojencev Dobrepolje praznovalo.........................................18
Ljubljanski maraton............................................................................. 31
skupin, ter katere pripombe bomo upoštevali. Naslednja seja občinskega sveta je predvidena za 18. december 2012, na katerem bo druga obravnava proračuna občine za prihodnje leto.
Nadaljujejo se dela na podtlačni kanalizaciji v Ponikvah, v zaključni fazi je izgradnja fekalne in meteorne kanalizacije ter zamenjava vodovodnih cevi v Pred-strugah. Po terminskem planu poteka izgradnja gasilskega doma v Strugah. Za javno razsvetljavo na Videmskem hribu čakamo na elektro soglasje, upam, da ga
pridobimo čim prej. Material za sončno javno razsvetljavo v vasi Tisovec naj bi prispel 5. decembra. Pričela se bodo dela za dostop invalidov v občinski zgradbi, odpravili bomo še zadnje ovira za dostop invalidom na Vidmu. Tako bodo imeli invalidi neoviran dostop do pošte, matičnega urada in občine. Videm bo postal prijazen do invalidov, tudi parkirna mesta jim pustimo prazna.
Mesec, ki je pred nami, naj bo poln resnice, lepih občutkov in doživetij. Po-
trudimo se, da bomo svetel žarek v očeh bližnjega in začutili bomo nekaj novega, popolnejšega ... ♦
Iskrene čestitke in veliko lepih trenutkov ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra Vam želita župan in občinska uprava.
Šest ur trajajoča maratonska seja prinesla sprejem
prve obravnave proračuna
Mojca Pugelj
Kot po navadi, so svetniki najprej potrdili predlagani dnevni red in zapisnik prejšnje seje ter se seznanili s poročilom o izvedenih in planiranih delih v občini. Največ vprašanj je bilo okrog projekta kanalizacije v Ponikvah, kjer naj bi se 1. etapa 1. faze končala do konca tega leta, sledila naj bi prijava na razpis za pridobitev sredstev za izvedbo 2. in 3. faze ter v prihodnjem letu sama izvedba obeh faz.
Na dnevnem redu je bila tudi točka
»Odlok o zaključnem računu proračuna občine Dobrepolje za leto 2011 z zaključnim poročilom nadzornega odbora občine ter s poročili javnih podjetij, ki so v občinski lasti« - poročilo JKP Grosuplje, Mestne knjižnice Grosuplje in JVIZ OŠ Dobrepolje. Ker so bili nekateri svetniki mnenja, da je poročil, glede na to, v koliko javnih podjetjih ima občina svoj delež, premalo, in ni bilo ustreznih poročevalcev, je župan to točko umaknil z dnevnega reda.
Sledila je prva obravnava »Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2013 z načrtom razvojnih programov za obdobje 2013 do 2016«. Po daljši razpravi in po kar nekaj konstruktivnih predlogih so svetniki proračun z dopolnitvami potrdili. V proračunu za prihodnje leto je planiranih za dobrih 4 milijone evrov prihodkov, največje investicije pa so: gradnja vrtca pri JVIZ OŠ Dobrepolje, izgradnja kanalizacije Ponikve ter izgradnja večna-
menskega objekta v Strugah.
Svetniki so sicer sprejeli še »Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občine Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodra-žica in Velike Lašče« - prva obravnava. V odloku je zapisano, da bodo informativni stroški za delovanje medobčinskega organa v prihodnjem letu znašali dobrih 170 tisoč evrov. Tukaj je vštet vozni park (službeno vozilo, registracija, servisi, pnevmatike, gorico), nakup pisarniške opreme in opreme za redarja, izobraževanje, plače ter drugi stroški. Občina Dobrepolje naj bi v skupnem organu krila dobrih 17% skupnih stroškov, v letošnjem proračunu pa jih ima za to dejavnost namenjenih 30 tisoč evrov.
Obravnavali so tudi Pravilnik o financiranju humanitarnih, invalidskih in drugih organizacij, ki pa ga je župan malo pred polnoči tekom razprave umaknil iz dnevnega reda. ♦
m\
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si
OBVESTILO
Vse kmetovalce, ki ste v sistemu davčnih obveznosti registrirani kot pavšalisti, obveščamo, da bo potrebno s 1. januarjem 2013 obračun izplačanega pavšalnega nadomestila oddati v elektronski obliki preko sistema - eDAVKI.
V kolikor boste pri tem potrebovali našo pomoč, vas obveščamo, da nas je potrebno predhodno pisno pooblastiti, da v vašem imenu oddamo izpolnjeno elektronsko poročilo. Pozivamo vse, ki želite koristiti naše usluge, da se oglasite v naši pisarni, kjer boste podpisali pooblastilo.
Pooblastilo oddajte čim prej, najkasneje do konca leta 2012.
Franci Omahen, KSS Dobrepolje
Pogovor z direktorjem družbe KPL d.d., Adisem Kazičem
Problematika kamnoloma
v Predstrugah
Pripravila: Zvone Gosar, direktor občinske uprave, in Mojca Pugelj
Kakšno je trenutno stanje kamnoloma v Predstrugah?
V letih, ko ima KPL d.d., družba za gradnjo in vzdrževanje cest, zelenih površin ter inženiring v občini Dobrepolje kamnolom, so se vezi med občino in našim podjetjem močno prepletle.
Stanje na trgu gradbenih del v RS se je v primerjavi s preteklimi leti bistveno spremenilo. Od začetka gospodarske krize in recesije je večina velikih gradbenih gospodarskih družb šla v stečaj. Več kot 30.000 delavcev je ostalo brez dela.
Obseg del se je zmanjšal za 80%. Avtocestni križ je zaključen. Večjih gradbenih del na cesto gradnjah v Sloveniji trenutno ni. Ostalo je še nekaj manjših gradbenih podjetij. V KPL d.d. trenutno izvajamo program finančne konsolidacije. Dodatno težavo nam povzroča izredno stanje v gospodarski družbi CPL d.d., ki je večinska lastnica KPL d.d. Gospodarska družba CPL d.d. je blokirana že pol leta. Zaupanje bank do Slovenskih gradbenikov je zelo slabo in pogoji za financiranje gradbenih poslov še nikoli niso bili tako težki kot so sedaj. Navkljub vsem težavam smo zaposleni v KPL d.d. prepričani, da bomo krizo prestali in da bomo še naprej poslovali.
Kakšne so ravni sodelovanja z občino Dobrepolje?
Želimo poudariti, da smo se v vseh letih sodelovanja z občino Dobrepolje trudili delovati družbeno odgovorno. Aktivnosti v kamnolomu Dobrepolje so se v primerjavi s prejšnjimi leti prepolovile. V vmesnem obdobju se je pridobivanje rudnin prestavilo na drugi del območja kamnoloma.
Prebivalci se pritožujejo nad hrupom in prahom, ki nastaja pri miniranju.
Gospodarska družba KPL d.d. redno izvaja meritve, oziroma monitoring na hrup in prah. Poročila o opravljenem monito-ringu so bila posredovana občinski upravi Občine Dobrepolje. V KPL d.d. si želimo ohraniti dober odnos z lokalno skupnostjo. Skladno s tem je bilo v zadnjem času
kar nekaj srečanj na nivoju vodstev gospodarske družbe KPL d.d. in občine. Želimo skupaj z lokalno skupnostjo aktivno sodelovati pri pripravi novega OPN, ki ga za občino Dobrepolje pripravlja podjetje Topos d.o.o.
Kakšno je po vašem mnenju sodelovanje z lokalno skupnostjo?
KPL d.d. je v zadnjih letih znižala stroške občine iz naslova vzdrževalnih cestnih del za 10%. Vsako leto občini zagotovimo 100m3 brezplačnega materiala za vas Predstruge, 2500 t materiala pa prodamo po simbolični ceni. Prav tako smo podarili sredstva za kapelico v Predstrugah, drogo-
ve za javno razsvetljavo, ter z materialom in asfaltom pomagali pri izgradnji športnega igrišča v Predstrugah. Vseskozi smo vključeni v javno življenje lokalne skupnosti z donacijami raznim društvom (gasilcem, športnikom kolesarjem, lovcem in šolarjem). Ker se zavedamo, kako pomemben je dober, odkrit in pošten odnos vseh gospodarskih subjektov in lokalne skupnosti, skupaj s predstavniki občine sodelujemo pri pripravi novega OPN tudi v smislu sanacije degradiranega območja, ki je v lasti KPL d.d. Pojavljajo se različne ideje o ureditvi prostora sedanjega kamnoloma. Pri tem seveda želimo prisluhniti predlogom lokalne skupnosti. Želimo si, da bo območje po končani eksploataciji v korist tako gospodarske družbe KPL d.d., kot tudi lokalne skupnosti.
Kakšni so vaši načrti za naprej?
V vmesnem času želimo vzpostaviti zbirni center za lesno biomaso, kjer bi zagotovili odkup lesne biomase. Občina Dobrepolje je bogata z lesno biomaso in tukaj vidimo skupno poslovno priložnost. KPL d.d. je pripravljena investirati v stroje za drobljenje biomase. Iščemo potencialne kupce in poslovne partnerje. Gre za zeleno energijo iz obnovljivih virov, katero podpirata tako Evropska skupnost kot tudi naša država.
Z željo po uspešnem sodelovanju, občankam in občanom Dobrepolja voščimo ob občinskem prazniku. ♦
Sprememba uradnih ur Upravne enote Grosuplje in krajevnega urada Ivančna gorica ob sredah
S 1. 12. 2012 bodo spremenjene uradne ure ob sredah, in sicer:
•	na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1
v ponedeljek	od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure
v torek	od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure
v sredo	od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure
v petek	od 8. do 13. ure
•na Krajevnem uradu Ivančna Gorica, Sokolska 8
v ponedeljek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure v torek	od 8. do 12. in od 13. do 15. ure
v sredo	od 7. do 12. in od 13. do 16.30 ure
v petek	od 8.00 do 12.30 ure
•	na Krajevnem uradu Dobrepolje ostanejo uradne ure nespremenjene in sicer:
v torek	od 8. do 12. ure in od 12.30 do 14.30 ure.
Nevenka Gorec, univ.dipl.prav. Načelnica Upravne enote Grosuplje
Občinski praznik in spremljajoče prireditve
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo
v soboto, 15. 12. 2012, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu.
Pred osrednjo slovesnostjo (18. 45) bo nastop Godbe Kostanjevica na Krki in prižig božično-novoletne razsvetljave.
V okviru praznovanja bo izveden raznovrsten program, ki bo popestril vzdušje veselega decembra. Naj naštejem nekatere prireditve, ki se bodo zvrstile od 30. 11. do 16. 12. 2012:
•	Turnir v namiznem tenisu, ŠD Kompolje (osnovnošolci, srednješolci, člani, članice) posamezno in ekipno v OŠ Dobrepolje na Vidmu - 30. 11. in 1. 12. 2012
•	Strelsko tekmovanje z zračno puško Zveze paraplegikov Slovenije na Vidmu - 1. 12. 2012 ob 9. uri
•	Koncert ženskega pevskega zbora Biser, KD LOTOS, v Jakličevem domu na Vidmu - 7. 12. 2012 ob 19. uri
•	Glasbeno zabavni večer v Strugah: Družinski Trio Pogladič, PŠ Struge - 8. 12. 2012 ob 18. uri
•	Odprto šahovsko tekmovanje Zveze paraplegikov Slovenije v Domu Prizma Ponikve - 7. 12. 2012 ob 9. uri
•	Ocenjevanje in razstava poprtnikov v Jakličevem domu - 14. 12. 2012 ob 19. uri
Ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra Vam iskreno čestitamo, ter želimo tudi veliko prijetnih trenutkov
ob spremljajočih prireditvah.
Župan, občinska uprava in Občinski svet Občine Dobrepolje.
Podjetniške in druge informacije - november 2012
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise
v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli
na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih
in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1. Tretji javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel v letih 2013 in 2014. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predmet razpisa: je sofinanciranje investicij v osnovna sredstva pri postavitvi novega proizvodnega obrata, širitvi obstoječega obrata ali začetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu (s pomočjo racio-
nalizacije, diverzifikacije ali modernizacije). Cilj javnega razpisa je znižanje vstopnih stroškov investitorjem, katerih naložba bo imela ugodne učinke na: novo zaposlovanje, tehnološko razvojne programe ali spodbujanje razvoja podjetništva ali spodbujanje razvoja turizma. Pogoji za sodelovanje: podjetja so registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah, imajo registriran sedež ali podružnico, poslujejo in bodo izvajala projekt začetne investicije na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel. Na razpis se lahko prijavijo tudi tuja podjetja, vendar je prejemnik sredstev lahko le podjetje, registrirano v Republiki Sloveniji (podružnica tujega podjetja, ki je registrirana v Sloveniji). Rok: za sklopa B in B-turizem: torek, 5. februar 2013, do 12. ure, za sklopa A in A-turizem: četrtek, 14. februar 2013, do 12. ure. Več:
http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/jav-ne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1[show_single]=941
2. 2. javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam. Predmet razpisa: je dodeljevanje ugodnih posojil občinam za financiranje projektov lokalne in regionalne javne
infrastrukture, ki so v večinski lasti države ali občine, oziroma se na občine prenesejo takoj po izvedbi projekta. Rok: 26. 11. 2012. Več: http://www.regionalnisklad.si/obcine
3. Javni razpis PETROLURE/JP/2012/ U10/02 - Nepovratne finančne spodbude za izvedbo programov informiranja in oza-veščanja. Razpisnik: Petrol d.d., Ljubljana. Predmet razpisa je podelitev nepovratnih finančnih spodbud za projekte, ki so usmerjeni v zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih na območju Republike Slovenije, če gre za izvedbo programov informiranja in ozaveščanja. Upravičeni stroški so: organiziranje izobraževalno-ozaveščevalnih prireditev (simpoziji, seminarji, posveti, delavnice, okrogle mize, konference, razstave, natečaji, individualna svetovanja, ipd.); izdajanje strokovnih in poljudnih publikacij (zgibanke, brošure, priročniki, poučne knjige, tematski sklopi znotraj publikacije, priloge časopisom, spletne strani ali aplikacija); organiziranje skupinskih ogledov primerov dobre prakse. Rok: do 4. 12. 2012. Več: http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/ subvencije-ure-ove/objavljeni-razpisi/javni-raz-pis-petrolurejp2012u1002 .
s pevskimi solisti in vokalno skupino ART VOICES
V SREDO, 26. DECEMBRA, OB 19. URI
v dvorani Jakličevega doma na Vidmu.
ZA VSE GLASBENE SLADOKUSCE PRIPRAVLJAMO POPOLNOMA NOV PROGRAM V ZNAMENJU 50-LETNICE SLOVENSKE POPEVKE
OD 1. DECEMBRA NAPREJ BODO VSTOPNICE V PREDPRODAJI
•	V TRGOVINI TRGOJAN NA VIDMU,
•	KNJIŽNICI DOBREPOLJE NA VIDMU,
•	OKREPČEVALNICI ZORA V KOMPOLJAH,
•	PRI ČLANIH GODBE DOBREPOLJE
•	IN URO PRED ZAČETKOM KONCERTA PRI BLAGAJNI DVORANE.
VSTOPNICE BODO OŠTEVILČENE, ZATO SI ZAGOTOVITE SEDEŽ PRAVOČASNO.
Dovolite si skupaj z godbo polepšati in obogatiti božično-novoletne praznike. Se vidimo na koncertu!
ki bo v petek, 21. 12. 2012, ob 17. 30 uri
v Jakličevem domu na Vidmu.
Slavnostni govornik bo župan g. Janez Pavlin.
Kulturni program bodo oblikovali: otroci iz vrtca Ringaraja, učenci PŠ Struge, učenci PŠ Kompolje, učenci OŠ Dobrepolje in učenci Glasbene šole Grosuplje.
VLJUDNO VABLJENI!	JVIZ OŠ DOBREPOLJE
Atestna knjižnica Grosuplje
F.nola Dohrepalje
Iz naše knjižnice*
Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Praznik splošnih knjižnic - imeti knjige v glavi in srcu!
Tone Partljič je poskrbel za prijeten večer	Vokalna skupina Mavrica
Jasmina Mersel
Ob prazniku slovenskih splošnih knjižnic, ki ga obeležujemo 20. novembra, se zvrstijo številne prireditve in aktivnosti, katerih namen je poudariti pomen knjig in predstaviti knjižnične dejavnosti. Ob tej priložnosti smo med nami gostili pisatelja Toneta Partljiča, ki se je v našo dolino pripeljal iz rodnega Maribora. Široka paleta znanja in izkušenj, humor in radost nad življenjem so karakteristike, ki opisujejo Toneta Partljiča, ki si je kot otrok vedno želel dotakniti Sonca. Avtor številnih literarnih del pa ni samo predan pisatelj, temveč se v njem pretaka tudi ljubezen do politike in gledališča. Tako je poleg poučevanja, po izbrazbi je namreč pedagogog, opravljal tudi delo politika, dramaturga in umetniškega vodje gledališč. Vendar kot pravi tudi sam: »Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem.« Njegov opus je izjemno širok in vključuje črtice, novele, romane, dramska dela, scenarije za filme, radijske igre tako za otroke in mladino kot za odrasle. Bil je predsednik Bralne značke Slovenije in strokovne žirije za nagrado Večernica, ter predsednik Društva slovenskih pisateljev. Med njegovimi znanimi deli so Moj ata, socialistični kulak, Hotel sem prijeto sonce, Slišal sem, kako trava raste, Ščuke pa ni... Delo, v katerem Partljič poskuša prikazati ljudi in dogodke, ki so vplivali na razvoj njegove osebnosti, in so ga oblikovali v takega, kot je, pa je avtobiografija Hvala vam, bogovi, za te blodnje. Pri svojem literarnem ustvarjanju ohranja oster humor in s svojimi deli skuša ujeti izraz ter podobo časa. Literarni večer s Tonetom Partljičem je minil v prijetnem in toplem vzdušju, obarvanim s smehom in zgodbami, ki
jih piše življenje in roka pisatelja. Za glasbeno ozadje pa so s čudovitim petjem poskrbele članice Vokalne skupine Mavrica. Zahvaljujejo se tudi Pekarni Blatnik, ki je za ta večer prispevala sladki prigrizek.
Na obisku v podružnični šoli Struge
Ljubezen do branja in knjige je potrebno privzgojiti že v otroštvu. Predvsem je pomembno, da otroku veliko beremo, saj bo potem tudi sam bral z veseljem in brez težav. Pomembno vlogo pri tem procesu pa imajo tudi knjižnice. S tem namenom smo ob prazniku knjižnic izvedli obisk učencev v podružnični šoli Struge. Zavedamo se, da je slednjim obisk knjižnice zaradi oddaljenosti otežen, čeprav kljub temu knjižnico pogosto obiščejo s starši. Slednje se odra-
Učenci 4. in 5. razreda zelo dobro poznajo zgodovino knjige in bogastvo njenih zakladov. Ustvarili so čudovite inicialke, ki so na ogled postavljene v knjižnici.
ža tudi v njihovem navdušenju nad knjigami in branjem. Vsi učenci so namreč izrazili izjemno zanimanje in veselje ob listanju knjig. Učenci 4. in 5. razreda pa so pokazali tudi široko znanje v poznavanju zgodovine knjige. Pod mentorstvom učiteljice Anje Drobnič so izdelali čudovite inicialke - grafično poudarjene ali slikarsko okrašene (velika) začetne črke v tekstu - ki so na ogled postavljene v knjižnici. Lepo vabljeni, da si umetnine ogledate. Topel sprejem, iskreni nasmehi in iskrivi pogledi otrok, ter toplina učiteljic pa so občutki, ki jih je bilo moč začutiti.
»Če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili še bistrejši, jim pripovedujte še več pravljic.«
Albert Einstein
Dragi otroci, še vedno vabljeni na pravljične urice v knjižnici, vsak petek ob 18. uri. ♦
Učenci prve triade podružnične šole Struge, katerih učiteljica je Karmen Perko, so pravi ljubitelji knjig.
Jasmina, hvala za tvoj prijazen nasmeh, hvala za tvoje iskrice v očeh, hvala za trud, prijaznost in smeh, hvala za sonček, za radost, bogastvo tvojih lepih besed.
Hvaležni prvošolčki, drugošolčki, četrtošolci, petošolci iz Strug z učiteljicama Karmen in Anjo.
Konjeniška sekcija TD Podgora organizira
BLAGOSLOV KONJ
na Vidmu, 26. decembra 2012
po 10 maši.
Verjamemo, da bo blagoslov pripomogel k zdravju, rodnosti in blgostanju naših konj. Vsi rejci teh plemenitih živali lepo vabljeni.
TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA
vas v sodelovanju s PLANINSKIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE
vabi na
19. pohod z baklami,
v torek, 25. decembra 2012, ob 13. uri
in
ob 18. uri
s katerim bomo proslavili BOŽIČNI DAN in DAN SAMOSTOJNOSTI naše države.
Cilj pohoda je Kamen vrh v Dobrepolju. Iz Kamen vrha pa prijetno druženje v Koči pri Koritu, v Podgori.
PROGRAM POHODA:
Osrednje zbirno mesto za pohod bo v vasi Podgora, kjer si bo lahko vsak pohodnik kupil
baklo, topel napitek in hrano ter si ogledal likovno razstavo Križev pot v cerkvi Sv. Miklavža v Podgori. Odhod na Kamen vrh bo iz Podgore skupaj z vodiči ob 13. in 18. uri. Pohod do vrha bo trajal približno uro zmerne hoje. Obvezna
primerna obutev in obleka. Na Kamen vrhu nas bodo pričakali gostoljubni člani Planinskega društva Dobrepolje s toplimi napitki. Ob 15 in 20. uri je predviden odhod nazaj v dolino. Po pohodu se boste lahko okrepčali in prijetno družili še naprej v koči pri Koritu, v Podgori.
Koledar prireditev, december 2012
DATUM	LOKACIJA	NAZIV PRIREDITVE	OPIS PRIREDITVE	ORGANIZATOR
6. december, ob 9h	Videm, Jakličev dom	Otroški abonma	Druga predstava Otroškega abonmaja Občine Dobrepolje 2012/2013. Zaključeno za otroke JVIZ OŠ Dobrepolje.	Občina Dobrepolje, JVIZ OŠ Dobrepolje, JSKD OI Ivančna Gorica
6. december, ob 19h	Videm, Jakličev dom-modra dvorana	Vrtiljak mladih, območno srečanje mladih novinarjev in literatov Občine Dobrepolje	Literarno-novinarsko ustvarjanje pod mentorskim vodstvom za učence OŠ Dobrepolje	JSKD OI Ivančna Gorica
14. december, ob 19h	Jakličev dom	Razstava Poprtnikov in prazničnega kruha	Na razstavi bodo na ogled poprtniki in praznični kruhi	DPŽ Dobrepolje Struge
15. december, ob 19h	Jakličev dom	Občinska proslava		Občina Dobrepolje
21. december	Jakličev dom, dvorana	Prireditev ob dnevu samostojnosti	Proslava	JVIZ OŠ Dobrepolje
25. december	Podgora, NVRC koča pri Koritu	19. pohod z baklami na Kamen vrh	Pohod z baklami na Kamen vrh z vodiči iz Podgore na predvečer Dneva samostojnosti in enotnosti. Dnevni pohod ob 13. uri bo prilagojen tudi za najmlajše z vmesnimi postanki in dobrepoljskimi - ljudskimi pripovedmi. Nočni pohod ob 18. uri bo začinjen s glasbenim presenečenjem.	TD Podgora
26. december, ob 10h	Vas Lipa, Pri cerkvi v Strugah	Žegnanje konj	Zbiranje na zbirnem mestu. Konjenica v sprevodu do cerkve in žegnanje.	Konjerejsko društvo Struge
26. december	Videm	Žegnanje konjev na štefanovo	Blagoslov konjev	TD Podgora
31. december	McSion	Prednovoletni ples	Silvestrovanje in ples v klubu	MDD
December	PŠ Struge	Božično-novoletna prireditev (dan samostojnosti)	Prireditev za vse krajane	Mojca Pugelj, vodja šole, vsi zaposleni in vsi učenci -nastopajoči
December	Jakličev dom, prostori knjižnice	Pravljične urice	Vsak petek ob 17h	Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje
December	Podgora, Cerkev Sv. Nikolaja	Miklavžev večer	Srečanje družin ob kulturnem programu, ki ga bo pripravila podgorska mladina z vsebino primerno adventu in času , ko nas obišče Miklavž	TD Podgora
Fotoutrinki z EKOtržnice (foto: Judita Boštjančič)
Aleš Marolt iz Zdenske vasi s ponudbo domačih pridelkov: moka, čebula, Ker se na sejmu že tradicionalno ponujajo medene dobrote, se nam je pred-ješprenj, fižol ...	stavila tudi Cirila Šmid iz Železnikov, z ročno izdelanim medenim pecivom.
Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje
VABI
vse, ki bi želeli ponuditi in prodajati svoje izdelke in pridelke
na EKOTRŽNICI,
ki bo organizirana v soboto, 1. decembra 2012 od 8.30 ure dalje,
na trgu pred občinsko stavbo!
PRIDITE, PRODAJAJTE, KUPUJTE!
PRIJAVE sprejema TD Dobrepolje
na telefon: 041/96-28-23 ali e-mail: td.dohrepolje@gmail.com

EK RP
Evropski kmeflBH «Mad za razvoj podeželja Evropa krvestta v podežefe
LAS Pb poteh dediščin« od Idrijce do KoTpe
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA DOBREPOLJE STRUGE
v sodelovanju z Občino Dobrepolje in TD Dobrepolje
prireja
"iV
3. RAZSTAVO
POPRTNIKOV
Otvoritev razstave bo v petek,
14. decembra 2012, ob 19.00 uri,
v prostorih Društva upokojencev v Jakličevem domu.
Razstavo bo odprl župan Janez Pavlin. Po kratkem kulturnem programu bo sledila podelitev priznanj strokovne komisije.
Vabimo vas, da s svojim poprtnikom sodelujete na razstavi. Poprtnike prinesite v petek, 14.12.2012, med 8:30 in 10:00 uro.
Vljudno vabljeni!
Pogled na barvito in živahno stojnico mlade ustvarjalke Teodore Hekič iz I-
Predstrug, ki se je predstavila s svojimi ročno izdelanimi ogrlicami.	Pogled na ekotržnico.
Franci Novak postal vitez Evropskega pesniškega turnirja
Na drugem Evropskem pesniškem turnirju 2012 v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor je vitez letošnjega turnirja postal slovenski pesnik Franci Novak, ki prihaja iz Vidma v Dobrepolju.
Foto: Gregor Grešak, Pesniški turnir 2012
Strokovno žirijo je najbolj prepričala Novakova pesem Ljudje kot rastline, zmagovalec pa je v trajno last prejel kovano vrtnico, simbol pesniškega viteštva in 1000 evrov denarne nagrade.
Mariborska Založba Pivec je v okviru programa Evropske prestolnice kulture izvedla drugi Evropski pesniški turnir, na ka-
terem so se pomerili zmagovalci državnih izborov za najboljšo neobjavljeno pesem v tekočem letu v Avstriji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Madžarski, Italiji, Slovaški in Sloveniji. Avtorji so svoje pesmi brali v svojih jezikih, prevodi pesmi pa so bili projicirani na platno. Vseh sedem finalnih pesmi, vključno s prevodi v vse jezike sodelujočih držav in angleščino, so pri Založbi Pivec izdali v zborniku, ki ga je brezplačno prejelo v dar občinstvo na finalu, dostopen pa bo tudi v vseh sodelujočih državah.
"Franci Novak je napisal odličen uvid v življenja človeških bitij, njihovih odnosov in narave. Njegova pesem je lirsko poročilo o človeški usodi, dano skozi sliko moškega, ženske in otroka, ki stojijo na robu brezna, z roko v roki, poklanjajoč svojo ljubezen, svojo energijo in spomine enako minulim kot prihajajočim generacijam. Ta izjemno sub-tilna zgodba o tem, kaj smo mi kot človeška bitja zmožni ali nezmožni narediti, da napravimo prostor, ki prihaja, na način, kot to delajo rastline: z nežnostjo in brez destrukci-je...", se je začela obrazložitev mednarodne
strokovne žirije, ki je podelila slovenskemu pesniku naziv viteza. Sestavljali so jo Feri-da Durakovic (Bosna in Hercegovina), Erika Vouk (Slovenija) in lanski zmagovalec Gyözö Ferencz (Madžarska).
Evropski pesniški turnir 2012 pa še ni končan, letos je namreč sestavljen iz treh dogodkov. Prvi revialni turnir v Zalaegers-zegu je bil 15. novembra, po sobotni podelitvi viteškega naziva v Mariboru pa bo tretji dogodek 15. decembra v Sarajevu.
Franci Novak je izdal svoj pesniški prvenec, Otroštvo neba, pri založbi Mladinska knjiga, leta 2011.
(Vir: Zelnik.net MMC, B. Ti., Večer.com)
Andrej Debeljak
Sr(e)čelov
mojega veka
V	petek, 14. decembra, ti bom ob 18.uri,
v beli, pražnji srajci, z v rosi umitimi usti, dušo in rokami na svetem kraju pri Koritu v Podgori
za brezčasni trenutek podaril
za prgišče veliko, nežno, toplo in utripajočo kepo rdečega zlata, katerega sem v SREČELOVU svojega veka, v tihoti neštetih noči skrivaj kopal in drobil iz svojih prsi in ga v plamenih ljubezni in strasti pretopil v besede, dišeče po rodni grudi in izgubljenih obzorjih.
Pridi, ne bo ti žal.
V	SRČELOVU mojega veka sem našel srce, ki bi ga rad podaril tvojemu utripu.
Srčne niti večera bodo z menoj v slikah, besedah, risbah in melodijah prepletali: Meta Mehle, Saša Strnad, Žiga Palčar, Peter Novak, Janko Nose, MPZ Struge, vokalna skupina Mavrica, Prepovedan sad, Koma 750, Mojca Pogorelc, Lidija Pugelj, Petra Stane, Gašper Letonja in Matej Samec.
OD LJUDI ZA LJUDI -
Uspešna humanitarna akcija za poplavljene
Branko Meglen
Spomin na katastrofalne poplave, škodo in nesrečo, ki je še najbolj prizadela struško dolino in njene prebivalce predlansko leto, je živ, kot bi se zgodilo včeraj. Takšne tragedije in preživete strahote se človeku vtisnejo za zmeraj. Vendar, ko so posledice in škode vsaj približno odpravljene in sanirane, ter se življenje vrne v stare tire, hvala bogu pred grozljivimi slikami dobijo prednost tudi lepe podobe o pomoči, ki je prihajala in prišla na vse načine, iz vseh koncev, in nam pomagala, da po dveh letih življenje v struški dolinici teče vsaj približno tako, kot je teklo pred poplavo.
Letos je srd narave prizadejal drugi konec naše državice, ki je tamkajšnje prebivalce pahnil v enako stisko in nesrečo, v kakršni smo se pred dvemi leti nahajali mi sami. In kdo bi bolje vedel, kako hudo je v takih trenutkih, od tistega, ki je to izkusil na svoji koži. In kdo bi bolje od nas vedel, kako nujna in dobrodošla je vsakršna oblika pomoči vsem, ki jih je prizadela naravna ujma.
Zato smo na pobudo treh društev, ki še delujejo v Strugah: KORK Struge, KARITAS Struge in PGD Struge v lastni režiji izvedli humanitarno akcijo zbiranja pomoči za prizadete v poplavah v Podravju. Glede na lastne izkušnje ob katastrofalni poplavi izpred dveh let smo se odločili, da bomo za prizadete zbirali tako finančna sredstva kot
tudi osnovne življenjske potrebščine (hrano, ozimnico, obleke, čistila ...). Za vsako vas sta bila zadolžena po dva prostovoljca vseh treh organizacij, ki sta od hiše do hiše pobirala, kar so se krajani, ki so bili vnaprej na dom pisno obveščeni o načinu in namenu humanitarne akcije, odločili prispevati za prizadete v poplavah. Odziv akcije je bil nad pričakovanji, saj smo v dveh dneh nabrali skoraj 5000 evrov in še veliko materialnih dobrin. Istočasno je potekala akcija zbiranja podatkov, komu bi z izkupičkom akcije najbolj pomagali, saj smo tako denarna kot materialna sredstva hoteli prizadetim izročiti osebno, brez posrednikov. V navezi z g. Labusom smo dobili stik z občinskim vodstvom občine Starše, kamor smo se v nedeljo, 18.11., v jutranjih urah Klavdija, Ciril in jaz z natovorjenim kom-bijem odpeljali proti nam nam neznanim, a po situaciji vendar sorodnim krajem na
drugem koncu podalpske deželice. V prijetnem klepetu in ob obvezni jutranji kavi smo se tako naenkrat znašli na cilju pred Občino Starše. Naša napetost in negotovost pričakovanj, kako bo naše dejanje sprejeto pri prizadetih v Staršah, so se razblinili takoj, ko nas je prijazna gospodična Katarina sprej ela in nas povabila v prostore občinske uprave. Ti so ob prisrčnih rokovanjih ter s predstavitvenimi pozdravi s predstavniki RK, CZ, PGD Starše in podžupanje g. Nataše oživeli v sproščen klepet, izmenjavo izkušenj ob naših in njihovih poplavah, ter vseh dogodkov, povezanih z njimi. Ob tej priložnosti smo dali tudi kratek intervju za časnik Večer. Po predaji oblek, hrane in druge materialne pomoči, ter kakopak denarja, kar je prejemnike prijetno presenetilo, smo se odpravili na ogled poplavljenih območij. Ogledali smo si hlev s 300 glavami živine, ki je bil poplavljen z živino vred. Škoda je nepopisna. Tako na objektih in infrastrukturi, kot tudi na področjih, kjer je drla voda: njive, travniki, pašniki, breži-ne rek . Za tem smo si ogledali še gasilski dom, kjer so nam predstavili aktivnosti in delo društva, ki se ponaša že s 125. leti svojega obstoja. Polni lepih vtisov in toplih občutij o sprejetosti smo bili po teh ogledih in diskusijah povabljeni še v domačo gostilno na kosilo.
Poslovili smo se kot stari prijatelji, ki se poznajo od nekdaj. Kako malo je potrebno, da osrečiš ljudi, ki so prejeli pomoč od nekih do sedaj jim neznanih krajanov, malih, razmetanih vasic neke dolinice nekje na Dolenjskem. A zagotovo so vsaj tako lepi občutki kakor njih prevevali tudi nas, da smo skupaj naredili dobro in plemenito delo in vsaj malo pripomogli nekomu olajšati nesrečo, vsaj tako veliko, v kolikor veliki smo se sami znašli pred dvema letoma.
Hvala vsem krajanom struških vasi, ki niso pozabili, da smo se mi sami nahajali v enako težki situaciji ob poplavi, in kako hvalevredna in blagodejna je bila tedaj tuja pomoč nam, ter dokazali svojo človeškost, tako darežljivo prispevali denarna sredstva in materialne dobrine, kakor tudi svoje srce, da smo skupaj nekomu pomagali v nesreči.
P.S: Prispevek o naši humanitarni akciji v občini Starše je bil objavljen v dnevniku Večer, ter v lokalnem glasilu občine Starše. ♦
Ob praznovanju 20-letnice ustanovitve Župnijske Karitas Dobrepolje-Videm
Veselje v sožitju
Andrej Debeljak
Začel bom kar z naslovom, s katerim je Župnijska Karitas Dobrepolje, 20. oktobra 2012, občanke in občane naše občine počastila z dobrodelnim koncertom.
Glasbeno-dramski večer, razgiban, pisan, utripajoč in prežet s pozitivno energijo, ki sta ga duhovito in izvirno, v kontekstu sožitja povezovala nadobudna Sara Blatnik in izkušeni Igor Ahačevčič, se je s svojo toplino in sporočilom dotaknil vsakogar, ki je žrtvoval drobtinico svojega časa in srca in se v soboto zvečer v Jakličevem domu pridružil karavani, ki je tudi svoje slavje ovekovečila z dobroto, saj je prostovoljne prispevke takoj namenila trem pomoči potrebnim družinam.
Če seštejem vse nastopajoče, govornika: tajnica Župnijske Karitas Dobrepolje ga. Marta Šuštar in direktor Škofijske karitas Ljubljana g. Tone Kompare, ter še vse druge, ki so sodelovali, od tistih, ki so skrbeli za sceno, ozvočenje, osvetlitev, do donatorjev in skrbnih rok, ki so poskrbele za zakusko po koncertu, ter kakopak poslušalcev in gledalcev koncerta, dobim Noetovo barko, v kateri je zaobjeta cela populacija obeh spolov, vseh starosti, stanov, poklicev, nazorov in še česa, ki je imela ta večer in ima verjetno tudi nasploh v življenju izostren čut za sočloveka, dobroto in pomoč. Vse to pa poleg spoštovanja in iskrenosti te-
melji na sožitju med vsemi in vsem na tem našem dragocenem planetku v brezkra-jnem vesolju.
In dandanes, ko svet z nadsvetlobno hitrostjo drvi v pehanje za materialnimi dobrinami, ko se lestvice človeških vrednot podirajo kot hiše s kart, ko egoizem zida vedno višje zidove sam okoli sebe in vse bolj postajamo roboti, okuženi z vsem, kar nam potrošniški sistem ponuja, prepričujoč nas, da vse to moramo imeti,
Karitas *
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, povezovalcema Sari in Igorju ter vsem, ki ste darovali svoj prosti čas in sposobnosti ali prispevali materialne darove ter s tem omogočili dobrodelni koncert ob 20 - letnici ŽK Dobrepolje. Prav tako se iskreno zahvaljujemo vsem obiskovalcem koncerta, ki ste prispevali dar za Župnijsko Karitas.
Darovali ste 1321,60 €. Stroške smo imeli za tiskovine (priloga Oznanil ob 20-letnici ŽK, letaki, programski list), skupno 380,00 €. Vse ostalo je bilo opravljeno s prostovoljnim delom oz. podarjeno (nastopajoči, scena, tehnika, ureditev prostora za zakusko, priprava hrane, hrana in pijača, fotografiranje). Bog vam vsem povrni!
Prihodek je bil položen na tekoči račun ŽK in že porabljen za plačilo položnic družinam v stiski v naši občini in sicer:
•	za stroške šolanja otrok: 473,11€
•	za plačilo kurjave 439,01€.
Dobrodelni koncert so podprli:
AURORAGRAF d. o. o., Videm
ZDRUŽENJE SAZAS, Trzin
PIZZERIA PRI PETRU, Struge
OKREPČEVALNICA PRI ŠUŠTARJU, Struge
OKREPČEVALNICA PRI ZORI, Kompolje
BAR MAJOLKA, Videm
GOSTILNA BRDAVS, Videm
PIZZERIA ADAM, Ponikve
TRGOVINA JELKA, Struge
TRGOJAN, Videm
TUŠ MARKET VIDEM
HAPPYPEK, Podgorica
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
ZAVOD SVETE TEREZIJE
OŠ DOBREPOLJE
OBČINA DOBREPOLJE
NADA STRNAD
GOSPODINJE iz Strug in Dobrepolja, ki so napekle pecivo in kruh
Hvala, ker nam zaupate!
Marta Šuštar, za Župnijsko Karitas Dobrepolje
je jubilej in njegov koncert svetal žarek, ki daje upanje, da človek še obstaja, da obstaja in še utripa srce. Šele ko nas doleti nesreča, se zavemo, da smo nebogljeni, kakor listi na drevesu, ki jih že majhen piš odtrga od vej in vrže ob tla. Koliko ljudi je, pa ne le na širnem svetu, ampak že tu okoli nas, ki potrebujejo pomoč?! Pomoč vseh vrst. Star pregovor pravi, da če je samo en par rok, včasih zmanjka samo pol kilograma, zaradi katerega je breme pretežko. In ko tega ne bomo več videli in ne vedeli, bomo naenkrat čez noč sami. Ko nam ne bo več mar za sočloveka in za druge in ne drugim mar za nas, bo svet mrtev. Huda grožnja, za katero pa ni potrebno, da se uresniči. Vsak sam zase lahko začne s preprostimi vsakdanjimi stvarmi: s tistimi polkilogramskimi. Ko v trgovini vidiš, da se starka ali starček mučita s tovorom in jima pomagaš, oblačila, ki jih ne potrebuješ, daš tistim, ki jih nimajo. Če se vsak dan odpoveš samo eni stvari, ki jo v resnici ne potrebuješ, prihraniš toliko, da lahko nekomu pomagaš preživeti.
Razmišljanj, besed, zgodb in naukov bi bilo lahko sto strani. A besede ne nasitijo, ne oblečejo, ne plačajo položnic, ne zdravijo, ne postavljajo porušenih domov ...
Potrebna so dejanja.
20. oktober, dvajset let, praznovanje, veselje, druženje. Kolikor je že bilo dobrega storjenega v tem obdobju, ni časa za letenje na krilih pohval in komplimentov, sanjarjenje in samopaštvo. Severovzhodno Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, ki so neštetim ljudem vzele dom in osnovne življenjske potrebščine. Srce se je stisnilo ob njihovi nesreči. In človečnost je kriknila v skrbi zanje. V tisoče prsih se je zganilo, da bi pomagali vsem, ki jih je doletela ta katastrofa. Vsak trenutek je dragocen. Sestra! Brat! Pridružita se mi! Se vidimo na okopih dobrote, da pomagamo človeku!
Ena stran mene je zanesenjaška, altruistična, empatična, entuzijastična, srčna; do zadnjega atoma mojega bitja. Druga stran mene je bolj skeptična, previdna, labilno razumska, empirična, nezaupljiva, temnogleda, z nezaceljenimi ranami in ožganinami srca, ki jih je zadal zunanji svet. Njena plat zgodbe ni tako pravljična. Najprej mi dopoveduje to, da smo s potrošništvom in kapitalizmom okuženi bolj, kot si upamo priznati. Da kopičimo in kopičimo materialne dobrine, znotraj vedno bolj prazni in siromašni, misleč, da
smo s plehom, plastiko in papirjem varni. Pa smo res? Ko pridejo bolezen, vojne, naravne katastrofe, vidimo, da temu ni tako. Kolikor se počutimo že močne in vsemogočne, tako smo v takšnih primerih nemočni, krhki, nebogljeni in usmiljenja vredni. Ko sem v škatlo s prostovoljnimi prispevki spustil svoj dar, izkupiček enega delovnega dne, sem se počutil svetniškega. Po pilatsko sem si umil roke in svoji vesti zamašil gofljo, ki mi je prigovarjala, da bi lahko dal več. Pa naj da več tisti, ki ima več! Vsi poznamo pesem o dveh novčičih: od vseh je dala največ ženica, ki je dala samo dva novčiča, a je bilo to vse, kar je imela. Poleg tega mi na misel prideta še dva življenjska nauka, povezana z dajanjem. Eden je ta, da naj tvoja levica ne ve, kar počne tvoja desnica, in če že daš, daj zato, ker boš s tem storil nekaj dobrega in plemenitega, ko boš nekomu pomagal s svojim darom ali dejanjem, ne pa da to storiš, da bi bila poveličevana in širom oznanjana tvoja velikodušnost. Večjega plačila človek ne more prejeti, od lastnega, notranjega zadovoljstva, da je dal in pomagal. Drugi nauk pa je ta, da resnično daš samo takrat, kadar daš, še preden te prosijo za to. In v tej številki
Našega kraja bomo lahko prebrali še kar nekaj člankov o takšnem-resničnem dajanju. Četudi človek v zdajšnji dobi, svetovni ureditvi in usmerjenosti vedno bolj težko verjame v pravičnost, poštenje ter še marsikatero drugo, človeško plemenito vrlino in vrednoto, vseeno verjamem v to, da bodo dobrota, skrb in pomoč sočloveku preživele. To pa je možno samo na en način. Če bom, če boš, če bova, če bomo sami stopali na okope dobrote, ne čakajoč, da bo to storil kdo drug namesto nas. Če bomo pred svojimi očmi imeli še koga drugega razen sebe, če bomo slišali njegov klic v stiski. Že mogoče, da na splošno velja rek, da lačnemu ne pomagaš tako, da ga nasitiš, ampak da ga naučiš loviti ribe. A v življenju so žal mnogi primeri, ko človeku lahko pomagaš le tako, da mu daš osnovne življenjske potrebščine.
Mislim, da bom tako v življenju ravnal do svojega zadnjega diha. Ker mi je tako s svojim zgledom in življenjem od malih nog kazala mama. Ker ni sebe nikdar postavila na prvo mesto. Ker se je vedno žrtvovala v imenu dobrega. Ker je svoje zlato seme posadila tudi v moje srce. Vedno so in vedno bodo obstajala razočaranja in madeži, a je vedno bila in bo, od njih večja in močnejša vera v srce in človečnost. Nikoli ne veš, kdaj koga doleti nesreča, in s tem ko pomagaš drugemu, še najbolj pomagaš sebi. Zato še enkrat: Sestra! Brat! Se vidiva na okopih dobrote, da pomagava človeku! ♦
Potres (razmišljanje o naravnih katastrofah)
Anamarija Rebolj
Ljudje vse manj skrbimo za naravo. Ne cenimo je, se ne zavedamo, da nam daje hrano, preživetje, da smo zaradi matere narave, to kar smo ... Ne, ne zavedamo se ničesar. Torej, ali smo ljudje res bitja, ki nimajo čustev, ne premorejo niti kančka hvaležnosti, ljubezni, dobrotljivosti ?! Ne vem. Vem le to, da smo takrat, ko se nam narava maščuje in nas kaznuje za storjeno, vsi ljudje na nogah, jokamo in tožimo, ko gledamo, kako naše domove, našo lastnino, naše materialne dobrine globoko prizadeta narava uničuje. Ko se narava odloči narediti pohod, pri katerem ne bo usmiljena, smo ljudje povsem nemočni.
Prižgala sem televizijo, se usedla na stol in poslušala poročila. Prikazovali so ostanke močnega, uničujočega in neusmiljenega potresa v Italiji. Hiše so se podirale ena za drugo, ljudje so tekali po ulicah, jokali za svojimi svojci, za svojimi bivališči, katera so nekateri gradili vse življenje ... Bilo je enostavno grozno.
Ugasnila sem televizijo in obsedela. Enostavno sem bila globoko šokirana. Zamislila sem si ljudi, ki so ostali brez domov, brez ljubljenih, brez vsega. Kako življenje včasih ni pravično, sem pomislila. Prizadetih je bilo veliko ljudi, ki si tega prav gotovo niso zaslužili. Resnično sem bila jezna, pa tudi razočarana nad naravo,
usodo. Toda ali se kdaj vprašam, kakšna sem pa jaz? Ali sem kaj boljša od tega uničujočega potresa? Ne, žal nisem. Včasih sem še hujša kakor on. Sem kdaj pomislila, kako sem razvajena, da jokam za vsako malenkost? Kaj pa ti ljudje, žrtve potresa? Ti imajo razlog za jok, ne jaz. Velikokrat mi ni bilo prav, če ni bilo za kosilo na mizi moje najljubše jedi, celo pokvarilo mi je dan. Kaj pa ti ljudje? Nekaterim ljudem je potres za vedno pokvaril in zaznamoval življenje. V izložbi sem nekoč videla neko lepo uro, toda mama mi je ni hotela kupiti, kajti nakita in drugih reči sem imela že doma veliko; sicer sem vedela, da ima mati prav, toda tega nisem hotela priznati in sem kuhala mulo še kar nekaj časa, jezna sem bila na ves svet, na vse. Kaj bi dali ti ljudje, da bi se jokali zaradi neke ure, ne pa za svojimi domovi in svojci? Torej, nad čim se imam jaz pravico pritoževati?! Po licu mi je stekla solza. Pa ne solza žalosti, skrbi ali česa drugega . Ne. To je bila solza spoznanja, da imam vse, da moram biti za vse to hvaležna, kajti ti ljudje bi dali vse, da bi bili na mojem mestu.
V potresu je bilo prizadetih res veliko ljudi, toda meni so ta potres in ti ljudje odprli oči. Hvaležna sem jim in vse bi dala, da bi to vedeli tudi oni. Da bi vedeli, da ni v tej katastrofi vse tako črno, da bi vedeli, da so nekemu dekletu spremenili pogled na svet, pogled na življenje. ♦
Pomoč prizadetim v poplavah 2012 Karitas
Kraje v okolici Maribora so prizadele hude poplave. Župnijska Karitas Dobrepolje je v povezavi s Škofijsko Karitas Maribor
organizirala zbiranje pomoči za poplavljena območja.
Akciji so se z veseljem pridružili: Društvo upokojencev Dobrepolje, RK - podružnica Dobrepolje in KZ Dobrepolje, ki je ponudila skladišče za zbiranje pomoči, da smo z akcijo lahko takoj pričeli. Zbrali smo za poln tovornjak materiala, in sicer: ca 70 kozarcev vložene hrane, 25 vreč krompirja, večjo količino odej in posteljnega perila, 5 jogijev, približno 3m3 otroških oblačil, 5 grelnih teles (radiatorji, pečice), 1 paleto gradbenega materiala in 570 EUR denarja. Podarjene stvari so bile 20. novembra 2012 dostavljene na prizadeta področja, denar je bil nakazan na TRR Škofijske Karitas Maribor za pomoč poplavljenim.
Hvala Milošu Mehletu in Jožetu Jerši-
nu, ki sta dobrohotno omogočila prevzem podarjenih stvari, hvala g. županu Janezu Pavlinu za pomoč pri obveščanju in organizaciji prevoza in Prevozništvu Grando-vec za prevoz, hvala vsem, ki ste pomagali pri obveščanju, zbiranju in nakladanju na tovornjak, največja zahvala pa vsem, ki ste se odzvali in prispevali svoj dar. Bog vam vsem povrni!
Zbiralna akcija je potekala tudi po vaseh pod okriljem občine in gasilskih društev. Prav tako so organizirali zbiranje pomoči v Strugah. Vse, kar ste kjerkoli podarili, je bilo takoj dostavljeno pomoči potrebnim. ♦
Ne moremo storiti velikih stvari, lahko pa storimo male z veliko ljubeznijo.
Bl. Mati Terezija
Občinski in regijski kviz gasilske mladine
Komaj je minilo nekaj tednov od občinskega tekmovanja v Zagorici, smo bili gasilci spet v pogonu. Pod okriljem GZ Dobrepolje je v soboto, 27. Oktobra, v prostorih Osnovne šole Dobrepolje, potekal 6. občinski kviz gasilske mladine.
Mladinska komisija
Tekmovanje je bilo šesto po vrsti, tako da je potekalo po že ustaljenih tirih. Mladi gasilci so se pomerili v disciplinah, katere določa Gasilska zveza Slovenije v svojem razpisu in se delijo v tri starostne kategorije - pionirji (7-11 let), mladinci (12-16 let) ter gasilci pripravniki (16-18 let). Naloge in vprašanja so bila kategorijam primerno prilagojena. Prevladovale so discipline, ki dajejo poudarek na znanju, na primer testi z vprašanji na področju požarne preventive, poznavanje organizacije ter zgodovine gasilstva. Pa tudi bolj zabavne, kot so »drži/ ne drži« in »od 5 proti nič«, po kopitu znane televizijske mladinske oddaje. Manjkale pa niso tudi spretnostne naloge vezanja vozlov, prepoznavanja različnih orodji ipd.
Tekmovalo je 37 ekip iz vseh sedmih prostovoljnih gasilskih društev iz naše zveze. Prva tri mesta po kategorijah so osvojile ekipe:
Pionirji (7-11 let):
1.	mesto: Ponikve 1
2.	mesto: Zdenska vas 1
3.	mesto: Zdenska vas 3
Mladinci (12-16 let):
1.	mesto: Zdenska vas 4
2.	mesto: Kompolje 3
3.	mesto: Kompolje 4
Gasilci pripravniki (16-18 let):
1.	mesto: Hočevje 1
2.	mesto: Zagorica 7
3.	mesto: Zagorica 8
Po opravljenem tekmovalnem delu je potekal tudi družabni program, ki je zapolnil dolgčas ob čakanju rezultatov. Tako so se v telovadnici otroci pomerili v zanimivih spretnostnih igrah.
Zgoraj omenjenim ekipam je pripadla čast, da zastopajo GZ Dobrepolje na regijskem kvizu, regije Ljubljana II., ki je potekal 10. novembra v OŠ Stara Cerkev v gasilski zvezi Kočevje. Napredovale so ekipe iz različnih društev, kar kaže na to, da se na področju mladine dela dobro v vseh društvih, ne le v določenih, kot je trend v nekaterih gasilskih zvezah.
Na regijskem kvizu so nas najbolj raz-
veselili gasilci pripravniki iz Hočevja, ki so osvojili 1. mesto in bodo 24. novembra tekmovali na najvišjem nivoju, državnem kvizu v Cerknici. Čestitke gredo tudi drugim ekipam, ki so se potrudile in nastopile po najboljših močeh. Nekaterim je zmanjkalo le nekaj sreče, saj so bili zelo blizu najboljšim.
Na koncu bi se zahvalili organizatorjem kviza, vsem nastopajočim ekipam in njihovim mentorjem, sodnikom ter ravnatelju g. Ivanu Grandovcu, ki nam je ponovno odstopil prostore OŠ Dobrepolje in tudi aktivno sodeloval pri zaključku tekmovanja.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! ♦
Društvo upokojencev Dobrepolje praznovalo
60-letnico ustanovitve društva
Vsako društvo svoj obstoj ter dolgoletno delovanje doživlja in proslavlja na svoj način. Člani društva upokojencev so na vseh 60 let delovanja zelo ponosni. Še najbolj pa so ponosni na vse, kar so v teh letih dosegli in dobrega storili.
Mojca Pugelj
Najprej so nas s tremi pesmimi razveselili glasovi mešanega pevskega zbora »Škrjan-ček«, sledil je pozdrav predsednice društva, Fani Kralj, ki se je zahvalila vsem članom in donatorjem, ki jih kakorkoli pomagate uresničevati vsakoletne cilje.
Kratko zgodovino društva je nato predstavila tajnica društva, Marija Tegel.
Društvo je bilo ustanovljeno v novembru, leta 1952. Ustanovitelj je bil Tavželj Anton iz Predstrug. Na začetku društvo ni imelo svojih prostorov, sestanki so potekali kar po domovih članov ali po gostilnah. Ob pomoči Dušana Kavčiča iz Predstrug so se začele aktivnosti za pridobitev prostorov za
delovanje društva - dobili so jih leta 1983, v stari šoli na Vidmu. Od takrat dalje so vse aktivnosti potekale v lepo urejenih prostorih. Manj kot 10 let kasneje so se začeli zapleti glede prostorov društva, člani so ostali brez strehe nad glavo. Sledilo je veliko pogovorov, da so dobili prostore v kleti tedanje občine.
V letu 2003 pa so se zopet selili, tokrat na veliko boljše, svetle prostore v kleti Jakličevega doma. Dvorano je opremila občina, pisarno in kuhinjo pa so si uredili sami iz lastnih sredstev. Na dan otvoritve novih prostorov so razvili tudi nov društveni prapor. Na istem občnem zboru so bili izvoljeni: Fani Kralj iz Zagorice za predsednico, Stane Rotar iz Kompolj za podpredsednika,
tajniška dela pa je prevzela Marija Tegel iz Predstrug.
Vodstvena ekipa je zelo zagnana - veliko pojejo, telovadijo, organizirajo zabave, izlete in sre čanj a, tako da nikomur v društvu ne more biti dolgčas.
Omenila sem, da pojejo. Ja, leta 2000 so ustanovili mešani pevski zbor »Škrjanček«, katerega vodi zborovodja Josip Mihelčič. Zbor pripravlja samostojne koncerte, nastopa pa tudi po domovih za ostarele in na raznih prireditvah v dolini.
V društvo je včlanjena tudi Gabrijela Škantelj, literatka, ki nam je povedala svojo recitacijo, ki jo je pripravila prav posebej za njihov praznik.
Imeli pa so tudi nekaj posebnih gostov,
med njimi tudi predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije, Matejo Kožuh Novak. Najprej je seveda pohvalila zelo lepe prostore in urejenost, ter se poverjenikom in funkcionarjem zahvalila za zelo zgledno delovanje. Vesela je, da se v društvu toliko ljudi druži, pomaga in se spoštuje med seboj, poudarila pa je, da bo prihodnost človeštva morala temeljiti na med-generacijskem sodelovanju. Predsednica je nato od nje prevzela plaketo za uspešnih 60 let delovanja društva.
Sledil je nagovor predstavnice pokrajinske zveze Slovenije in predsednice sveta ZPIZ, Anke To-
minšek. Tudi ona je članom čestitala ob visokem jubileju,
jim zaželela, naj bodo še naprej prijatelji med seboj in jih pozvala, naj v prihodnost gledajo z optimizmom in ne črnogledo.
Ker je bil župan odsoten, se je prireditve udeležila svetnica Judita Oblak, ki se je članom zahvalila za sodelovanje v občini, za pomoč pri dogodkih in za dokazovanje, da leta niso in ne smejo biti ovira, če želi nekdo v tretjem življenjskem obdobju živeti polno življenje.
Članom društva tudi iz uredništva Našega kraja želimo še obilo zdravja ter veliko prij etnega druženja tudi v prihodnje. ♦
Marija Mohorič PRAZNOVANJE
60 LETNICE DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Danes ni navaden dan, saj naše društvo upokojencev praznuje 60 let ustanovitve, torej, rojstni dan.
Ko se je društvo ustanovilo, kaj mislite, s kom se je okrog vozilo? Avtomobilov ni bilo, bogat si bil, če si imel kolo.
Začetniki so morali biti dobre volje, da so prepotovali Dobrepolje. In tako dobro znali govoriti, Če so hoteli člane pridobiti.
Le redki so bili takrat upokojeni. Gotovo pa so bili še kleni, da so se odločili in društvo ustanovili.
Zdaj upokojencev je vse več, na SPIZU pravijo, da nas je preveč. Denarja je za nas premalo še tega da bo zmanjkovalo.
Mlajši pa v društvo upokojencev ne hitijo, kot da starih se bojijo. Ne zavedajo se kako čas hiti, da bodo kmalu stari tudi sami.
Vabilo na Pokljuko
Turistično društvo Dobrepolje in Občina Dobrepolje
vse ljubitelje športa vabimo na Pokljuko
na ogled tekme za svetovni pokal v biatlonu v nedeljo, 16. 12. 2012,
kjer bo na sporedu skupinski štart moških na 15 km in žensk na 12,5 km. Odhod avtobusa bo iz Vidma ob 9.10 uri (iz Ponikev ob 9.00). Ogled tekme je brezplačen (hvala OK Pokljuka za vstopnice in LLP za prevoz).
Prijave sprejemamo na TD Dobrepolje 041 962 823 (Judita) in občini Dobrepolje na tel št. 01/ 788 02 80.
Vljudno vabljeni.
Članice DPŽ Dobrepolje - Struge
so tudi letos na zahvalno nedeljo pripravile razstavo
Na nedeljo, po prazniku vseh svetih, vsako leto obhajamo zahvalno nedeljo. Opozori nas na pomen zahvale in nas uči, da v vsem in vsakemu iščemo dobro. Zahvala zajema vse naše življenje - vse kar smo in kar imamo. Mašo so farani seveda sklenili z zahvalno pesmijo, ki je mogočno zadonela po cerkvi, druženje pa so potem nadaljevali pred cerkvijo.
Mojca Pugelj
V ta namen so namreč članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge letos pred farnima cerkvicama na Vidmu in v Strugah pripravile že tradicionalno razstavo pridelkov. V sončnem vremenu, ki je še krasilo tisto nedeljsko dopoldne, so si občani na Vidmu lahko ogledali zelo lepo, estetsko oblikovano stojnico, katero je letos pripravil sam kaplan, Marinko Bilandžič.
Tudi v Strugah je bila miza praznično pogrnjena s prtom in seveda bogato obložena, na njej ni manjkalo domačega peciva, pa kruha in toplega čaja.
Precej privlačna pa je bila letos tudi stojnica Cirile Šmid, ki si je v naše kraje pripeljala iz gorenjskega konca, iz Železnikov. Cirila ročno oblikuje figurativno pecivo iz medenega testa, ali pa ga odtisne s pomočjo lesene-
ga modela. Kot pravi, so medeni kruhek ljudje pekli ob cerkvenih praznikih, ob. sv. Miklavžu, Božiču, Novem letu, pa tudi ob semanjih dneh, raznih žegnanjih in godovih. Danes pa ta kruhek predstavlja predvsem turističnih spominek ali pa praznično darilo.
Zahvaljevanje je ključnega pomena za ohranjanje dobrih, trdnih in prijateljskih vezi med ljudmi. Zato BODIMO HVALEŽNI, ker:
»Biti hvaležen pomeni - imeti veliko srce.
Hvaležen je tisti, ki se zaveda prejetih darov.
Hvaležen človek je radosten; ve, da je vse, kar prejema od Nekoga.«
(Ivan Hočevar)
Spomeniki NOB v občini Dobrepolje
Spomeniki spadajo v kulturno dediščino in si zato zaslužijo posebno skrb in pozornost. Lokalna skupnost je še posebej zadolžena za obnovo in vzdrževanje spominskih obeležij z grobišči.
Franc Štibernik
Predsednik ZB NOB Grosuplje
Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje, ki deluje kot društvo in pravni naslednik nekdanje Zveze borcev, je še posebej zainteresirana za stalno skrb in vzdrževanje spominskih obeležij, ki so jih postavili in gradili člani ZB.
Društvo že kar nekaj časa ne dobi namenskih proračunskih sredstev, saj je skrb za zgodovinsko in kulturno dediščino prenesena na lokalno skupnost. Člani Krajevnih organizacij ZB po svojih močeh skrbimo predvsem za čiščenje in urejen videz obeležij, seveda v sodelovanju z občinami in krajevnimi skupnostmi.
V občini Dobrepolje že vrsto let nimamo več Krajevne organizacije združenj borcev za vrednote NOB, čeprav smo društvo, v katerega se lahko včlanijo vsi zagovornik vrednot narodnoosvobodilnega boja 19411945. Naša prizadevanja za ponovno ustanovitev Krajevne organizacije so lansko leto obrodila sadove z ustanovitvijo KO Hočevje, v kateri je 12 članov. Upam, da se jim bodo pridružili tudi domačini iz Dobre-poljske doline.
Dobrepoljska dolina je med vojno z vso krutostjo občutila vojno vihro.
Na spominskih ploščah domačinom v Predstrugah lahko preberemo imena 37. padlih borcev, 48. talcev in 21. žrtev taborišč.
Pred cerkvijo na Vidmu pa stoji spominsko znamenje tistim, ki so padli v domobranskih vrstah kot pomočniki okupatorja in žrtvam nerazumnega maščevanja zmagovalcev po vojni. Napis na spomeniku naj bi opravičeval sodelovanje z okupatorjem.
Vsa spominska znamenja, naj bodo to spomeniki padlim v 1. svetovni vojni, spomeniki iz časov NOB in spomeniki žrtvam vojnega nasilja, so najboljša knjiga naše zgodovine, zato je prav, da jih obiskujemo, skrbimo zanje in si ob prebiranju napisov in imen ustvarjamo podobo naše pretekle zgodovine in spoznavamo, kako je potrebno živeti, sodelovati in se medsebojno spoštovati, da se dnevi naše krvave zgodovine ne bi nikoli več povrnili.
Sodelovanje Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje z župani občine Do-
brepolje je bilo vedno zgledno. Še posebno moram pohvaliti odnos župana Janeza Pavlina do vseh spominskih obeležij. Občina je tako že poskrbela za grobišča na pokopališču v Vidmu. V planu pa je obnova tudi ostalih spominskih obeležij.
Za obuditev spomina si poglejmo slike iz marca 2008 in letošnjega oktobra 2012.
Slike so najboljši dokaz naše skrbi za kulturno in memorialno dediščino, in naj bodo tudi spodbuda krajanom za večjo skrb v prihodnje.
Grobišče na pokopališču v Vidmu
Spominska plošča talcem na pokopališču v Vidmu
Na večjo obnovo pa čakajo še naslednja obeležja.
Spomenik padlim v Dobrepolju
Spomenik pred podružnično šolo v Strugah, kjer je bila letos obnovljena spominska plošča, na obnovo pa čaka še zid in zvezda na stebričku
V vasi Cesta je narava hitrejša od tistih, ki naj bi skrbeli za to znamenje, posvečeno Mikličevi družini. Upamo, da bodo vaščani z dejanji pokazali, da spoštujejo spominska znamenja in bodo skupaj s člani ZB NOB poskrbeli, da bo to spominsko znamenje vedno lepo urejeno in v ponos kraju.
Tudi v Mali vasi odnos vaščanov do znamenja v spomin padlih sovaščanom ne kaže najlepše podobe. Tudi tu si želimo, da bi lahko skupaj z vaščani poskrbeli za lepo urejen prostor, ki bo postal mesto druženja.
Naj bo ta prispevek pohvala in spodbuda za nadaljnje sodelovanje z občino in občani občine Dobrepolje.
Le skupaj bomo lahko poskrbeli za lepšo podobo vseh spominskih obeležij v dolini.
Vse, ki bi se radi pridružili našemu društvu in nam pomagali, vabim, da pokličejo na 041 696 940.
Aktivnosti Društva gobarjev Štorovke Šentrumar v letu 2012
Dogajanja v letu 2012 so bila za Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje polna najrazličnejših dogodkov. Med letom je prišlo do kadrovskih sprememb v društvu, kljub temu je delo v društvu potekalo nemoteno po programu. V letu 2012 so bila organizirana izobraževanja v obliki predavanj, kot tudi determinacije gob pri gobarskem domu. Izobraževanje je potekalo tudi ob obisku drugih društev pri nas in ob udeležbi naših članov na gobarskih dnevih na Pokljuki, mednarodnem srečanju društev na Rogli in Golteh ter Umagu na Hrvaškem. Obiskali smo tudi razstavo, ki jo je pripravilo Gobarsko društvo Novo mesto in Gobarsko društvo Ribnica, kjer smo sodelovali tudi pri promociji naše občine na ribniškem sejmu. Sodelovali smo tudi na dobrepoljskih večerih, pri pripravi in izvedbi dobrepoljskega vandranja v organizaciji Turističnega društva. Manjkali nismo tudi na obisku ob občinskem prazniku pobratene občine Kostanjevice na Krki.
Z razstavo, ki privablja vedno nove in nove obiskovalce in je pomembna ne samo za naše društvo, pač pa tudi za samo občino Dobrepolje, smo postali razpoznavni ne samo doma v Sloveniji, pač pa tudi širše.
V	veliko zadovoljstvo nam je, da dobro sodelujemo z osnovnimi šolami v Dobrepolju in Ivančni gorici ter vrtcem Krka, za katerega smo letos v oktobru pripravili kostanjev piknik pri Gobarskem domu. Kljub slabemu vremenu se je kostanjevega piknika udeležilo okoli 140 obiskovalcev, saj so malčki prišli skupaj z vzgojiteljicami in starši. Vsi so bili navdušeni in se bodo radi vračali v naš dom, s tem pa bomo imeli priložnost najmlajše poučevati o gobah in naravi, ki nas obdaja.
V	letošnjem letu je bila gobarska sezona izjemna. V gozdovih je bilo polno gob različnih vrst, barv in oblik, ki so kot preproge pokrivale gozdna tla, tako da smo imeli priliko spoznati številne nove vrste gob. Zlasti je pomembno, da se najprej naučimo čimveč o strupenih gobah.
Ker naše društvo rado priskoči na pomoč ob dobrodelnih akcijah, smo sprejeli sklep, da prispevamo denarna sredstva za nakup aparata za merjenje gostote krvi v ZD Videm. Leto še ni končano, tako da nam še vedno ostaja nekaj aktivnosti do konca leta, to je predvsem novoletno srečanje članov našega društva ter druženje v koči vsako nedeljo med 1000 in 1600 uro.
Kot ste lahko prebrali, je bilo dogajanje v društvu pestro in zanimivo, del tega lahko postanete tudi vi, če si želite včlanitve v naše društvo. ♦
1700 - LETNICA VERSKE SVOBODE KRISTJANOV
Prepletanje rimske države in Cerkve
Cerkveno leto 2012 se je končalo, kmalu pa se bo tudi civilno. V letu 2013 se bomo kristjani spomnili na svetal zgodovinski mejnik v razvoju in širjenju krščanske vere. Ta pomembni dogodek se je zgodil pred 1700 leti v Rimskem imperiju, ki je bil takrat »ves poznani obljudeni svet«. Slovensko ozemlje, obrambno zelo občutljivo in prehodno zelo pomembno, je bilo kar nekaj stoletij sestavni del Rimskega imperija. Prav v letu spomina na podelitev verske svobode je papež Benedikt XVI. z apostolskim pismom Porta fidei - Vrata vere, razglasil leto vere, ki bo v Vesoljni Cerkvi potekalo od 11. oktobra 2012 do 24. novembra 2013. S preprostimi besedami povedano pomeni to, da bomo kristjani našo sedanjo mlačnost do vere odpravili tako, da bomo mnogo bolj zares in strogo vzeli nauk krščanske vere.
Jean-Leon Geröm, Krščanski mučeniki (slika je nastala l. 1883)
Piše: Manfred Deterding
Ko se piše in govori o verski svobodi v Rimskem imperiju, moramo omeniti za to najbolj zaslužnega rimskega cesarja Flavija Valerija Avrelija Konstantina, ki je s so-vladarji prinesel kristjanom versko svobodo. Verske obrede, umetnost in arhitekturo so kristjani lahko prenesli iz katakomb na svetlo. Cesar je kristjanom podaril lateran-sko posest in nekaj zgradb - bazilik v Rimu. Veličina Konstantinovega vladarskega duha pa je predvsem v tem, da je prenesel božjo postavo, katere nosilec je bil do tedaj rimski cesar, na krščanskega Boga. Zadnji poganski rimski cesar Konstantin se je rodil 28. februarja 272 v Nišu v Srbiji, umrl je 22. maja 337 v Nikodemiji v Turčiji. Vladal je od leta 306 do 337. Želel se je krstiti v reki Jordan, vendar se mu želja ni izpolnila. Tik pred smrtjo pa se je le dal krstiti, tako je umrl kot kristjan.
Konstantin Veliki
Zahodna Cerkev je cesarju Konstantinu upravičeno dodala nadimek Veliki, vzhodna Cerkev pa Sveti, saj ga uvršča med svetnike. Zelo velik vpliv na cesarja Konstantina je imela njegova mati Helena, ki je bila poz-
neje proglašena za svetnico - sv. Heleno. V Trieru, Konstantinovi začasni prestolnici, j e že od tretjega stoletja dalje delovala močna krščanska skupnost. Cesarica Helena, vse cesarske časti ji je dal sin Konstantin, ko jo je vzel k sebi na dvor, je pomembna zgodovinska osebnost, ki je močno vplivala na versko svobodo v imperiju. Že zelo zgodaj je bila naklonjena krščanstvu. Prepotovala je vso Sveto deželo in prinesla iz Palestine neprecenljive zgodovinske podatke in tudi nekaj svetih relikvij. Te so danes večinoma shranjene v rimskih bazilikah.
V času vladanja Konstantina je Rim postal središče krščanskega sveta. Cesar Konstantin je ocenil, da bi bilo primerno, da sta sedeža Imperija in Cerkve v različnih krajih. V znak spoštovanja do papeža, je svoj cesarski sedež preselil iz Rima na vzhod imperija, v Bizanc. Kasneje se je mesto preimenovalo njem na čast v Konstantinopel in je postalo najprej sedež rimskega imperija, nato pa vse do leta 1453 sedež Vzhodnega Rimskega cesarstva ali Bizantinskega cesarstva.
Obdobje preganjanja krščanske vere
Predno se je na betlehemskih poljanah rodil Odrešenik, je bilo vsajeno seme sovraštva do verujočih. V tistem času so ljudje še častili in verovali v več mitoloških bitji. Egipčani so svojo kraljico Kleopatro imeli za boginjo. Po srečanju z njo je rimskega diktatorja Julija Cezarja prevzel pohlep, da tudi on postane nosilec božje postave. Visoki uslužbenci rimskega senata so se temu uprli in mu z atentatom (na dan marčev-skih id, 15. marca 44 pred Kristusovim rojstvom) to tudi preprečili. Toda že njegov prvi nasledniki vojskovodja Oktavijan, ki je postal prvi rimski cesar Gaj Julij Cesar Okta-vian Avgust (od leta -27 do 14) je s politično preračunljivostjo dosegel, da je postal prvi vrhovni svečenik, avgust in cesar. Postal je najvišji duhovnik - pontifex maximus. Poosebljal je Boga. [V času njegove vladavine se je Jezus rodil, v času njegove mučeniške smrti pa je vladal drugi rimski cesar Tiberij (od leta 14 do 37)].
Ko so prvi kristjani začeli širiti Jezusov
nauk o ljubezni in enakosti med ljudmi, je seme sovraštva vzklilo. Rimski cesarji so se počutili ogrožene, zato so začeli s preganjanjem kristjanov in njihove vere. Pripadniki krščanske vere so bili zanesljivo mučeniško usmrčeni. Splošno preganjanje kristjanov, v katerem sta v Rimu mučeniško umrla prvaka apostolov sv. Peter in sv. Pavel, je začel četrti rimski cesar Neron (od leta 54 do 68). Kristjane je kaznoval z nalašč zanje izbranimi mukami. Prvo načrtno državno preganjanje kristjanov se je v rimski državi začelo pod rimskim cesarjem Dacijem leta 249. Zelo kruto preganjanje, ki je doseglo vrhunec, je divjalo v času vladanja cesarja Diokleciana (od leta 284 do 286). Svoje sovraštvo in gnev do kristjanov je zapisal med leti 303 in 304 v svojih štirih cesarskih ukazih (ediktih). V prvem ukazu je zapisano, da se kristjanom odvzamejo državljanske pravice, cerkve in druge zgradbe v katerih se kristjani zbirajo naj se porušijo, listine z verskim besedilom pa naj se sežgejo. Takoj za tem ukazom je izšel še drugi, v katerem cesar zahteva aretacije krščanskih škofov in duhovnikov; prisil se jih da delujejo tako kot zahteva rimsko verovanje v več bogov. V tretjem ukazu je zapisano, da se naj vse zaprte škofe in duhovnike izpusti na svobodo in se jih pomilosti, če delujejo v skladu z rimsko vero, ki veruje več bogov, v nasprotnem primeru se jih da najprej mučiti, nato pa usmrtiti. Četrti ukaz je najhujši in pravi, da se vse odredbe, ki so zapisane v drugem in tretjem ukazu razširijo na vse kristjane. Krutosti do prvih kristjanov in papežev je dosegla vrhunec. Nedolžna kri mučenikov je omadeževala celotni rimski imperij. To je bilo zadnje, vendar neuspešno preganjanje kristjanov.
Sicer pa preganjanje kristjanov v celoti ni nikoli prenehalo, še danes ne. Ko se je cesar Dioklecijan umaknil iz političnega
Dioklecijan
življenja, je razdelil imperij na štiri upravne enote, sistem vladanja v katerem je moč razdeljena na dva cesarja in dva avgusta -tetrarhija. Tetrarhi so za svoje prestolnice izbrali mesta, ki so bila bliže mejam cesarstva in iz katerih so laže branili meje cesarstva pred rivali in sovražniki. Prestolnice so bile v Trieru (sedež severozahodnega cesarstva), v Milanu (sedež zahodnega cesarstva in afriškega dela), v Sremski Mitrovici (sedež vzhodnega balkanskega cesarstva) in v Nikodemiji (sedež vzhodnega cesarstva). V Rimu je ostal mestni perfekt.
Kako je nastajala verska svoboda v Rimskem imperiju
Nasledniki Diokleciana so s cesarskimi edikti (odloki) postopoma uzakonjali versko svobodo v Rimskem imperiju. Cerkveni zgodovinar, svetovalec cesarja Konstantina Velikega in starokrščanski duhovnik Evze-bij Cezarejski, (260 - 339) je v svoji cerkveni zgodovini, ki jo je začel pisati leta 312, nanizal številne dokumente o rimski državi in Cerkvi, pa tudi o verski svobodi.
Evzebij Cezarejski
I. Rimski cesarji, ki so bili tudi zakonodajalci so v letu 311 Rimljanom najprej dali in podpisali MIR CERKVE - razglas o strpnosti do kristjanov ali tolerančni edikt rimskih cesarjev iz leta 311:
Imperator Galerij, (vladal 305 - 311), najvišji po naslovu, s sledečimi častnimi naslovi: nepremagljivi, avgust, vrhovni svečenik, zmagovalec nad Germani, zmagovalec nad Egipčani, zmagovalec nad Thebaisom, petkratni zmagovalec nad Sarmati, dvakratni zmagovalec nad Perzijci, šestkratni zmagovalec nad Karpi, zmagovalec nad Armenijo, zmagovalec nad Mederci, zmagovalec nad
Adiabenci, dvajsetkratni nosilec tribunske oblasti, devetkratni imperator, osemkratni konzul, oče domovine, prokonzul.
Imperator Konstantin, (vladal 306 - 337) v Trierju, vladar severozahodnega dela cesarstva, s častnimi naslovi: pobožni, srečni, nepremagljivi, Avgust, vrhovni svečenik, nosilec tribunske oblasti, petkratni imperator, konzul, oče domovine, prokonzul in
Imperator Licinij, vladal (308 - 324), vladar na Balkanu, s častnimi naslovi: pobožni, srečni, nepremagljivi, Avgust, vrhovni svečenik, štirikratni nosilec tribunske oblasti, trikratni imperator, konzul, oče domovine, prokonzul) in
Imperator Maksimin, vladal (311 - 313), ob njih je bil prvotno zapisan tudi Maksimin vladar vzhodnega dela cesarstva a ga je leta 313 premagal Licinij in ga odstavil, so v cesarski razglas zapisali:
»Pozdravljamo prebivalce svojih provinc. Med drugimi odredbami, ki smo jih razglasili,za blagor in korist države, smo svoj čas oznanjali voljo, da bi uredili vse razmere v skladu s starimi postavami in rimsko državno ustavo in poskrbeli, da bi tudi kristjani, ki so opustili vero svojih prednikov, spet dobili boljše možnosti. Iz kdo-ve kakšnega razloga se jih je polotila taka trmoglavost in obsedla taka norost, da se niso nič več ravnali po običajih prednikov, si postavili morda svoje lastne prednike, in si po lastnem poudarku, kakor se je pač vsakemu zahotelo, sami snovali postave, ki so se jih držali, in zdaj tu zdaj tam zbirali pisane ljudske množice. Ko smo torej izdali odlok, ki naj bi jih popeljal nazaj k običajem, kakršne so postavili predniki, jih je veliko moralo pred sodišče in zelo veliko se jih je zmedlo in so morali na različne načine v smrt. In ker vidimo, da jih večina vztraja pri svoji norosti in da ne izkazujejo nebeškim bogovom dolžnega spoštovanja kakor tudi ne časte krščanskega Boga, smo menili, da moramo, glede na našo človekoljubnost in našo nenehno navado, po kateri običajno prizanašamo vsem ljudem, tudi voljno razdajati milost. Torej naj bodo spet kristjani in naj si spet urede hiše, v katerih so se zbirali, vendar s pogojem, da nikdar ne bodo ravnali zoper državno ureditev. V nadaljnjem pisanju bomo poslali navodilo sodnikom, kako naj ravnajo. Po tem našem milostnem odloku naj torej molijo k svojemu Bogu za naš blagor, za blagor ljudstva in za svoj blagor, da državi ne bo prizadejana nobena škoda in da bodo lahko brez skrbi živeli v svojih domovih«.
II. V letu 313 sta rimska cesarja in vrhovna zakonodajalca Rimljanom dala in podpisala MILANSKI RAZGLAS O
SVOBODI KRŠČANSTVA ali MILANSKI TOLERANČNI EDIKT, ki je bil osnova za odnose med državo in Cerkvijo:
Cezar Flavij Valerij Avrelij KONSTANTIN, vladal ( 306-337) v Trierju, pobožni, srečni, nepremagljivi, Avgust, vrhovni svečenik, nosilec tribunske oblasti, petkratni imperator, konzul, oče domovine, prokon-zul in
Cezar Valerij Licijan LICINIJ, vladal (308-324), pobožni, srečni, nepremagljivi, Avgust, vrhovni svečenik, štirikratni nosilec tribunske oblasti, trikratni imperator, konzul, oče domovine, prokonzul, sta v cesarski ukaz zapisala:
»Ob spoznanju, da verska svoboda ne sme biti prepovedana, temveč da mora biti vsakomur glede na njegovo prepričanje in odločitev dovoljeno, da veruje po lastni izbiri, sva že prej izdala ukaz, s katerim tudi kristjanom ne braniva, da si obdrže vero, ki so si jo sami izbrali in jo izpričujejo v obredih. Ker pa sva se odloku, ki jim priznava to svobodo, pritaknilo veliko različnih pogojev, je morda izvajanje takega odloka marsikoga kaj kmalu odbilo. Ker sva jaz, Konstantin Avgust in Licinij Avgust spričo srečne okoliščine prišla v Milano in sva pretehtala vse, kar je ljudstvu v korist in prid, sva tako med drugimi odredbami, ki naj bodo v splošno korist, najprej sklenila izdati odlok o tistih odredbah, ki se nanašajo na spoštovanje in čaščenje božjih zadev, da bi dala kristjanom in vsem ljudem možnost, da si prosto izberejo vero, kakršno hočejo. To sva napravila z namenom, da bi bilo vsako božanstvo in vsaka nebeška moč, kar jih je, milostna nam in vsem, ki živijo pod našim gospostvom.
Tako sva po zdravi in vsekakor pravilni presoji sklenila, da ne sme biti noben človek prikrajšan za svobodo, da se ravna po krščanskih običajih in obredih ki si jih izbere, temveč da je treba vsakomur dati možnost, da se po srcu obrne k tisti veri, o kateri sam meni, da mu ustreza, da bi nam tudi njihov bog v vsem naklonil običajno skrb on milost. Spričo tega razglašava odlok kot najino voljo, s katerim docela razveljavljava pogoje o kristjanih, dodane najinemu prvemu pisanju tvoji vdanosti, in odrejava, da je treba odstraniti vse, kar se je pokazalo kot čisto napačno in nasprotno najini blagosti; odslej lahko vsakdo, ki se pač za to odloči, namreč da prizna krščansko vero, to počne svobodno, ne da bi ga kdo nadlegoval. In sklenila sva, da te ukrepe v vsem obsegu sporočiva tvoji skrbnosti, da boš vedel, da prav kristjanom podeljujeva neovirano in neomejeno svobodo njihove vere. Ker torej
vidiš, da priznavava kristjanom to pravico v neomejenem obsegu, bo tvoja zaskrbljenost to tako razumela, da je s tem tudi drugim dovoljeno, da lahko goje verske običaje po svoji izbiri. Saj se vendar spodobi našemu mirnemu času, da si lahko vsak svobodno, po svoji volji izbere božanstvo in ga časti. To odrejava, da se ne bi zdelo, da zapostavljava katerokoli kult ali vero.
Glede na kristjane in odredbo, dodano prejšnjemu pisanju tvoji vdanosti, odrejava dalje, da morajo vsi tisti, ki so si dokazljivo od naše zbornice ali od druge strani z nakupom pridobili hiše in posesti, kjer so se kristjani zbirali, te posesti brezplačno in brez zahteve po povračilu kupnine nemudoma vrniti kristjanom. Tudi kdor je tako posest dobil v dar, jo mora brž ko more vrniti istemu kristjanu. Tisti pa, ki bi si radi od najine velikodušnosti izprosili kakršnokoli odškodnino, naj se, če so postali lastniki z nakupom ali podaritvijo, obrnejo na krajevnega namestnika, tako da lahko tudi taki izkusijo najino skrb in blagost, Vse to naj se s tvojim prizadevanjem prenese na krščansko skupnost. In ker kristjani, kakor je znano, niso imeli v lasti samo krajev, na katerih so se običajno zbirali, temveč tudi druge posesti, katerih lastniki niso bili posamezniki, temveč so bile lastnina njihove skupnosti, torej krščanske skupnosti, ukaži, da je treba tudi te posesti brez ugovora po zgoraj navedenem zakonu vrniti kristjanom, oziroma njihovi skupnosti in sicer, kakor se razume, ob upoštevanju omenjenih določb, da lahko tisti, ki morajo te posesti, kakor je rečeno, vrniti brez povračila kupnine, pričakujejo od najine velikodušnosti odškodnino. Ob vsem tem po svojih najboljših močeh nameni pozornost omenjeni krščanski skupnosti, da bo najin ukaz urno izpolnjen in da bo spričo najine blagosti tudi v tej smeri poskrbljeno za splošni in javni mir. Tako naj se, kakor sva rekla že prej, za vse čase ohrani božja naklonjenost, ki smo jo že izkusili ob številnih priložnostih.
Ker naj bo vsebina tega, iz najine velikodušnosti porojenega odloka dana v vednost vsem, odredi, da bo to pisanje povsod razo-bešeno in vsem sporočeno. Odlok, v katerem je spregovorila najina širokosrčnost, ne sme se nikomur prikriti«.
III. Teodozijev edikt o troedinosti iz leta 392 - KRŠČANSKA VERA POSTANE EDINA DOVOLJENA DRŽAVNA VERA V IMPERIJU.
Cesarski odlok iz leta 380 vnaprej razglaša sklepe drugega carigrajskega koncila v letu 381.
»Vsa ljudstva, katerim vladamo blago in milostno, naj, to je naša volja, sprejme-
mo vero, ki jo je božji apostol Pavel pridigal Rimljanom in kateri se je, kakor vidimo, pridružil tudi škof Damasus (Damaščan) iz Dime, kakor tudi Peter aleksandrijski škof, mož apostolske svetosti, s tem menimo, da sprejemamo po apostolski pridigi in evan-geljskem nauku enega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha v enakem veličastju in do-brotljivi troedinosti in veri. Kdor se ravna po tej postavi, naj se imenuje katoliški kristjan; tisti drugi, ki jih razglašamo za brezglave in zmotne, naj nosijo sramoto krivoverske-ga nauka. Hiše v katerih se ti zbirajo se ne smejo imenovati cerkve; nad njimi je božja kazen, a tudi tista, ki jim jo lahko po božji volji naložimo mi.«
Iz Milana, prestolnice cesarja Teodozija
Tako je krščanski cesar Flavius Teodo-zij I Veliki (vladal 383 - 395), ki je bil tudi zadnji cesar celotnega Rimskega imperija, uradno in na temelju nicejskega koncila (iz leta 325) uzakonil krščansko vero kot edino dovoljeno veroizpoved v državi - torej kot državno vero. Prepovedal je poganstvo v Rimskem imperiju. Krščanska vera se je torej povzpela v uradno državno vero Rimskega imperija šele 80 let po zmagovitem prihodu cesarja Konstantina leta 312 v Rim. Tako postane krščanska vera del politike.
Cesar Teodozij je bil prijatelj milanskega škofa sv. Ambroža, ki je zelo vplival nanj. Po Teodozijevi smrti je rimsko cesarstvo razpadlo na Zahodno in Vzhodno rimsko cesarstvo s sedežema v Raveni in Konstan-tinoplu. ♦
Teodozij (gravura iz 19. stoletja)
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Od vage do Rezkine sage
"Stopite na vago... Ojej, 99 kilogramov, gospa Rezka',' pove zdravnik, ki denimo tehta 120 kg, svoji pacientki na preventivnem zdravstvenem pregledu. "Treba bo shujšati, dieta, telovadba in tako naprej, sicer bo kmalu kaj narobe." Gospa je samo debelo pogledala, požrla slino, stopila s tehtnice in hote ali nehote z zadnjico sunila vazo s pisalne mize. "Joj, oprostite, kako sem nerodna, saj ste sami rekli, da bo nekaj narobe, ker sem predebela," je v naglici zabrusila Rezka, pograbila zdravstveno kartico in jezno zapustila "prizorišče trenutka resnice'! V čakalnici jo je čakal mož, ki jo je pripeljal. Ko je zagledal nejevoljen izraz na ženinem obrazu, je zgroženo vprašal: "A je kaj hudo narobe? Si bolna?" "Bolna, bolna... za dva napihnjena čolna, naš doktor in ti pa vsak za tri! Pelji me domov."
Doma je od same jeze naročila pico, sedla pred televizor in odprla teletekst. Na strani 119 se ji je odprla udarna novica iz rubrike Lokalne novice: "Odbor za zdravstveno varstvo Gorenjske je na sinočnji seji podprl predlog Društva neodvisnih pacientov o uvedbi takoimenovanih "pre-ventivomatov" Gre za aparate, uvožene iz Japonske, ki pacienta stehtajo, mu izmerijo pritisk, krvni sladkor, holesterol in debelino kožne gube. Za omenjeni projekt so se Gorenjci odločili zato, ker so bili pacienti čedalje bolj nezadovoljni s svojimi zdravniki, ki so jim solili pamet, sami pa niso izgledali nič kaj zdravo; eni preklasti, drugi debeli, vsi pa izčrpani in depresivni. Aparati so že nameščeni in stopijo v veljavo jutri zjutraj ob 6. uri." Gospa je postala v trenutku dobre volje, ne samo dobre volje, celo evforična. "Bravo, mi Gorenjci, bravo! Mi imamo jajca, jutri prideva z možem sprobat novost. Naj stane, kolikor hoče."
In res sta gospa Rezka in gospod Lojze navsezgodaj odrinila proti Kranju, se postavila v vrsto pred aparat in čakala, čakala in čakala. Delovanje aparata sta si ogledala na starejšem gospodu, ki je bil na
vrsti pol ure pred njima. Vse je izgledalo nekako takole: pacient je stopil na merilni podstavek in vtaknil roko v merilni kanal. Podstavek mu je izmeril telesno težo, v kanalu za roko pa ga je zbodla avtomatska igla za odvzem krvi ter objela manšeta za merjenje krvnega pritiska in kožne gube. "Prosimo, počakajte, prosimo počakajte," je govoril aparat, medtem ko je analiziral podatke. "Podatki izmerjeni, podatki izmerjeni. Medtem, ko se natisne poročilo, si postrezite s kavo iz stranskega dela avtomata. Pa še posebno obvestilo: pripada vam samo grenka kava brez mleka, ker smo vam namerili zvišan krvni sladkor. Hvala, da ste uporabili naš avtomat." Potem je preventivomat še nekaj časa mlel in piskal, na koncu pa se je izpisalo izčrpno poročilo; seveda brez dlake na jeziku. "Na preventivnem pregledu smo ugotovili to in to... Vaše zdravje je ogroženo toliko in toliko procentov... Iz jedilnika črtajte to in to... Aktivno vadite na dan toliko in toliko... Račun za storitev poravnajte v 14 dneh, sicer vas avtomat avtomatsko prijavi k sodniku za prekrške. Po 16. členu Zakona o delovanju zdravstvenih avtomatov se namreč za neplačnike tajnost osebnih podatkov razveljavi v 7 dneh po preteku plačilnega roka." Končno sta okrog 10. ure prišla na vrsto, da preizkusita aparat tudi gospa Rezka in gospd Lojze. Najprej je bil na vrsti gospod. Ker je bil poštenjak, je plačal preiskavo že po predračunu, stopil na
podstavek in vtaknil roko. Aparat je spregovoril, zamlel in zapiskal, pred tisknjem izvida pa prijazno nagovoril gospoda Lojzeta: "Vaša zdravstvena ogroženost je zanemarljivo majhna. To pomeni, da živite zdravo. Ker so vsi izvidi v mejah normale, si lahko pred tiskanjem izvida postrežete iz stranskega predala avtomata sladko ka-vico s smetano in Mozartovo čokoladno kroglico. Ministrstvo za zdravje pa vam zaradi vaše odgovorne skrbi za zdrav življenjski slog vrača polovico zneska, ki ste ga plačali za preventivni pregled in vam hkrati podarja kupon, s katerim lahko uveljavljate 20% popust na tretjem slovenskem državnem prvenstvu v ženski roko-borbi v blatu." Lojze je ves navdušen nad aparatom vzkliknil: "Super, gremo na ro-koborbo!" A že v naslednjem trenutku ga žena Rezka, nevoščljiva zaradi pohval, ki jih je aparat izrekel možu Lojzetu, gladko zabije: "Nikamor ne greš, dedc zarukan, kakšna ženska rokoborba; bi rad, da te infarkt? Spusti še mene na analizo, da greva potem domov sekat drva..." No, potem se je pa začel naslednji show. Rezka je stopila na podstavek, vtaknila roko v kanal, zamižala in si zaželela sladko kavo s smetano in Mozartovo čokoladno kroglico. Kmalu je preventivomat porogljivo spregovoril: "Podatki izmerjeni, podatki izmerjeni... Prosim, če si medtem, ko se natiska poročilo, vzamete iz stranskega predala aparata kozarec vode in tableto proti holesterolu. Namerili smo vam zvišan holesterol in če upoštevamo še ostale pridružene dejavnike tveganja za srčno žilna obolenja, je potrebno takojšnje zdravljenje z zdravili. Hvala, da ste uporabili naš aparat" "Ti mašina hudičeva," je zagodrnjala Rezka, počakala, da se natisne poročilo in takoj, ko je izvid prišel iz tiskalnika, ga je strgala na majhne koščke. Potem je jezno brcnila v aparat, da jo je zabolela noga, zagrabila Lojzeta za roko, ga odvlekla proti avtu in rekla: "Pridi, greva domov sekat drva. Ta naprava je zanič."
Čez 14 dni j e Rezka spet naročila pico in prižgala teletekst. Glej, glej... Spet novice o preventivomatu. Takole se je glasil tekst: "Preventivomati so izpostavljeni človeškemu nasilju. Jezni občani, ki ne dobijo kave, jih glasno kolnejo, brcajo in rišejo po njih sovražne grafite. Župan Kranja poziva vse ljudi k strpnosti do aparatov, ki so jih težko plačali iz mestnega proračuna." A Rezke poziv župana ni prepričal. Jezno je odobravala izgrede razjarjenih občanov
in se v nekem trenutku odločila, da se bo udeležila tudi protestov, če do njih slučajno pride.
Spet čez naslednjih 14 dni se je Rezka spravila v fotelj, naročila pico in pogledala teletekst, stran 119: "V Kranju zagorel četrti preventivomat. Policija storilce še išče, zato prosimo vse morebitne očividce dogodka, da pokličejo na številko 113 in pomagajo razjasniti neljube dogodke. Društvo Kaos pripravlja jutri proteste proti županu Kranja z zahtevo, da aparate takoj odstrani. A Rezka na glas zarohni: "Ja, seveda, prej ne bo miru, dokler ne bodo zmetali aparatov na smetišče. Jutri grem na proteste." In res, oblekla se je v športna oblačila ter se odpravila v gorenjsko prestolnico. Tam je bilo pred mestno hišo že veliko ljudi. Vse skupaj je bilo zelo glasno. Ljudje so vzklikali "Dol z županom!" V zraku so se vihteli transparenti, tudi Rezka je imela enega, na katerem je v pristni gorenjščini pisalo: "EJ GA, FERTIH JE!" Bilo je tako bučno, da je morala posredovati policija, ljudje so se pomirili šele takrat, ko jim je župan obljubil, da bodo njihove zahteve obravnavali na naslednji seji Mestnega sveta. No, in do takrat so zgoreli še trije avtomati...
Pa je končno prišel tudi dan zasedanja Mestnega sveta in končna odločitev: preventivomati se odstranijo, zdravstveno preventivo spet prevzamejo splošne ambulante. Rezka je to novico seveda prebrala na teletekstu, se od srca razveselila in sama pri sebi rekla: "No, ja... Morda pa res boljše preklast ali debel izčrpan doktor, kot pa brezobrazen avtomat!" Nato je mirno vstala, oblekla trenirko, poklicala psa in rekla: "Pridi, Rex, greva hujšat."
Ura je polnoč, v skladišču odstranjenih avtomatov za preventivne preglede se varnostnik Pavle odpravi na redni obhod. Vzame voki toki in se sprehodi mimo 32 strojev, napol uničenih preventivomatov. Situacija spominja na improvizirano vojaško bolnico na robu bojišča, polno ranjencev in umirajočih... Namesto stokanja ranjenih vojakov, v skladišcu odmevajo elektronski glasovi avtomatov z žalostnimi vsebinami: "Prosim, zakaj me brcate v računalniško ohišje... Poškodovanje aparata se kaznuje z globo po Pravilniku o zaščiti medicinske opreme... Prosimo, da več ne pljuvate po mojem LCD monitorju... Prevračanje avtomata ogroža ljudi v neposredni okolici, ne nagibajte aparata..." Daleč največ pa je bilo glasov z vsebino: "STOP polivanju z bencinom, STOP aktivaciji vnetljivih snovi, USTAVITE postopke zažiganja..." Ko se sprehodi varnostnik Pavle še mimo zadnje vrste avtomatov, nekje iz skritega kota zasliši nežen elektronski glas aparata, ki se mu je sfecljal programator in je govoril: "Vaši izvidi so v mejah normale. Hvala, ker skrbite za svoje zdravje. Medtem, ko se tiska poročilo, si iz stranskega predala vzemite sladko kavo s smetano in Mozartovo čokoladno kroglico. Hvala, ker ste uporabili naš av-
tomat..." In Pavle pogleda na stransko steno avtomata, odpre loputo in na njegovo presenečenje res najde sveže kuhano kavo in Mozartovo čokoladno kroglico. Postreže si ponujeno vsebino, potreplja aparat in mu reče: "Hvala ti, prijatelj, s tvojo pomočjo bom laže prebil današnje nočno dežurstvo!"
Kaj lahko rečemo za konec? Morda se lahko samo zamislimo in že bo dovolj, da naredimo zaključni sklep. In kaj bi bila zaključna misel? Zaključna misel bi bila morda lahko sledeča: vzemimo v roke svoje navade in jih popeljimo na pot zdravja in odgovornega ravnanja za preprečitev bolezni. Poskrbimo, da če kdaj pride do obdobja preventivomatov, ne bomo prav mi tisti, ki nas bo aparat karal, kregal, opozarjal, peglal, "špo-
toval',' sekiral in nam ponujal grenko kavo, tablete ter vodo. Poskrbimo, da bomo v obdobju preventivomatov z veseljem stopili na njegov podlago, z veseljem vtaknili roko v aparatov kanal in z veseljem poslušali pohvalne besede, cenovne popuste, ugodnosti, kupone za športna tekmovanja in se brezskrbno posladkali ob sladki kavi in čokoladici, medtem ko nam bo avtomat izpisoval prijazno in spodbudno poročilo o našem zdravstvenem stanju. Če pa že pride do opozorila, da smo živeli nezdravo in da moramo svoje navade spremeniti, reagirajmo na to opozorilo kulturno in spoštljivo ter sprejmimo njegovo sporočilo kot dobronamerno in nam v korist. Ohranimo pokončno držo in si mislimo: ZDRAVJE OŽILJA IN NAŠIH SRC REŠUJMO BREZ PLJUVANJ IN JEZNIH BRC. ♦
KOMP OLJE
V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE DOBREPOLJE, ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE IN OBČINA DOBREPOLJE
PRIREJATA
ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU.
V petek, 30. 11. 2012, ob 17. uri
bo potekalo tekmovanje za osnovnošolce in mladino do 18. let starosti, v soboto, 01. 12. 2012 s pričetkom ob 9.00 uri
pa za člane in članice. Turnir bo potekal v telovadnici OŠ Dobrepolje.
Več informacij na http://www.sd-kompolje.si in tel.: 041/256-506 (MARJAN).
VLJUDNO VABLJENI VSI LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA!
Potovanje na Filipine (5. del)
Splošno znano je, da je v tej državi problematika drog zelo pereča tema. Naj omenim, da skorajda izključno samo v večjih mestih. Vendar bolj kot uporaba drog med ljudmi je tukaj večji problem tihotapljenje le teh. Mnogi turisti so se tukaj na počitnicah že prelevili v preprodajalce, saj jim za tvegano tihotapljenje večjih količin čez mejo določeni lokalni barabini ponujajo bajne vsote denarja. Ravno zato te lahko za tak zločin tu obsodijo na dosmrtno ječo. S tem naj bi to nekoliko zaustavili, kar naj bi po mnjenju mnogih tudi delovalo (priznam pa, da uradnih statistik nisem preverjal).
Piše: Gašper Klinc
Po drugi strani pa sem bil priča izvrševanju kazni za mladostnika, ki je noč poprej v diskoteki, ki je bila locirana nekaj 100 metrov od najinega hotela, pretepel svoje dekle in nekomu grozil z vojaškim nožem. Enostavno so mu naslednji dan pred policijsko postajo speljali vsa policijska vozila in skuterje, ki jih je moral sredi največje vročine potem temeljito čistiti. Ko je končal, je policist stopil iz nekaj 10 metrov oddaljene sence, kjer je skupaj s kolegi pil pivo in gledal končnico neke Filipinske nogometne lige, pregledal avto in vse ostalo, ter odredil ponovno generalno čiščenje. Med pregledom je mladenič, ki je pridno racal za njim, dobil še nekaj poštenih klofut in kmalu je zopet drgnil avto. To se je ponavljalo, vse dokler je bilo sonce nevzdržno. Ko pade senca, se policistom to ne zdi več dovolj vzgojno, zato za skupno mizo v nekakšnem odprtem kampu pred policijsko postajo skupaj z vsemi prestopniki povečerjajo in jih odpeljejo v celice spat. Zanimivo je to, da čez
dan ne izvajajo nobenega nadzora nad njimi, saj je kraj tako majhen, da vsak vsakega pozna, in tudi če pobegnejo izven vasi, nimajo kam. Razen, če so tako pogumni, da se skozi divjo džunglo peš podajo v približno 100 km oddaljen kraj. Razložili so mi, da so v tem oddaljenem miniaturnem turističnem mestecu tako izolirani od vsega, da niti kak pravi večji zločin še ni prišel do njih. Grožnja z nožem je celotno mesto vidno šokirala, saj nasilja in podobnih barabij enostavno ne poznajo. Tako »krutega« primera baje še ne pomnijo. Policisti pa se enostavno ne znajo spoprijemati s tem, ker nimajo nobenih izkušenj. So se pač znašli po svoje in imajo v zameno za večerjo in prenočišče briljantno čisto motorno floto. Meni se je vseskupaj zdelo izjemno smešno, čeprav pohvale vredno. Zdi se mi, da je bila njihova največja kazen ponižanje pred drugimi domačini.
Kar spada v morje, pusti v morju
Tale stavek vidiš na opozorilnih tablah po vseh letališčih. Strogo prepovedano je na-
mreč preko Filipinske meje prenašati razno razne spominke iz oceana. Če ti med pregledom prtljage najdejo recimo nedolžno lupino školjke, je namreč veliko huje, kot če bi s sabo preko meje ali na letalo tihotapil pipec. Tako da potencialni obiskovalci te države, pripravite se na povratek domov brez tovrstnih spominkov. Ampak takšni prepovedi se je tam resnično težko upreti. Sploh ko enkrat na osamljeni obali najdeš morsko školjko, ki bi se po velikosti skorajda lahko primerjala s straniščno. V takšnih trenutkih sem se tolkel po glavi zaradi uničenega fotoaparata.
Svet je resnično majhen
Nekega večera se po dolgem času odpraviva v edino pravo italijansko restavracijo v mestecu. Že ob pogledu na cenik mi je jasno, da je resnično Evro-pejska. Cene x5 napram vsem ostalim restavracijam naokoli. Prav. Ker si po treh tednih in pol resnično želiva prave evropske hrane, ne skopariva. Do mize pristopi natakar in nama čeljust pade na tla. Pred nama stoji prijatelj iz Ljubljane, s katerim smo sedeli na pijači v Sloveniji nekaj mesecev pred najinim odhodom. Nekaj časa se le debelo gledamo, nakar vseeno izdavim njegovo ime. In res je on. Sicer s kar 15 kilogrami manj. Hitro prisede, midva pozabiva na lakoto in pove nama svojo zgodbo. Pri svojih 32-ih letih je prodal svoje stanovanje, avto in vse drugo imetje in se preselil sem in to vseskupaj v pičlih nekaj tednih. Ker je kuhar, je tukaj dobil službo kot glavni kuhar v restavraciji, saj pravi, da ni domačina, ki bi znal pripraviti resnično pravo evropejsko hrano, po kateri pa je tukaj zaradi turistov seveda veliko povpraševanja. Prizna, da je naučiti Azijca evropske kuhinje prava umetnost. Samo obrneš mu hrbet in že bo
Kje je Slovenija!?
metal v lonec svoje sladke začimbe in pico polival z limoninim sokom.
Sicer pa mu njegovega življenske-ga sloga ne zavidam. Svoje prihranke je na zabavah, ki jih je tukaj vsako noč na pretek, hitro porabil, tako da si sedaj skromno sobo deli še s štirimi lokalci. Vsak dan dela v restavraciji od desetih dopoldan do polnoči in po službi gre zasluženo v večini zapraviti v okoliške bare za pivo in rum. Bari se tukaj zapirajo ob 6:00, od koder gre na 3-urni počitek. Na poti v službo skoči v vodo, da pride kolikor toliko k sebi, in potem spet eno in isto. Vsak dan. Pove tudi, da mora zelo malo jesti, ker nima denarja (a za v bare ga kot kaže ima dovolj) in je zato tako hitro shujšal. Na misel mi prideta dve besedi - zavoženo življenje.
Malo razočarana nad slišanim sicer pojeva res dobro pico in odideva. A glej ga zlomka, čez nekaj prehojenih metrov po ulici srečava še najino francosko prijateljico, ki so jo v Manili okradli. Razšli smo se pred dvema tednoma in se po naključju zopet srečamo. Kot kaže, je ni še izučilo in pravi, da spi nekje nad glavno ulico pri neki družini. Da je sicer pot do tja malo temna in neoblju-dena, je pa poceni ... koz* francoska, si mislim.
Dnevi minevajo
Počasi že pogrešava vsakodnevne domače dogodke in opravila. Zadnje dni izkoristiva za takšne in drugačne aktivnosti. Jaz grem na še eno potapljanje in z ogromno sreče z mojim vodičem naletiva na tisto, kar vsi najbolj pričakujejo, ko se prijavijo na potop - velikansko želvo. Gospa se ne zmeni kaj dosti za najino radovednost in nama pusti, da se jo lahko celo dotikava. Kakih 120 cm velika želva v meni zbudi strahos-poštovanje. To je bil eden izmed mojih najlepših trenutkov na vseh Filipinih. Vmes srečamo še kite, morske slone in delfine, tako da je bilo tudi na sami barki zelo pestro.
Drugače pa kot običajno. Tuhtava, kje bova iz najinih bančnih kartic lahko dvignila denar (zopet prava mala študija), pogovarjava se z govorečo ptico v sosednji ulici, sem in tja malo obleživa zaradi želodca in temu podobna pač tukaj vsakdanja opravila nama zapolnijo čas. Vmes naveževa stike s turisti, popotniki in avanturisti z vsega sveta.
Zadnji dan pred odhodom želiva na pošti oddati najine kartice s pozdravi k nam v Slovenijo. Gospa za pultom nama jih prijazno vzame in potem se začne iskanje naše male kokoši po Evropi. Ker je neuspešna, iz pisarne k njej pristopi na pogled študiran moški z očali in naju povabi na stran, češ da bomo hitro rešili zadevo, saj se je za nama že nabrala vrsta. Sledi dobro znana procedura. Najprej vprašanja, ki temeljijo na najinem izgledu. Rusa, kajne? Ne. Nemca, kajne? Ne, Slovenija. Stric je takoj pokuril svoja dva paradna konja in še povsem sva ga sezula s to najino Slovenijo, zato strokovno odpre debelo obrabljeno bukvo, oslini prst in začne listati. Slovakia? Ne. Češkoslovaška? Ne. Poljska? Ne. Sledila je mala šola zemljepisa, v kateri smo našteli vse od Litve, Latvije, Avstrije, Madžarske ... Ata je postal malce poten, kar je za Filipince sicer nenavadno, saj sta se njegovo znanje in zapiski bližala koncu. Potem so začele padati bolj čudne. Jugoslavija? Ja, najbrž, si mislim. Kazahstan? Prosim? Skorajda že v obupu ves vesel, kot kaže, ugotovi, da je pozabil še na tradicionalno bele Skan-dinavce. No, ko obdelamo še vse države tam gori, še kakih 5 minut lista in se posvetuje z drugimi, nakar nama ponudi izredno učinkovito rešitev. Zakaj pa ne pošljemo kar v Nemčijo? Saj ste menda od tam nekje blizu in bo že nekako prišlo do Slovenije. O moj bog, si mislim, saj res, kje pa je bila moja pamet, da se sam nisem domislil tako ino-vativne ideje. Zakaj pa ne bi raje poslali kar v Kazahstan ali pa v Jugoslavijo? Bo najbrž še prej pri nas. Zavijem z očmi in mu pokažem, naj mi vrne kartice. Možkar mi jih je s takšnim veseljem porinil v roke, samo da mu čim prej zapustim pošto.
Ker naju je divja vožnja do El Nida izučila, si resnično ne želiva po isti poti tudi nazaj. Po cesti bi morala prepotovati 350 km južno (za naše razmere popoldanski izlet, za njihove kakih 24 ur premetavanja v prenatrpanem kombiju), da prideva nazaj do glavnega letališča, kar bi nama povrhu vsega vseskupaj vzelo še kake 3 dni in precej živcev, da prideva do Manile. Zato že prej rezervirava sicer malo dražji, a za domačine peklensko drag »luksuzni« polet direktno iz tega mesteca proti Manili (celih 150 EUR na osebo). To je eden in edini let od tukaj, in sicer z letalom za 20 oseb. Letalske nesreče so na Filipinih stalnica, saj v zrak pošljejo vse, kar je vsaj še
približno sposobno leteti. Vzletanj e j e bilo vse prej kot luksuzno, saj sva prvič videla, da je to možno izvesti kar na makadamski cesti. Letalo je bilo najbrž narejeno še pred leseno žlico in pametno je bilo popiti kako pivo, preden smo se vkrcali, da so živci malo bolj na mehko delovali. Med 3-urnim poletom si lahko najbolj srečen, če ne začutiš nobene potrebe po toaletah, saj jih letalo ne premore. Pred pristankom nas je zajelo še slabo vreme in avijonček je premetavalo po zraku kot milni mehurček.
Po pristanku pa samo še vrnitvena rutina - letališča, čakanje na naslednji let, vrste, pregledovanje prtljage itd.
Do doma sta naju čakala dva približno 8-urna poleta in takrat ima človek res čas, da malo povzame vseskupaj, saj vmes enostavno ni časa, ob vsem dogajanju okoli tebe.
Za zaključek
Filipini so glede na moja videnja ena izmed najboljših lokacij na svetu za avan-turizem in dopustovanje, če je človek ljubitelj morja in z morjem povezanih dejavnosti. Kot bi kopne predele enostavno izropal in preselil vsa njihova naravna bogastva pod gladino morja. Na kopnem sem in tja rahlo suhoparno, a pod vodo nepredstavljivo raznoliko. Nobena fotografija in noben posnetek nima zmožnosti pokazati tega, kar se da tam pod vodo videti in doživeti v živo.
Filipinov ne priporočam ljudem, ki gredo prvič na dopust po sistemu backpackinga, ker moraš biti že kar dobro navajen nepredvidljivih dogodkov, ogromnih zamud, včasih (ampak res samo včasih) obupne higiene, na videz brezizhodnih situacij (ki v resnici sploh niso brezizhodne) in še bi lahko našteval. Previdnost je potrebna le v mestih (posebno prestolnici Manili). Tam zelo odsvetujem izhode iz hotela, ko pade mrak, razen v najelitnejših četrtih (ulicah). Sicer pa te na to opozorijo že hotelirji.
Po drugi strani je podeželje odmaknjeno od vsega vrveža, ljudje živijo po osnovnih načelih preživetja in si za njih le lepa popestritev enoličnega vsakdanjika. Tam lahko zaupaš skorajda sleherni duši . povsem razdvojen svet. ♦
Zadnji dan
Futsal klub Dobrepolje na priprave v Bohinj
Že drugo leto zapored smo se v Futsal klubu Dobrepolje odločili, da se tik pred začetkom nove sezone podamo na večdnevne priprave. Letos smo pet dni preživeli v objemu Bohinjske doline.
Letos smo nekoliko spremenili lokacijo priprav, poleg tega pa nam je koledar ponudil še možnost podaljšanja bivanja, in smo tako ostali v Bohinju kar pet dni. Na priprave smo odpeljali najstarejše tri tekmovalne skupine, ki nastopajo v 1. slovenski futsal ligi, in sicer do 13, 15 in 18 let, skupno 31
futsalerjev. Bistvo priprav je bila seveda priprava igralcev na tekmovanje in fizična priprava. Vendar ob tem ni manjkalo veliko smeha in dobre volje. Več o samih pripravah in obširnejšo fotogalerijo si lahko ogledate na uradni spletni strani kluba: http://www.futsalklub-dobrepolje.com/
Pričetek tekmovanj
V 1. Slovenski futsal ligi za mlade se je končno pričelo. Ekipa do 18 let je opravila s prvima dvema koloma in zabeležila poraz in zmago proti ekipama FC Litija in Vuko Ljubljana. Tudi ekipa do 15 let je pričela s tekmovanje in zabeležila poraz in zmago proti FC Litiji in Vuko Ljubljana. V ekipi do 13 let pa se je tekmovanje pričelo v sredini novembra. Razpored tekem v športni dvorani Velike Lašče v naslednjem obdobju:
1.12.2012	U18	Futsal klub Dobrepolje : ŠD Optimisti Borovnica	ŠD Velike Lašče	16.00
9.12.2012	U15	Futsal klub Dobrepolje : KMN Sveta Trojica	ŠD Velike Lašče	11.00
	U15	FSK Dobrepolje : Predilnica Litija	ŠD Velike Lašče	13.00
	U15	Fragmat Extrem : FSK Dobrepolje	ŠD Velike Lašče	15.00
16.12.2012	U18	KMN Velike Lašče : Futsal klub Dobrepolje	ŠD Velike Lašče	13.45
»Kaj jim je bilo tega treba?«
ali nepozaben 17. ljubljanski maraton
Letošnji Ljubljanski maraton je bil zagotovo nekaj posebnega. Napovedovala se je ponovno rekordna udeležba in krasen dogodek. Na žalost z rekordno udeležbo ni bilo nič, saj je na dan teka snežilo in kar nekaj prijavljenih se je odločilo ostati v toplem zavetju doma. To pa ni veljalo za 19 tekačev Športnega društva Dobrepolje. Bilo je nenavadno, nepozabno, zato naj bo nekoliko NENAVADEN, DRUGAČEN tudi zapis o prireditvi.
Bojan Novak, ŠD Dobrepolje
»Ti, ampak napoved za letošnji Ljubljanski maraton pa ni najboljša.«
»Ja, pravijo, da bo dež ali pa celo sneg.«
»Ah, počakajmo do takrat, sigurno se bo napoved še kaj
spremenila.«
»Ja, itak.«
*
»A si že zamenjal gume na avtu?«
»Nisem, ampak saj se sneg ne bo prijel ceste.«
»Boš peljal? Nas je preveč za en avto.«
»Ja, ni problema. Ob 6.45 bom na Vidmu.«
»Super. Skliči še ostale in jih obvesti. Pa ne pozabi, da je
treba uro prestavit za eno uro nazaj. Tekači na 21 kilo-
»Gremo. Dežnike lahko pustite kar tukaj pri meni. Dobro tecite.« »Hvala. Ej, jaz bom tekla kar v vetrovki.«
»Ja, pametno, poglej, kako sneži.« »Že mi smo ko eni Eskimi. Kako bodo šele Afričani tekli?« »Ajde, gremo. The Stroj že nabijajo.
To pa pošlje adrenalin po žilah.«
*
»O, bravo, si že v cilju? Kako je šlo?«
»Super. Sicer sem imela v supergah že po 200 metrih vse mokro, ampak je šlo.«
»Bravo, dober čas.«
*
»Bravo, čestitam.« »Hvala, kako je mrzlo. Poglej, kako sem moker. Ampak je bilo fantastično, nekaj posebnega.« »Dobri ste.«
*
»Poglej, še ostali prihajajo.« »Bravo, naši, tukaj smo! Hitro se ob-lecite.«
»O, tole je pa bilo nekaj posebnega. Koliko plundre na cesti. Vsak korak je malo zdrselo.« »Bravo, bravo, nor občutek.«
metrov gredo pa z enim avtom ob 8.30.«
»Velja, se vidimo.«
*
»Ne moreš verjet, kako zameta. To pa bo heca danes.« »Brrr, kakšna smola - moja prva de-setka, pa sneg.«
»Ah, saj imaš še srečo. Je ne boš vsaj
nikoli pozabila, hehe.«
*
»Nisem si mislil, da bo tudi v Ljubljani sneg.«
»Ja, in celo malo se oprijema tal. To bomo mokri.«
»Tukaj je torba, v katero bomo dali vsa oblačila pred tekom. Bojan jo bo potem prenesel na cilj, da se čim prej po teku oblečemo.« »Ja, gremo zdaj na start! Dirjat k nor'ci.«
*
»Halo, pridite bližje, bomo naredili eno skupinsko fotografijo. Se boste potem ogreli.« »Siiiir.«
»Si dal film notri, he he?« »Evo, končano. Lepi. Zdaj pa ogrevanje, ob 8.20 gremo na start.«
»Pa koliko je bilo tekačev. Ni jih prav veliko ostalo doma.«
»To je tako kot govorijo povezovalci - če je volja, te tudi sneg ne ustavi.« »Gremo se preobleči, potem pa nekam na toplo na čaj.«
*
»Halo, Jože.«
»Evo, mi smo prišli. Kje ste?« »Tukaj na Kongresnem trgu, pri izhodu iz cilja. Pridite, da se slikamo.« »Ja, mi smo že čisto naspidirani. Super vreme za enaindvajsetko.«
*
»Kako so tekli na 10 kilometrov?«
»Super, so vsi zadovoljni. Najhitrejša je bila
Tanja. 46 minut.«
»Super za tako vreme.«
»Kje je Gorazd? Dajmo se slikat, da gremo
potem na start. 10.30 bo kmalu.«
»Prihaja.«
»Siiirr.«
»Gremo zdaj pa še mi na start.«
»Ste vsi? Jože, Klemen, Peter, Petra, Bojan,
Tomaž in Gorazd. Ok, gremo. Po teku vas
počakam tukaj v cilju. Dobro tecite.«
»Itak.«
*
»Ej, kakšna gužva ob progi. Nisem si mislil, da bo toliko gledalcev v tem mrazu.« »Imaš fotoaparat? Jože bo vsak trenutek v cilju. 1 ura in 22 minut je zdaj preteklo.«
»Evo, gledam, kdaj ga zagledam.«
*
»Glej, Gorazd. Slikaj.« »Dajmo, Gorazd, še 200 metrov. Bravo!« »Kje pa je Jože? Bi moral biti pred njim.« »Čudno.«
*
»Ej, Jože, pa kaj si ti že v cilju?« »Že.«
»Kakšen čas si pa dosegel?«
»Okrog ure in dvajset.«
»Bravo, pa to je tvoj rekord. Odlično.«
»Ja, super mi je šlo.«
*
»Bravo, naši. Tudi ostali že v cilju. Izgledate zadovoljni.«
»Kaj tudi ne bi bili? Super nam je šlo. Premagali smo tudi vreme.« »Čisto smo premočeni in premraženi, ampak se je izplačalo. To je nepozabna izkušnja.«
»Noro. Gremo na toplo.« »Potem se pa še usedemo nekje in nekaj pojemo, danes smo si pa zaslužili.« »Ja, pa še malo analiziramo današnji dan in se dogovorimo za naslednjo tekaško sezono.«
*
Če želite biti del krasne tekaške druščine, kontaktirajte Alojza Kuplenka ali Bojana Novaka. Žal vam gotovo ne bo.
Energijske vaje - vadba , ki napolni telo in sprosti um
Samo en trenutek je pomemben in vse se nam lahko spremeni!
Vaje za fleksibilnost združujejo vaje za telo in dušo. Izvajamo jih v stanju popolne sprostitve, v vseh položajih, z zavedanjem mehkih delov mišičevja, v kombinaciji s kontrakcijo. Ti hoteni gibi se izvajajo preko možganske skorje, dražljaj potuje preko sklopa centrov (bazalnih ganglijev, malih možganov, možganskega debla in preko hrbtenjače iz spodnjih motoričnih nevronov) do motoričnih ploščic na mišicah, da izvedejo gib. Glede na notranjo kemijo in porabo kalcija je dovolj, da se ustvari energija, se sproži toplota po hitrih in počasnih mišičnih vlaknih, ki so oživčena. V njih zaznamo dobro počutje, napolnjenost baterij, vitalnost in mladostnost. Lahko pa zaznamo tudi mikro poškodbe, ki počasi ustvarjajo nered in utrujenost, hlad po telesu, omrtvičenje in odrevenelost udov. Vse to ima lahko vpliva na zmanjšanje motoričnih ukazov in prenosov vzdraženja in krčenja mišic, mišica lahko ostane v ohlapnosti, saj so sposobnosti naših mišic pri krčenju različne. Deluje pa tudi v drugo smer - lahko pridemo v pretreniranost oz. mišično potenciranje, kadar tečemo preko svojih zmožnosti, kolesarimo ali pa fizično delamo ... Utrujenost zaznamo na nivoju živčno mišičnega stika ali na celotnem živčnem sistemu. Ko zaznamo preutrujenost, nam dejavnosti, ki smo jih prej opra-
vili hitro, postanejo breme, na koncu nas drugi opozorijo na pozabljivost ali se nam zgodi, da nam »celo žlica pade iz roke«. Zato z vajami in vsemi mehanizmi poskrbimo za povečanje mišične sposobnosti in vseh prenosih akcijskih potencialov, ki spijo v nas samih. Prevetrimo tudi delovanje velikih možganov in možganskega debla. To pa je že nova in zelo obsežna tema, pripravljena za nadaljevanje.
Energijska vaja: razteg zaupanja Razlaga: osnovni položaj (OP): nogi v širini bokov, poravnana stopala, prsti na nogah so obrnjeni malo navznoter, da čutimo dotik treh točk na stopalu, sproščeni boki in lopatice, pretok energije preko ramenskega obroča in lahkotnost okrog glave in nad glavo, globok vdih in pozoren izdih ponovimo vedno 3 x), jezik se dotika neba, grlo je sproščeno.
Izvedba in slike:
•	Stabiliziramo in umirimo stoječi položaj. Pričnemo se dvigati na prste na nogah in ob tem počasi stiskamo skupaj čeljusti in iščemo najboljši gib, da se čeljusti stikajo in nežno dotikajo skozi celo vajo, vendar niso napete.
•	Prepletemo prste na rokah in roki poča-
. ......
si stegnemo nad glavo ter jih obrnemo proti nebu, stopimo še bolj na prste.
•	VDIH. Rahlo sproščene roke v komolcih obdržimo nad glavo in si zamislimo, da dihamo s telesom v širino.
•	IZDIH: Iztegnemo roki v komolcih in raztezamo hrbtenico od trtice in tudi v vratnem delu, dihamo s telesom v višino.
Varianta A: pri izdihu se v končnem položaju še dodatno rahlo dvignemo na prste na nogah, z zavedanjem naredimo izteg hrbtenice od trtice. ? Pričnemo z vdihom, telo j e na sredini, se rahlo spustimo s končnega položaja (še vedno pa stojimo na prstih na nogah, vendar napetost stopal delno popustimo), poudarimo gib s komolci in stisk prstov ter dlani, stisnemo trebušne mišice.
Varianta B: ob počasnem izdihu se v sredinskem položaju še rahlo dvignemo na prste na nogah in se pričnemo rahlo nagibati vstran (podaljšan izdih ali zadržek), z vdihom se vrnemo v sredino, tako da rahlo pokrčimo noge v kolenih, potegnemo trup, v sredini naredimo iz-
teg s poudarkom na prstih in se v končni položaj trdno spustimo na pete, roke ostanejo nad glavo.
VPLIV vaje: zaupanje, upoštevanje vrstnega reda, zmogljivost natančnosti, koncentracija, priprava živčevja, da se raztegu-je in krči.
Preizkusite se. Vaja je velik izziv za notranje ravnovesje in seveda zaupanje v samega sebe. Lahko jo izvajate popolnoma sproščeno. Ali se zavedate vseh naštetih mišičnih sklopov in kit? Potujte z gibanjem v mislih, v mislih lahko celo preverite ali ste zadovoljni z izvedbo in učinkom, ki nastane po vaji. V vsakem primeru aktivirate živčni in limfni sistem in s tem pripravite telo za delovanje v prihajajočih zimskih dneh. Kombinirajte vajo z gibanjem v naravi in prostoru. Prevetrite vse stresne spro-žitelje in ne bodite preveč strogi do sebe in svojih bližnjih. Vzemite si čas - tako za opravljanje vseh obveznosti, za redno delo in skrb. Prav tako tudi za sprostitev, ki si jo lahko pričarate doma z raznimi vonjava-
PETEK, 14. DECEMBER,
OB 17. uri ameriška uspešnica - akcijski triler
JAMES BOND 007 - SKYFALL
KRATKA OZNAKA: V novi avanturi skrivnega agenta 007 se James Bond znajde v novi smrtni nevarnosti, ko skuša v Istanbulu zaščititi skrivne podatke britanske obveščevalne službe. Misija se izjalovi, Bond je pogrešan, ključni podatki o identiteti agentov pa so razkriti. Vodja vohunov M se znajde pod drobnogledom oblasti, toda kot se izkaže, Bond ni umrl, temveč M ponudi svojo pomoč pri iskanju zloveščega kriminalca Raoula. Med iskanjem sledi na Kitajskem Bond naleti na vznemirljive skrivnosti iz M-ine preteklosti, toda med divjimi pregoni in boji z zločinci težko loči resnico od laži. DOLŽINA: 2 uri 0 MINUT.
mi ali pa greste v savno ali welness center. Prižgete si kdaj tudi dišavno svečko, razvajajte se z masažo.
Še vedno se nam lahko pridružite ob Energijski vadb in sproščanju, se razgibate, napolnite z energijo , odpravite prenekate-re navade in izveste kaj novega ali pa svoje znanje posredujete vsem nam. Energijsko vadbo in sproščanje organizira Zavod za razvijanje ustvarjalnosti na več lokacijah lahko se obrnete na vaditeljico in terapevt-ko Tino Sešek za podrobnejše nasvete in navodila za izvajanje vaj tudi preko mejla sesek.tina@gmail.com. V mesecu decembru bomo pripravili dodatne nove vaje in masažne tehnike, ki vas bodo pripravile, da boste masažo izvajali tudi doma.
Lepe prihajajoče dni, mnogo zdravja, ravnovesja in ustvarjalnosti v prihajajočem novem letu 2013 -dni, predvsem pa vam želimo obilo dobre volje pri vsem, česar se lotevate! Zaupajte vase in svet bo prijetnejši.
Za vas pripravila vaditeljica in terapevt-ka Tina Sešek, 041 745 363. ♦
PETEK, 4. JANUAR 2013
OB 17. uri ameriški animirani sinhro - družinski
HOTEL TRANSILVANIJA
KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci zabavnih animacij Smrkci in Arthur Božiček predstavljajo nenavadno zgodbo o skrivnostnem gradu, kamor se pošasti iz vsega sveta zatečejo pred nadležnimi ljudmi. Lastnik Drakula skrbi za udobje in počitek strašnih gostov, toda skrbi mu dela svojeglava hčerka Mavis, ki bi se končno rada osamosvojila in raziskala svet. Še več težav povzroči prihod nič hudega slutečega mladeniča Jonathana, ki s svojimi barbarskimi človeškimi navadami ogrozi mrtvaško spokojnost hotela in se zaplete v romantično razmerje z Mavis.. DOLŽINA: 1 ura 33 MINUT.
KINO DOBREPOLJE - december 2012
Ni smrt, kar loči nas in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Za vedno boš živela v naših srcih.
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete
MARIJE KASTELIC
iz Ceste
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavkam Name za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lep cerkveni obred, pevcem za leto petje in cvetličarni Lilija za lepo opravljeno delo.
Hvala vaščanom za molitve, še posebno gospe Zalki Kastelic.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Naj vam Bog bogato poplača.
Vsi njeni
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
(1923-2012)
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je tiho zapustila
MARIJA HREN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše, izrekali ustna in pisna sožalja ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi vsem, ki ste prihajali k večernim molitvam. Istočasno se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju, ki ste v času njene bolezni skrbeli zanjo.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljene svete maše in pogrebni obred, Marku Zakrajšku ter pevcem Rafko Fabiani.
Vsi njeni
^	I
"Ni srce tisto, ki bi bilo nečisto. Srce je namreč zelo izpopolnjen sprejemni organ ... Toda sile, s katerimi se zapletaš, so tiste, ki ga umažejo."
"Sedaj se še istovetimo z osebnostjo, zato pogosto izkušamo tudi bolečino in trpljenje v svetu. Ko pa prisluhnemo besedi življenja, ki odzvanja v nas skozi čudovito vrtnico srca, stopimo na pot odrešitve."
"Ko se ego umakne iz svojega mogočnega prestola kraljevanja, se dopusti možnost, da se lahko zasliši skrivnostna govorica vrtnice srca, glas tišine..."
"Moder človek bodi, misli svoje dobro vodi, a srce tvoje naj gori, v svetlobi prvi, vse dni... " "Naj bo v tvojem srcu vedno prisotna živa beseda resnice, ki bo prinesla mir in spokoj tvoji duši, srcu pa radost in nekdanjo srečo. Vedi, to je največji dar življenja, ki se imenuje - ljubezen."
"Srce v sebi zelo dobre ve kaj je sreča in v naši želji, da bi jo našli zunaj sebe, smo pripravljeni sprejemati mnoge kompromise, se prilagajati drugim ljudem in pogosto živeti neiskreno, tudi zlagano življenje. Samo da bi nekoč spoznali to srečo! Samo, da bi spoznali ljubezen."
"Le ena luč obstaja, v srcu tvojem se poraja ..
^_._
Danilo Ogrinc, misli iz knjige in beli cvet
____^
repoJje
Aktualne novice, dogodki, prireditve
in še več na spletnih straneh občine Dobrepolje
http://www.dobrepolje.si/
Vabila na dogodke, ki se odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva, klubi in občani pošiljate tudi na elektronski naslov dogodki@dobrepolje.si.
Na spletni strani si lahko ogledate tudi prostorsko predstavitev občine Dobrepolje!
Lot us Art
Krajina Vrtovi
NAČRTOVANJE UREJANJE VZDRŽEVANJE
LOTUS ART d.o.o.
Šentvid pri Stični 26a 1296 Šentvid pri Stični Tel: 01 780 0066 Mob: 041 725 962
www.lotusart.si
QUTOUČQCTTUOJ
brunDuLo egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje egonbrundulai@hotmail.com
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Cenitve za zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h
Težave z računalnikom?
Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo:
-	Servis računalniške opreme na domu
-	Prodaja, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme
-	Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij
-	Prodaja in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike
-	Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi
JUNITEH
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022
računalniške reSitve boris.kaplan@juniteh.si
LONova
posebna ponudba
Zlati depozit
tudi za nekomitente hranilnice brez dodatnih stroškov
iLONovopnporojjil^^
Ob praznovanju 20-letnice vas nagrajujemo:
-	brezplačno vodenje računa
-	plačilo položnic brez provizije
-	višje obrestne mere za depozite
-	najugodnejši Srebrni limit
Ker cenimo vaše zaupanje.
Nagradili bomo vas in vaše priporočene stranke.
Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem.
PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si
www.lon.si
HRANILNICA LON 20
&ajičh.isfao ha, Ljubeuwr Oseben A/niUi
iti
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
TABORSKA CESTA 4, GROSUPLJE Tel.: 01 786 33 58
SOKOLSKA ULICA 5, IVANČNA GORICA Tel.: 01 787 7241
Delovni čas: 9:00 - 12:00, 14:00 - 17:30, sobota: 9:00 - 12:00
Foto za dokumente TAKOJ
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.