Letnik 1909,
65
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XI. Izdan in razposlan dne 11. februarja 1909.
Vsebina: Št. 21. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1., pojasnil k carinski tarifi ter z ukazom z dne 2i. aprila 1908.1. izdanega seznamka o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, ki se ocari-njujejo po vrednosti št. 622.
81.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 10. februarja 1909. L,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 22), pojasnil k carinski tarifi ter z ukazom z dne 24. aprila 1908. I. (drž. zak. št. 84) izdanega seznamka o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, ki se ocarinjujejo po vrednosti po št. 622.
Naslednja določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 22) in po členu V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1900. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako:
I.	K izvršitvenemu predpisu.
V	§ 14, A, št. 2 a) in b) izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi naj se namesto „50 K“ glasi „55 K*.
II.	K pojasnilom.
V	pripomnji 2, odstavek 2 k št. 23 je po besedi „Strychninweizen“ namesto „Nr. 622“ postaviti: „Nr. 630“.
V	pripomnji k št. 26 (Strychninhafer) je „Nr. 622“ izpremeniti v „Nr. 630“.
V	pripomnji 4 k št. 62 je vzprejeti kakor sedmi odstavek naslednje opozorilo:
Preparati morske čebula^za pokonča-vanje podgan in miši), št. 630.
V	pripomnji 6 k št. 82 je črtati zadnje tri vrste in jih nadomestiti z naslednjim določilom:
Impregnirani odpadki gob za pokončavanje podgan, miši i. e. r., št. 630.
V	pripomnji 2 k št. 87 je vstaviti za drugi odstavek :
Dobivanje Löfflerjevega bacila zoper miši je dovoljeno le z dovolilom političnega oblastva
I.	stopnje.
Pripomnje k št. 285, 290, 294, 296, obče pripomnje k št. 298 in 299, nadalje pripomnje k št. 298, 299 in 300 je izpremeniti takole:
Št. 285.
Pripomnje. 1. (i) Lepenka je večinoma iz sirove manj čiste vlaknate tvarine sestoječa in v obliki debelih listov ali tablic narejena papirnata masa. Po tem, kako se narejajo, razlikujemo zajete, kavčane ali lepljene lepenke.
(2)	Zajete lepenko se narejajo slično kakor zajeti papir; večinoma so neenakomerno debele in imajo resasto površino.
(Slovenisoh.)
16
(s) Kavčana lepenka sestoji iz več tankih v popolnoma osušenem stanju druga na drugo položenih plasti papirja, ki se potem kakor skupna celota stiskajo in posušč.
(4)	Lepljene lepenke (fine lepenke, kartoni) se narejajo tako, da se združijo gotove (suhe) pole papirja s pomočjo lepila (večinoma škrobni lep s klejem).
(5)	Lepenke te številke se lahko tudi malo upognejo ali, da se ne izcefrajo, na oglih okrožijo ali opremijo s pločevinskimi sponami.
2.	(1) K ordinarnim lepenkam št. 285« spadajo vse tiste zajete in kavčane lepenke, ki so zaradi svoje tvarine ali zaradi načina, kako se z njimi ravna, resaste, gobaste, lomne in so mnogo manj trde, trdne in elastične nego druge lepenke te številke. Stisnjene lepenke se obravnavajo po št. 285 a tudi tedaj, ako so zunanje plasti bele ali v masi barvane (tudi raznobarvno) in ako niso enake kakovosti in enake barve kakor notranje vmesne plasti. Tudi v masi barvane ter iz različnih, v masi barvanih stisnjenih leg snovi narejene ordinarne lepenke spadajo semkaj.
(2)	Sirova lepenka iz cunj (sirova strešna lepenka) je iz cunj narejena včasih tudi zarezana (rebernata) lepenka, temnosiva, mehka, kocinasta, klobučinasta, jako sposobna za vsesavanje, ki se nahaja v trgovini v zvitkih in se rabi za narejanje asfaltnih in kotranskih lepenk. Razlikuje se od navadnih sivih ali knjigoveških lepenk in lesnih lepenk s tem, da so te poslednje svetlosive, bele ali rjave, trše in manj sposobne za vsesavanje in da imajo tudi mnogo večjo specifično težo.
(s) Slamna lepenka je iz enotne tvarine (slamovine) sestoječa lomna, rumena lepenka, na koje površini so večkrat vidni deli slame.
K št. 285 a spadajo nadalje:
(4)	Prekapalne lepenke (debele table iz mase bombaževih cunj, tudi z majhno primesjo asbesta) ; papirščina vsake vrste v obliki lepenke ali v nakupičenih plasteh; patentni les (lesu slična masa iz starih vrvi in drugih rastlinskih vlaknin, za pokrivanje streh, obijanje, prevleko parnih kotlov in dr. r.); patentna lepenka, iz parjene lesovine (ponarejena usnjena lepenka).
(5)	Lepenke, ordinarne, napojene z oljno po-kostjo (za stavbne namene i. t. r.) spadajo k št. 286, pozneje namazane z barvo, mavcem, baritom itd., z vzorci, črtami i. t. r. potiskane ali s stisnjenjem črtane, karirane ali sicer desinirane k št. 285 c.
(e) V dvomnih primerih, ali je dana lepenka ali debeli papir, je take izdelke, kojih teža znaša za kvadratni meter 300 g ali več, odpravljati za lepenke, izdelke z manjšo težo pa za debeli papir.
(7) Izjemoma smejo glavni carinski uradi za znane izdelovalce strešno lepenke odpravljati sirovo lepenko za izdelovanje strešne lepenke v teži manj nego 300 g za kvadratni meter kakor
ordinarno lepenko št. 285 a s pridržkom, da jo bližnji carinski ali finančni organ, ki ga je primerno obvestiti, o priliki ogleda. Vsako porabljanje tako dobljenega debelega papirja za druge namene nego za izdelovanje strešne lepenke je prepovedano.
3.	(1) Karton za stiskanje in svetle lepenke (št. 285 b) so goste, prožne, navadno kavčane, večinoma rumeno in rjavo barvane lepenke, ki so narejene iz čiste homogene mase (poglavitno usnje) in so dobile izvenreden glaj, ki je skoro kakor politima. Njim se enačijo vsi iz homogene čiste snovi zajeti ali kavčani gladki pokrovi, ki kažejo kompaktno sečno ploskev, ter takozvane trde lepenke, ki so s posebno močnim stiskanjem ali tudi z nekimi dodatki postale posebno trde, tako n. pr.: Žgalne lepenke (siva lepenka, ki se rabi kakor stisnjena trska), želez-nata lepenka (Carton de fer), tudi upognjena za, gradnje vagonov, usnjena lepenka, oljna lepenka (trdna, homogena), nadalje papir-maché-masav tablah, nelakirana. Semkaj spadajo tudi tiste lepenkaste, goste tvarine, ki so iz celuloze, preparirane s kovinskimi solmi in zvezane pod močnim tlakom. V trgovino se spravljajo nepodelane v obliki ploč v beljenem (svetlo-sivem) ali barvanem (rdečem, črnem itd.) stanju z oznamenilom Vulkanfiber, stabilit, par-kesin itd.
(2)	Skriljne lepenke (št. 285 b) so iz trdne, tanke, gladke lepenke z obravnavanjem s pokostjo lanenega olja in oljnato barvo, kateri so pridejane saje in plovčev prašek, narejene papirnate tablice in smejo biti tudi rezane v obliki računskih tablic, toda ne črtane. Iste črtane ali z okviri, št. 300.
(3)	Asbestne lepenke, imenovane tudi strešne skriljne lepenke, št. 401.
4.	(1) K finim kartonom (ki se rabijo za vizitnice, dopisnice, razglednice, za kartonaže, za fotografske namene itd.) spadajo tako satinirani enoviti kartoni, debeli papirji, ki taki zapuščajo stroj za papir, kakor tudi 1 e p 1 j e n i (kaširani) kartoni, ki so z druga na drugi nalepljenih pol papirja (tudi debelega papirja) ali iz vmesnih leg manj vrednega in čez nalepljenega višje ocarinjenega papirja, izvzemši zlati in srebrni papir. Nadalje je med fine kartone uvrstiti lepenke vsake vrste, ki so dodatno na eni ali na obeh straneh namazane z barvo itd. (izvzemši slikarsko lepenko, gl. št. 289), moirirane, s črtami ali drugačnimi vzorci potiskane ali lakirano ali ki so s stiskanjem dobile desini-ranje površine. Vtisk žičastega sita ali klobučine za znamenje ni smatrati za stiskanje.
(2)	Kartonski papirji manj nego 200 jr na kvadratni meter težki, ne popleskani, št. 289, isti popleskani, št. 290 a.
(a) Zaradi razlikovanja navadnih kartonov od risalnega papirja in n. p. i. papirja gl. št. 289.
Št. 290.
Odstavek 5 pripomenj k št. 290 je črtati.
Št. 294.
Pripomnje. 1. Semkaj spada: pravi zlati in srebrni papir (popleskan z barvo n.pr.okro, svinčnato belino itd., in z gumo ali klejevo raztopino ter obložen s pravo zlato ali srebrno peno in glajen med valjarji; nepravi zlati in srebrni papir (popleskan z bronovim praškom, ki je bil nastrgan v kleju); s kovinskimi folijami obloženi ali z zlatim rezom opremljeni papir; ter tudi ves na belem ali barvnem dnu z zlatimi, srebrnimi ali bronastimi okraski opremljeni gladki ali stiskani papir v celih polah, ako ni izdelek v masah manufakture za tiskanje podob ali spada pod št. 298.
2.	(l) Zlati in srebrni papir, ne kaširan, ne nalepljen, v obojestransko v ravnih ïrtah omejenih progah, tudi v zvitkih ni izključen od ravnanja po št. 294.
(2)	Nadalje spadajo pod št. 294 vsi izbiti, izstancani, preluknjani papirji, tudi lepenke, debeli in pestri papirji, izvzemši pivni damast, v celih polah, kakor kanevas-papir (vezilni ali stramin-papir), kakor rešetka prebit za vezenine itd.; Čipkasti papirji v obliki pol (Čipkasto izbiti ali obrobljeni), tudi taki pisemski papirji itd.
(2)	Jacquard-karte, št. 300 o 3.
(4)	Kanevas-papir, fasoniran ali s pred-tiskanimi vezilnimi vzorci, št. 299 a.
(5)	Proge za omare ter vse proge Čipkastega in enakega prebitega papirja, št. 299 a.
(ß) Monotipni papir, št. 300 a 3.
■ (7) MoCen papir z izbitimi velikimi luknjami za prenos sviloprejk se ne prišteva k prebitim papirjem, temveC se odpravlja po kakovosti papirja.
(s) Garniture celic iz papirja za rejo sviloprejk, gl. prip. 2 k št. 300.
Št. 296.
Pripomnje. 1. (1) V št. 296 spadajo vsi tisti papirji, ki v tarifi niso niti imenoma navedeni niti s pripomnjami k posameznim številkam tega razreda odkazani doloCni tarifni številki, vseeno, ali so sirovi, beljeni, v masi barvani (tudi v masi marmorirani), klejeni ali neklejeni, zlasti:
(») Papir, pisemski papir, samo v obliki pol rezan, tudi zložen; tiskovni papir (nclepljen papir za tiskanje knjig in Časnikov); klozetni papir, tudi rezan, toda ne zložen, ne perforiran, ne v kartonih; papir za kopiranje (za snemanje pisave) ne kemijsko prirejen; papir za igle; papir zoper rjo ali grafitni papir (z grali-tovim praškom prirejen papir, za obrambo zoper rjo) in enaki papirji za zavijanje kovin; papirnata volna (papirnati odrezki vsake vrste, za zamotavanje namiznega sadja i. e. r.); kaširan debeli papir; pisalni papir (pisarniški, kon-ceptni papir in pupir za pisalne stroje i. e. r.); debeli papirtersvilnati papirmanje nego30g na kvadratni meter težek; cigaretni papir; vsi ti
v celih polah ali v zvitkih, širokih nad 15 cm (tudi v trgovinsko obiCajnih opremah, toda ne v kartonih).
(3)	Gledé razlikovalnih znakov debelega papirja, oziroma pergamentnega papirja in ne posebej imenovanega papirja, gl. pripomnjo 1 pri št. 287 in prip. pri št. 291. K št. 296 spada tudi aralijski papir ali takozvani „reispapir“, t. j. fino rezan drevesni stržen za umetne cvetlice, tudi barvan.
(4)	Papir, ne posebej imenovan, v zvitkih, širok 15 cm in manj, št. 300.
(5)	Baritov papir i. e. d. z barvami popleskani papirji, št. 290.
(e) Pisemski papir, pisalni papir i. e. z zlato obrezo ali Čipkasto obrobljen, št. 294.
(7)	Pisemski papir, pisalni papir i. e. z navedbo firme ali drugimi Črkami, potiskan zgolj s podobami kupCijskega znaCaja, št. 298.
(s) Papir za umetno tiskanje, št. 290.
(9)	Cigaretni papir v polah, popleskan s firneževo raztopino ali rezan za prodajo ha drobno, prirejen itd., št. 300.
(10)	Cigaretni papir iz tobakovih odpadkov (tobačni papir), št. 22.
2.	Pod št. 296 a spadajo vse vrste gladkega, t. j. vse vrste satiniranega, poluresastega ali resastega, ne vzorčanega, v tarifi ne posebej navedenega papirja, in sicer tudi tedaj, če so opremljene z okraski vodnega tiska (takozvani singaleški papir i. e.) ali če imajo črte, ki jih je naredilo že na mokri progi ali sito ali znamenilna klobučina.
3.	(1) Pod št. 296 b spadajo pisemski, pisalni i. e. papirji s črnimi ali barvnimi črtami, karo, pikami itd.; rastrirani papirji za note; s črtami predtiskan papir za vzorne liste i. e.; terpapir s transparentnimi (takozvanimi vodeno tiskanimi) črtami, s katerimi se nekako rastrira.
(2) Tiskani listi s črtami (Faulenzer) št. 300.
4.	Pod št. 296 c spadajo pisemski in drugi ne posebej imenovani papirji, tudi pergamentni in debeli papirji, z vtisnjenimi vzorci, tudi monogrami, grbi, robovi i. e. okraski, z vzvišeno stisnjenimi črtami, arabeskami in vzorci kakor platno ali piké itd. ; ter taki papirji, ki so s tiskanjem na valjarjih ali stiskalnicah šagrinirani, gufrirani, rebrovani, zrnati ali moarirani, izvzemši pod št. 288 c (pivni damast) in št. 290 b (stisnjeni pestri papir) spadajoče papirje; nadalje krep-papirji, t. s. taki, ki so dobili s posebno pripravo za strganje na snemnih valjarjih papirnega stroja gubast vzorec; tudi krepovana papirnata obvezilna vata; valovani, valovito stisnjeni slamnati debeli papirji (za zamotavanje steklenic itd.).
Obče pripomnje k št. 298 in 299.
(t) Z ozirom na različno carinsko ravnanje, kateremu so podvrženi tiskovni izdelki s podobami
št. 298 in 299 po tem, kako so narejeni, zlasti v pogodbenem prometu, je paziti na naslednje, za razlikovanje bistvene znake različnih vrst pomno-ževanja:
(2) Po fotomehaniškem potu narejeno blago so v obče tako s strojem za brzo kopiranje izdelane fotografije (bromove podobe in podobe klorovega srebra), kakor tudi tisti tiskovni izdelki, ki se narejajo po načinu prej znanih postopkov (kamnotisk, kovinski tisk), toda s tiskalnimi oblikami, ki so se izdelovale kemijskim potom s pomočjo fotografije, kakor n. pr. svetlotiski, heliogravire, fotocinkotipije, avtotipije, fotolitografije itd. Ako je podoba tiskovne ploče kakor pri bakro- in jeklorezih poglobljena, se dobe takozvani globoki tiski (heliogravire, tudi svetli bakro tiski imenovani, fotogravire).
(a) S fotografskim strojem za brzo kopiranje narejene kopije (fotografije) so srebrne podobe, ki se delajo z razsvetljenjem in razvijanjem fotografskih bromovih papirjev ali papirjev klorovega srebra. One so večinoma motne, pa tudi lesketajoče, črno, rjavkasto, rdečkasto itd. niansirane. Ploskev podobe je pod lupo zdržema tonovana. Take srebrne podobe se obelijo, ako se pomočijo s koncentrirano raztopino bakrovega klorida ali rdeče krvolužne soli.
(4) Svetlotiski (imenovani tudi fototipija, heliotipija, steklotiski, klejotiski) so fotografijam podobne podobe, narejene z mastno barvo v ploski tiskalnici. Za tiskalno pločo služi na stekleni ploči nahajajoča se osvetljena(v vodnokopeljspravljena) plast kromove želatine. Svetlotiski kažejo pod lupo jako fino značilno zgrbljeno zrno, s členki segajočimi kakor pri črvu drug v drugega. Navadni svetlotisk je monohrom (enobarven) in sicer sedaj na belem, sedaj na barvnem (tudi na svetlem) papirju, s črnikasto, rjavkasto, modrikasto ali drugače niansirano tiskovno barvo.
(5) Med izdelke globokega tiska (heliogravire, fotogravire) se štejejo taki, ki se delajo v tiskalnici za bakrotiske. Poznajo se na tem, da so tiskani z mastno barvo in da kažejo barvo, zlasti pri svobodnih potezah ali krepkejših partijah podob znatno zvišano nad papir. (To izvira od tod, da je pomočeni in na tiskovno pločo močno pritisnjeni tiskovni papir vzprejel barvo iz poglobljenih partij podobe tiskovnega modela). Ta znak kažejo tudi prav posebno v tiskalnici za globoki tisk narejene tiskovne reči, ki imajo večinoma le črke.
(7) Fotolitografije so linearne podobe, izdelane v ploski tiskalnici. Za tiskovno pločo služi litografski kamen ali nj. govo nadomestilo (cinek, aluminij itd.), na katerem se naredi uporabljaje postopek fotografskega Kopiranja za tisk gotova risba.
(s) Drugi tiskovni izdelki, ki spadajo po tem, ali so enobarvni, dvebarvni ali večbarvni, pod št. 298 a ali b, so:
(9)	Litografije, t. s. pisave ali podobe, ki jih tiska v ploski tiskalnici z mastno tiskovno barvo litografski kamen ali njegovo nadomestilo (kakor cinek, aluminij [takozv. algrafija], ploče iz sige i. e.). One kažejo deloma linearne predstave (perorisba ali pretisk kamnogravir), deloma z zrnenjem doseženo senco, ki prihaja od kamna itd. z zmaslo hrapovo površino (n. pr. risba s kredo). Zrno osenjenih litografskih podob je siro-vejše, pretrgano, več ali manj okroglo zrno, ki se torej pod lupo lahko razlikuje od zrna svetlotiska;
(10)	lesorezi t. s. večinoma enobarvni globoki tiski, ki se delajo s tiskovnimi oblikami, v les rezanimi ali dolbenimi (ali klišeji) na navadnem tiskarskem stroju ali tiskalnici z lončkom;
(11)	bakro- in jeklorezi, potem strugo-vine, t. s. večinoma enobarvni tiski, ki se izdelujejo z graviranimi, razenimi ali jedkanimi bakrenimi ali jeklenimi pločami na tiskalnici za bakrotiske (neke vrste kalanderske tiskalnice) in se poznajo po vzvišenosti barve nad papirjem, omenjeni pri izdelkih globokega tiska.
(12)	Reliefne podobe, t. s. z reliefnim stiskanjem brez barv narejeni tiskovni izdelki podob, je obravnati kakor podobe.
(is) Za tarifno ravnanje s tiskovnimi izdelki t. št. 298 in 299 velja za načelo, da je šteti samo na papir dodatno natisnjene, napleskane itd. barve. Barve, ki jo kaže papir v masi, torej ni šteti; pri pestrem papirju ali pri zlatem in srebrnem papirju je barve papirja vpoštevati ob tarifovanju.
Št. 298.
Pripomnje. 1. (1) Tiskovine, oglase in lepake z različnobarvnim tiskom v besedilu je smatrati za dvobarvne, ozir. večbarvno.
(2) Tiskovine, oglasi in lepaki z vtisnjeno, stisnjeno pisavo ali okraskom, št. 300 b 2.
(g) Avtotipije so po navadi v tiskarski tiskalnici, redkeje v tiskalnici za kamnotiske tiskane polutonske podobe. One kažejo ali s križano lineaturo (raster) fotografskim potom doseženo razkrojitev podobe v pike ali črte ali pri takozvani zrnati avtotipiji neredne, litografskemu zrnu slične pike. Dobijo se s pomočjo takozvanega „rastra“, t. j. stekleno ploče, na kateri so potegnjene (rastrirane) bolj ali manj line in blizu druga drugi stoječe črne črto v križani legi, kar se razločno spozna na strukturi rastra, ako se gleda z lupo.
(s) Tiskovine, oglasi i. e., prihajajoči v ovitkih, paskah itd., so lahko ocarinjujejo ločeno; iste ï vlepljeno ali odločljivo dopisnico je ocarinjevati po kakovosti dopisnice, ako ne spadajo sami po sebi pod višje nastavljeni postavek ali ako je dopisnica k obsegu oglasa, (zlasti pri sešitih katalogih itd.) v nebistvenem razmerju.
2.	(1) K št. 298 spadajo vse na papirju ali lepenki (tudi kaširano) brez podob ali deloma s podobami narejene:
(2) tiskovine, kakor s predtiskanimi raz-predelki, črkami i. e. opremljeni papir za pisanje ali tabele, vozni listi, računi, računski listi, jedilni listi, menične golice, neizpolnjeni vrednostni papirji, izpričevala, kupčijski dopisni papirji i. e. r., ki se izpolnijo ali dopolnijo ;
(s) oglasi, kakor okrožnice, ovojni papirji, napotila za rabo, reklamni papirji, prospekti, gledališki listi, vozni redi in kurzne knjige avstrijskih, ogrskih in bosensko-hercegovinskih železnic in parnikov, ceniki, reklamne knjige, ovoji za knjige in koledarje (envelope) v celih polah ali prirezani.
(4)	Potiskan embalažni papir, ki v nobeni smeri ne presega 15 cm, št. 300.
(5)	Etikete in vinjete gl. prip. 3.
(b) Carine prosto pa je po št. 647 obravnavati :
Kurzne knjige, vozne rede, lepake (tudi s podobami), tarifne tiskovine, zvezne tarife, sestavne vozne liste (tudi v zvezkih) ter seznamke o njih, ki jih izdajajo prometna podjetja, obrato-vana izven pogodbenega carinskega ozemlja obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije; adresne knjige, šematizme, razstavne in knjižnične kataloge drugih dežel, ter razstavne lepake, ki se nanašajo na razstave, ki se prirejajo izven pogodbenega carinskega ozemlja; oficijalne perijodične kataloge knjig (na primer seznamek knjig, ki so izšle v nemškem knjigotrštvu, Bibliographie de la France, Catalogue de la librairie française etc.), znanstvenebibliografije o posameznih znanstvenih poljih, založbene in dražbene kataloge, za rabo trgovcem s knjigami in umetninami, ter seznamke zalog gotovih sortimentov (to so seznamki zalog firm, ki dela drugih založnikov oddajajo le knji-garjem) in kataloge zalog antikvarjev, vse te, ako jih izdajajo založniki, knjigarji, oziroma trgovci z umetninami, ki bivajo izven pogodbenega carinskega ozemlja; prav tako kataloge in cenike vsake vrste, ki prihajajo po pošti v posameznih izvodih (in sicer brez ozira na težo kosa), nadalje paketom knjig knjigarjev priložene takozvane pakete listkov, potem prospekte knjig (muzikalij) za knjigotrško razpečavanje (muzikalij), toda le v poštnih paketih. Prav tako je popotne ročne knjige (kažipote) in brošure, ki imajo zgolj namen, z opisovanjem pokrajinskih lepot kakega kraja opozarjati nanj, ako ne prevladujejo anonse, tudi prospekte in brošure o razstavah, ki se vršč izven pogodbenega carinskega ozemlja, odpravljati carine prosto po t. št. 647 kakor tiskovine beletristične vsebine, druge več ali manj iz anons sestavljene popotne publikacije, ki imajo namen priporočati kak zavod, zdravilišče itd., pa spadajo pod št. 298.
(7) Pri sešitih tiskovinah in oglasih, katalogih, cenikih, reklamnih knjigah i. e. se ne upoštevajo ovoji iz papirja, tudi če so opremljeni ali stisnjeni z večbarvnimi podobami, z zlatim in srebrnim tiskom; tiskovine itd. v drugili ovojih (knjigoveško platno, usnje, voščeno sukno i. e.) ali vezane (s trdimi ali poltrdimi platnicami) št. 300. Hrbet in ogli iz finih tvarin pa ostanejo
brez vpliva na tarifovanje. Ako so pa platnice, pri sešitih (broširanih) pa ovoj glavna sestavina, t. j. ako je vezanih (sešitih) le nekaj malega listov kakor n. pr. pri jedilnih listih, vinskih listih itd., naj se vrši ocarinjevanje po platnicah, ozir. ovojih.
(s) Ceniki, katalogi in druge tiskovine, ki sestoje edino ali skoro edino iz podob in kojih del besedila je v razmerju s podobami neznaten, spadajo pod št. 299 e, enako kakor dopisni papirji in enaki drugi papirji prirejeni za izpolnitev s tiskom ali pisavo, ki so s podobami opremljeni tako, da je bistveno prekoračena mera običajnih okraskov (podobe fabriških zavodov, blaga in znamenj blaga, razstavnih svetinj i. e. r.).
(9)	Lepaki so večji, za reklamne namene določeni potiskani papirji, tudi kaširani ali napeti na lepenko ali platno. Opremljeni so lahko tudi s podobami ali lahko imajo sami značaj podob ako se brezdvomno spozna po tisku, napisih itd. namemba za lepak.
(10)	Ušesca, zanjke i. e. za obešanje ter lesene in kovinske late se ne upoštevajo.
(11)	Podobe (izdelki v masah manufakture za tiskanje podob) s prazno puščenim prostorom, brez napisov, tiska i. e., tudi ako se morejo porabiti za lepake, št. 299 e.
(12)	Lepaki v zvezi s skladnimi koledarji, majhnimi toplomeri i. e., v okvirjih, ali pod steklom in okvirjem, ter sploh v daljnjih nego zgoraj navedenih zvezah, št. 300.
(13)	Lepaki iz papirja, prevlečeni z celuloidom, št. 300 c.
3.	(1) Etikete, vinjete brez podob, ne obrezane, ne gumirane, v celih polah, št. 298, iste prirezane, izsekane ali gumirane, št. 300, s podobami vsake vrste (tudi samo s podobami znamenj blaga, fabriških znamk, razstavnih svetinj i. e. v celih polah, prirezane, izsekane ali gumirane, št. 299 e.
(2) Reklamne karte, adresne, gratulacijske, oglasne karte itd. (izvzemši karte, spadajoče pod št. 299 e, 2 •(■), št. 299 «.
Št. 299.
Pripomnje. 1. (1) K št. 299 a spadajo: predmeti za sijajne plese, karneval in šale (n. pr. držalci šopkov, papirnati redovi, plesni redi, maske in pritikline [tudi prevlečene z voskom], atrape, papirnate kepe in takozvani konfeti [okrogli, štirioglati ali drugače oblikovani papirnati kosci], zračne kače [serpentine]); figurice, drobnarije, škatljice zališp itd. iz papirja ali papirnate mase oblikovane ; potiskani prami za omare, odmerjeni sladčičarski papirji, okraski za krste (figure, okraski i. e.;; papirnate črke; pletenine iz papirnatih trakov; senčniki za svetilke; lampijoni (tudi take japonske in kitajske papirnate svetil-nice) i. e., vse to tudi s podobami; adresne,
pohvalne, povabilne, priporočne karte, menu-karte, zaročne, poročne karte, vizitnice in voščilne karte (tudi voščilne dopisnice) ter biljeti, listki za pridnost, znamenja za čitanje, banevas-papir,fasoniran tudi samo s predtiskom vezilnega vzorca i. e. tiski brez večbarvnega okraska s podobami.
(s) Pahljače, tudi dekoracijske pahljače iz papirja brez ozira na velikost, št. 271.
šopke, girlande itd. ter v zvezi z navadnimi ali finimi tvarinami. Z izsekavanjem iz papirja narejene sestavine za cvetlice (erika-igle itd.) spadajo tudi semkaj.
(2) Cvetlice in sestavine cvetlic iz papirja, prevlečene s tkaninami ali podelane s takim blagom ali prejami (prašniki, kolki), št. 261, ozir. 262 ; iz papirja, napojenega z voskom ali cerezi-nom, št. 639.
(3)	Zaradi ocarinjevanja pramov iz zlatega, srebrnega in čipkastega papirja gl. pripomnjo
k št. 294.
(3)	Sadovi (jabolka, črešnje i. e.) iz vate, št. 261.
2. (1) K igračam št. 299 i spadajo med drugim otroške igrače, igre s podobami, družabne igre, čarovniške igre i. e. iz papirja, lepenke, papirnate mase, ali mase lesenih vlakenj, ter iz kamene lepenke in iz tvorilnih snovi, spadajočih k temu razredu, knjige s podobami, ki se po-tezajo, okraski za božično drevo, baloni, podobe za razstavljanje in sestavljanje itd., nadalje igrače iz lesa, s papirjem docela prevlečene (kocke i. e.) ter igrače (tudi živalske podobe) iz vate ali iz tkanin, nadevanih z vato, leseno volno, žagovino in enakimi polnilnimi tvarinami; pri tem je prevleke jemati v poštev kakor zveze.
(2)	Družabne igre, ki se kvalitikujejo za kvarte, spadajo pod št. 302.
(3)	Lepljene kape (iz lepenke sekani za-tvorni kosi za glave punčik) ter sirove glave ali udje za punčik e iz lepljene mase, kamenih lepov ali sličnih tvarin, št. 300.
(4)	Punčike in glave za punčike z Ja-suljarskimi deli št. 265, št. 300 d ; z imitacijami lasuljarskih del, gl. uvodne pripomnje. Z voskom prevlečene glave za punčike, št. 639.
(5)	Predloge za Skrinjice zgradbenice itd. št. 299 e.
(a) Zaradi ocarinjevanja igrač gl. uvodne pripomnje.
5.	(1) K št. 299 e spadajoče podobe in razglednice so lahko opremljene z zlatim in srebrnim tiskom, srebrno ali zlato obrezo, zvišeno stisnjene (reliefne podobe), preudarjene,figuralno rezane ali sekane. Zlati ali srebrni tisk ter srebrna ali zlata obreza pride pri tem le kakor barva v poštev.
(2)	Za uporabljanje carinskih postavkov je vseeno, ali se semkaj spadajoči tiski uvažajo v celih polah ali v odmerjeni obliki.
(3)	Ob presojanju enobarvnih, dvobarvnih ali večbarvnih podob in tiskov se pušča barva papirja, na katerem so izvršene dotične podobe in tiski, v nemar. Za načelo velja, da je šteti le na temeljni barvi papirja pozneje natisnjene, ozir. napleskane barve.
(4)	Izdelki manufakture za tiskanje podob v masah, vezani v albume, knjige i. e., tudi s hrbtom ali ogli iz finih tvarin, sešiti, vlep-ljeni v ovoje, platnice (tudi albume), tudi samo vloženi ali vrinjeni, v okvirih iz lesa, kovine, celuloida ali drugih navadnih ali finih tvarin, ozir. pod steklom in okvirjem, se ocarinjujejo po kakovosti porabljenega papirja za podobe, ako platnice, ovoji ali okvirji i. e. niso podvrženi višjemu carinskemu postavku; v tem primeru je dati te postavke tarifovanju v podstavo. Ako so pa platnice, ovoji, mape i. e. prava glavna sestavina, kakor n. pr. pri diplomih, spominskih listih i. e., naj se ocarinjujejo po kakovosti platnic, ovoja itd., ako tiskovni izdelki sami niso podvrženi višjemu carinskemu postavku.
(7) Zaradi prometne omejitve za otroške igrače, poslikane z zdravju škodljivimi preparati, nadalje za igralne novce, ki so enaki običajnim tuzemskim in inozemskim novcem gl. i. u. § 18.
3.	K št. 299 c spadajo servijete (brez okraska s podobami), ovratniki, manšete, šemizete, te tudi tedaj, ako je tkanina zunaj, papir pa le podlaga ali vmesna lega. Perilo, ki je narejeno s šivanjem iz tkanin in ima znotraj papir, daje bolj trdo, spada pod št. 274.
4.	(1) Pod št. 299 d spadajo cvetlice, cvetovi, popki, listi, sadovi, semenske kapice, prašniki, kolki i. e. Posnemki naravnih cvetlic in cvetlične sestavine, nadalje fantazijske cvetlice — z njimi je umevati tudi imitacije metuljev, hroščev, muh itd., ki se poraljajo kakor naravne cvetlice za lišp, okraske izb itd. — iz papirja, lepenke i. e., vštevši tiste iz takozvanega markpapirja ali reispapirja, tudi podelane za
(5)	K pogodbeno carine prostim polam s podobami za otroke (takozv. „mandel-pole“, pole z vojaki, figurami za gledališča, za ko-loriranje in izrezovanje i. e.), polam za mode-lovanje, ozir. kartonom za modelovanje — tudi takim s punčikami za oblačenje — in p r e d 1 o g a m za žaganje listov (žgalno slikanje) ne spadajo samo predloge v posameznih polah, temveč tudi take, ki so sešite, da se v trgovini varujejo, in ki so ob eni strani perforirane, da se lažje oddajajo posamezni listi.
(«) Pole s podobami za otroke, vezano (tudi v obliki loporello-albumov), konturirano izsekane itd., je ocarinjevati kakor otroške knjige s podobami, ozir. kakor papir s podobami.
(7) Pod št. 299 e spadajo tudi otroško knjige s podobami z besedilom in brez njega, po konturi naslovne figure obrezane, ter take, kojih široke strani so zvezane druga z drugo tako, da se podobe kakor držeči se prami lahko razgrnejo,
ozir. postavijo (takozv. leporello-format ali lepo-rello-aibum).
(8)	Kratko besedilo pogodbeno carini zavezanih otroških knjig s podobami so ali imena predmetov ali podob ali ne več nego dve vrstici (stiha) k vsaki podobi. Ako se pa pokaže, da so pod vsako podobo stoječe vrste (stihi) del povesti, ki se pripoveduje v knjigi, je puščati knjigo s podobami carine prosto kakor literarni izdelek.
(is) Podobe kvart, tudi v polah, se smejo dobivati samo po koncesijoniranih izdelovalcih kvart ali le na prejšnje odobrenje finančnega oblastva 1. stopnje. Kakor take so podvržene kontroli, toda kolku za kvarte še ne in zato jih je po ocarinitvi poslati vodilnemu finančnemu oblastvu, v čigar okolišu stanuje prejemnik; v drugih primerih je pošiljatev poslati nazaj v inozemstvo. Papir s podobami za kvarte, ki niso višje nego 18 in ne širje nego 12 mm, niso podvržene niti kolku za kvarte niti kontroli.
K št. 299 e spadajo nadalje:
(9)	Snemne podobe (metahromatipije), tudi snemna pisava, kakor snemne podobe narejene eno- ali večbarvne cvetlice in okraski ter tudi besedila, ki se porabljajo za napravljanje desinov ali napisov na porcelanskem steklenem ali kovinskem blagu itd.; papir s podobami, to je s podobami potiskan papir (izvzemši pestri papir, gl. št. 290), ki je določen za adjustiranje blaga, za igrače (tudi pole za modeliranje, pole s podobami za koloriranje in izrezovanje, predloge za sestavne igre, stavbne skrinjice i. e.), za kartonaže (tudi za platnice knjig, ovoje), za etikete, vinjete i. e. ; nadalje za popolnjevanje z dodatnim vstavljanjem v tisku in pisavi prirejen papir s podobami, kakor taki pisemski papirji, diplomi i. e., ako niso od-kazani št. 298, ter desinski vzorci za tiskarne in tkalnice, podobe z vezilnimi in šivalnimi vzorci (za hišne blagoslove i. e.), izvzemši le s predtiskom vezilnih vzorcev opremljene itd., modne podobe, podobe za šipe in sploh ves za nadaljnje podelovanje služeči, s podobami in figurami, opremljeni papir, pri katerem podoba sama za se ni izključni končni namen; grafične predstave iz anatomije, matematike, mehanike, naravoslovja, fizike itd. za slovstvene in učne namene. (Zaradi carine prostih predlog in grafičnih predstav gl. opomnje k št. 648, odstavek 15 in 16.) Pisalne in risalne predloge, slikarski in risarski zvezki, obsegajoči slikarske, ozir. risarske predloge in za koloriranje določene podobe (konture); listi s predlogami za šivanje, vezenje; etikete in vinjete s podobami vsake vrste (tudi le s podobami znamenj blaga, fabriških znamk, razstavnih svetinj i. e.) v celih polah, prirezane ali izsekane, tudi znamke s portreti in pečati; glacier (diafanije, multikolor), t. s. per-gamenasti, z oljnatimi snovmi prosojno narejeni in z barvnimi vzorci potiskani papirji, imitacija steklene slikarije; adresne, pohvalne, pova-bilne, priporočne karte, menu-karte, zaročne, poročne karto, vizitniceinvoščilne karte ter biljeti, listki za pridnost, znamenja za čitanje i. e. tiski z večbarvnim okra-šenjem s podobami.
(10)	Vezeninske šablone gl. tudi odstavek 12 prip. k št. 647.
(11)	S tiskovnim papirjem s tiskanimi ilustracijami za časnike in knjige, kojih vsebina besedila se naj natisne na isti papir šele v tuzem-stvu, ni ravnati kakor s papirjem s podobami, temveč pridržujč dokaz te porabe po št. 648.
(12)	S pridržkom dokaza porabe je tudi ilustracije k znanstvenim ali učnim delom, založenim v tuzemstvu, odpravljati po št. 648.
(14)	Podobe za kvarte je napovedati enako kakor kvarte (št. 302).
(15)	Podobe iz galerto, potiskane, poslikane ali stisnjene itd., št. 610.
(16)	Podobe, tiskane ali slikane na tkanine (izvzemši slike in fotografije na platnu), kakor vezilne vzorne podobe na kanevas, blago za rouleau na oknih i. e. kakor dotične potiskane tkanine; na druge tvarine, kakor usnje, voščeno sukno i. e. tiskane, litografirane, fotografirane itd. podobe, kakor blago iz teh tvarin.
(îz)Pole s podobami za otroške igre, ki kažejo podobe in številke za kocke, dirkarske igre itd., tudi z besedilom, št. 299 b.
(is) Knjige z reklamnimi podobami, ki služijo le za reklamne namene, ki kakor knjige s podobami ne morejo priti v poštev in pri katerih razen tega ne prevladujejo podobe, št. 298.
Št. 300.
Pripomnje. 1. (1) Semkaj spadajo vsi s stančnim tiskom, prirezom ali drugačnim obdelovanjem oblikovani papirji, ako ne spadajo pod št. 298 ali 299, nadalje vsi knjigoveški in karto-nažni izdelki ter blago iz papir-machéa ali mase lesnih vlaken. Otroške igrače iz papir-machéa itd. spadajo tudi v sirovem stanju pod št. 299 b, izvzemši punčike in sestavine punčik, ki ostanejo sirove in brez zveze z drugimi tvarinami odkazane št. 300 a.
(2) V obliki pol ali samo v pramih nad 15 cm širokih in brez vidnega določnega namena rabe rezan papir je obravnavati še kakor papir. Pač pa je na primer spone, adresne pentle, za adjustiranje tkanih kosov itd. rezane prame iz papirja, ter papirne prame v obliki zvitkov (zviti papirji) — t. j. takoj ob fabrikaciji papirja ali tudi pozneje v prame rezane, navite papirje — široke 15 cm in manj, ocarinjevati kakor n. p. i. blago, izvzemši tak papir št. 294.
(8) Figurice, drobnarije za mizice, škatljice za lišp itd. iz papirja ali papirnate mase oblikovane, spadajo pod št. 299«, drugo papirnato blago z okraski pod št. 300 b.
(4)	Pri blagu št. 300 c je v pogodbenem prometu zvezo s knjigoveškira platnom enačiti zvezi s tekstilnim blagom.
2. K št. 300 spadajo med drugim :
(l) Albumi (poezijski albumi, spominske knjige itd.) in platnice albumov s praznim papirjem ali take, da se denejo vanje (vlepijo, vložijo ali vrinejo) podobe, fotografije i. e., tudi z godbili (prim. tudiprip. 5 k št. 299); obesni listki, iz kartonskega papirja za adjustiranje ali oznamenilo blaga (tudi opremljeni z nitimi ali zanjkami, ne samo za nalepljenje prirejeni); biblorhaptes (samovezci knjig); podstavki za pivne kozarce (iz lepenke lesovine i. e. izsekane ploče) z navadnimi obrobki, tudi v obliki palic iz biserov, meanderskimi ali slišnimi priprosto ornamentalnimi obrobki, z imenom firme ali reki (št. 300 a 3) z obrobnimi okraski s podobami, s podobami ali obrambnimi znamkami, ki delajo vtis podob, potiskani, (št. 300 6, 2 a); bliskovi reditelji; pisemski kuverti (tudi s pisanim naslovom), ter pisemski papir brez kuvertov ali s kuverti v kartonih (ako so pa kartoni ocarinjeni z višjo carino, se mora ocarinjevati po tej višji carini); briljantni papir (s sludinimi ali steklenimi luskami in barvno štupo prevlečeni papir); velur papir (baržunast ali suknen papir, t. j. z barvnim volnenim prahom prevlečen papir); klejni papir (s klejem ali drugimi lepili pomazan, za nalepljenje prirejen papir) ter s klejem namazani papir za muhe; knjige in koledarji s prišitim ali zraven vezanim za vpisovanje prirejenim papirjem, pri katerem prazni listi niso več v nebistvenem razmerju k obsegu cele knjige, nadalje kakor knjige vezan, ali tudi samo sešit papir za kopiranje, pisanje ali risanje, n. pr. vzorne (pisalne ali risalne) knjige, knjige za kopiranje, kontorske knjige, kup-čijske knjige, beležnice, dnevniki i. e., tudi v platnicah ali ovojih; čreva iz pergamentnih papirjev; sodi in druge posode iz papirnate mase, tudi z dnom in obroči iz lesa in železa; prekapalne lepenke za vstavljanje v prekapalne stiskalnice izgotovljene; zamaški za puške iz lepenke; jacquardne karte s prebitimi luknjami; koledarji (skladni, minijaturni, žepni, premikalni, pisalni, stenski koledar i. e.) ter koledarji brez slovstvenih pridatkov v obliki knjig; ozadja koledarjev, deli stenskih torbic in slične stvari iz kartona; klozetni papir v paketih z zloženimi listi, ter v listih rezani klozetni papir v kartonih ali v zvitkih, ki so v rednih razdaljah perforirani; ta papir pa zaradi perforiranja nima pravice do pogodbene ugodnosti za papir v zvitkih; klozetni papir, rezan, tudi z žico zvezan, št. 296 ; gumbi iz papirnate mase; dopisnice brez podob in brez vrednostnih znamenj; dopisnice z vrednostnimi znamenji št. 647; listi s črtami, tiskani (faulenzer); slikarske patrone (šablone za izbne slikarje); monotipni papir v zvitkih na podolžnih robovih priprosto perforiran; osmozni papirji (pergamentni papirji z vdar-jenimi velikimi luknjanimi, prirejeni za vstavljanje v osmozne aparate);packingfelt(izbombaževih vlaken klobučinjena, z lepili združena gostilna tvarina) v trakastih pramih; debeli papir, valovit, prirejen s tem, da se valovito stisnjen (gufriran) debeli papir prilepi na ploski papir; za določni namen rabe prirezan (tudi izstancan) papir n. pr.'za obesne listke, etikete, vizitnice, fotografije, kuverte; krojni vzorci za konfekcijonarje, izrezane figure, patrone; papirnati listi, z roko zajeti, tudi z zložno črto, za menu-karte, plesne rede, vizitnice ali pisemske kuverte (take karte v obliki pol ter z roko zajeti pisemski papirji,
št. 296); kapice iz lepenke, iz lepenke sekani zatvorni kosi za glave punčik, ter sirove, niti poslikane niti popleskane ali lakirane glave punčik in udje punčik iz lepljene mase i. e.; računske in šolske tablice iz skrilnega papirja, vreče (papirnate vreče, tudi pisemske vreče, škrnicli i. e.), zlepljene, sešite ali s kovinskimi ušesci zvezane, tudi z blagom podvlečene, tudi samo zloženi papirnati tulci ali kapice za lekarničarje itd.; reki (svetopisemski in drugi) na kartonih; cigaretni papir, deloma s firneževo raztopino pomazan (papier ambré) ali za prodajo na drobno rezan ali prirejen v paketičih, knjižkah, zvitkih i. e.; ustniki za cigare in cigarete, tudi s cevko za ustnik.
(2) Celične garniture iz papirja za svilo-rejo, in sicer papirnati listi — iz pergamena-stega papirja v obliki trapeča rezani (na temeljni črti tudi razširjeni) in z mnogoštevilnimi majhnimi luknjami opremljeni — (pri carinskih uradih, katerim so bili podeljeni vzorci, je take papirnate liste ocarinjevati po drugačni kakovosti papirja, to je po št. 296 in iz njih narejene papirnate vrečice z bombaževimi vlačnimi in obesnimi vrvicami po št. 300 a).
3. (1) Pri albumih, knjigah i. e. ter pri platnicah zanje, pri biblorhaptesih, bliskovih rediteljih i. e. se ogli in hrbti iz usnja ali tkanin ob tarifovanju ne vpoštevajo; prav tako so pri škat-ljah iz lepenke, kartonih, ki se uvažajo kakor obalke blaga, gole obrobke iz tkanin ter podobe, ki ne segajo čez pojem opravilnih emblemov, brez vpliva na tarifovanje. Pač pa je poštevati za-pence, okove i. e. okraske pri gori imenovanem blagu; prav tako se je pri kartonažnih delih ob tarifovanju ozirati na prevleke notranjih oddelkov, predalov, na vezenine na njih ter na kovinske locnje, okove i. e. okraske.
(2) Ob tarifovanju gumbov št. 300 se ne vpoštevajo ušesca s kovinskimi pločicami, ki so na njih, in s podlagami iz prej ali tkanin vred, da se našijejo. Ako pa segajo kovinske pločice ali okovi na sprednjo stran, ki se vidi, se je treba nanje ozirati, ako pride s tem višje tarifovanje v poštev.
4.	(1) Hektografski listi iz želatine z vmesnimi legami papirnatih pol, št. 610.
(2) Dna klobukov (vložki klobukov, prami klobukov i. 0.) iz papirja, št. 297.
(s) Papirnata volna, št. 296 a.
(4)	Z usnjem prevlečene albumove platnice, št. 339 (glej prip. 2 k tej številki).
(5)	Zaradi ocarinjevanja igrač, glej uvodne priporanjo.
Po pripomnji 2, odstavek 1 k obči opomnji 2 a k razredu XXXVIII je vstavili' kakor diugi odstavek:
Samo drgnjeno pločevinsko blago št. 445 je odpravljati kakor blago iz dresiranih pločevin.
V pripomnji 6 k isti opomnji je črtati zadnji stavek.
Pripomnja 3, odstavek 1, k št. 432 naj se
glasi :
Sirove pločevine (črne pločevine, št. 432 a) imajo po različnih stadijih obdelovanja, ki vodijo do njihove dogotovitve, različno zunanjost:
a)	nerazbeljene so trde za valjanje, šene dado lahko sločiti in imajo ali na obeh straneh rdečkasto barvo ali so samo na eni strani kovinsko bele, na drugi strani pa tudi rdečkaste barve;
b)	razbeljene — v tem stanju se večinoma nahajajo pločevine — izgube na trdosti in se dado torej lažje sločiti; večinoma imajo neenakomerno črnomodro ali modrosivo barvo, večkrat z več ali manj svetlimi pegami in kažejo večinoma moder rob, oziroma nahukle barve, ki so posledica oksidacije, ker pride zraven zrak. Žarjene sirove pločevine pa se nahajajo tudi v enakomerno mišjesivi ali temnosivi barvi.
Sirove pločevine se razlikujejo od dekapi-ranih in dresiranih pločevin po tem, da je na njih več ali manj razširjena, često le na rohu vidna netilova plast, ki odskoči, če se pločevina ostro osloči. Površina sirovih pločevin je vedno hrapava in motna. Neenaka zunanjost obeh strani pločevin, ki se včasih opaža, zlasti očividne več ali manj svetle pege tudi s sosednjimi nalmklimi barvami, prihajajo od tega, da se pri istočasnem žarenju mnogih tabel te table neenako dotikajo in na posameznih mestih često celo skupaj pečejo, da torej ta mesta ostanejo več ali manj kovinskobela, ker zrak ni mogel neposrednje do njih. Ostala mesta, kjer je mogel zrak do njih, tako pred vsem robovi tabel, pa kažejo razločno netilovo plast.
Pripomnja 4, odstavek 1, 2 in 3 k št. 432 je nadomestiti z naslednjim besedilom:
Dekapirane(pacane)pločevine(št.432 b) so pločevine, pri katerih se je netilo odstranilo s tem, da so se obravnavale s kislinami. Večinoma so svetlejše barve nego sirove pločevine, v sredi table kovinsko bele, belosive ali rumenkastosive, z modrim robom, oziroma nahuklimi barvami in vedno brez netila. Ako se dekapirane pločevine gladijo še z valjarji v mrzlem stanju, se imenujejo dresirane pločevine.
Kakor dekapirane pločevine jo ocarinjevau tudi pločevine z velikim sijajem, to so
enakomerno sivomodre mastno sveteče se gladke pločevine, ki so dobile to zunanjost tako, da se je netilo, ki se naredi v razbeljeni peči na pločevini, v nadaljnjem valjanju pod gladkimi valjarji trdno pritisnilo na pločevino. Ako se take pločevine ostro zapognejo, odskoči ta netilova plast. Teh pločevin ni zamenjavati s tudi sivomodrimi, navadno močnejšimi, pod št. 432« spadajočimi sirovimi pločevinami za izdelovanje nožev za stroje za rezanico, listov za žage in enakili reči, ki imajo tudi ob valjanju natisnjeno netilovo plast in ma-steno zunanjost, pa kažejo mnogo motnejši sijaj nego pločevine z velikim sijajem.
Golo ravnanje pločevin, s katerim se spravijo v ravno obliko, je brez vpliva na njihovo tarifovanje.
V	pripomnji 8, odstavek 2 k št. 432 je črtati
drugi stavek: „Sie werden auf...........Zinkschichte
bilden“.
Drugi odstavek pripomnje 2 k št. 445 je nadomestiti z naslednjim besedilom:
Samo drgnjeno pločevinsko b:ago je obravnavati kakor blago iz dresirane pločevine po št. 4foi.
V	pripomnji 2, odstavek 2 k št. 531 je v uvodu pred besedo „Klopfmaschinen“ vstaviti besede: „Apparate zurTötung undTrocknung von Seidenkokons“.
Odstavek 4 iste pripomnje je črtati.
Pripomujo 3 k št. 574 je nadomestiti z naslednjim besedilom:
Magnetne armature ter armirani (oviti ah z drugimi deli zvezani) ali ne oviti, pa že trdno zvezani magneti (magneti v obliki palic, podkov, obročev, steklenic itd.), toda še ne v električne aparate (merske aparate, števce, vžigala i. e.) zgrajeni, spadajo pod št. 574, ako ne spadajo kakor elektromagneti za električne stroje (z navito žico ali brez nje) k št. 539. Samske magnete (v obliki palic, podkov, obročev, steklenic itd.) ne ovite, ne zvezane, magnetizirane ali ne, tudi luknjane ali sicer obdelane je ocarinjevati kakor n. p. i. železnino št. 483 po natančnejši tarifni kakovosti.
Magnetne aparate za obrtniške ali kme-■ tijske namene, za odstranjevanje železnih delov iz žita, moke, plutove moke, smeti, peska i. e. ter armirane ali samo združene magnete za narejanje takili aparatov ali za gradnjo strojev razreda XL sploh, pa je odpravljati po določilih občih pri-pomenj k razredu XL.
Majhni magneti (i alice ali podkve) kakor igrača po natančnejši kakovosti.
Namesto drugega odstavka k prip. 2 k št. 583 je postaviti naslednje opozorilo:
Glasbeni žeblj i (glasbeni klinčki, napačno tudi klavirski vijaki imenovani) gl. prip. 1, odstavek 4 k št. 462.
(Sloveniadi.)
17
Opozorilo na koncu pripomenj k št. 616 „Kefirpastillen, s. Nr.630‘ je izpremeniti v „Kefir-pastillen, Nr. 132“.
V	predzadnjem odstavku k št. 619 je črtati besedo „Essigsäureanhydrid“; za zadnji odstavek je lem pripomnjam pristaviti naslednje opozorilo:
Essigsäureanhydrid, Nr. 622.
V	pripomnji 2 k št. 630 je vriniti kakor tretji in četrti odstavek:
Nadalje spadajo k št. 630 vsi pripomočki za pokončavanje podgan in miši brez ozira na sestavo in pripravljanje, ki ne spadajo kakor cepivo in kulture mikroorganizmov (na primer Löfflerjev mišni bacil) pod št. 87 ali niso v tarifi posebej tarifovani (na primer mišnica, št. 597 f). Taki, pod št. 630 spadajoči pripomočki za pokončavanje podgan in miši so med drugimi strihnin-ski oves, strihninska pšenica, „Fuchsol“, fosforova latverga, „Skulein“ (preparat morske čebule) itd.
Pripomočki za pokončavanje podgan in miši niso omejeni v prometu kakor zdravilsko blago, pač pa kakor strupi (§ 18, lit. a, št. 1 i. p.), ako so strupi v njih (na primer fosfor, mišnica itd.).
Odstavek 7 pripomnje 5 k št. 630 je črtati.
III.	K seznamku vrednosti.
V seznamek, izdan z ukazom z dne 24. aprila 1908. 1. (drž. zak. št. 84), o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, ki se ocarinjujejo po vrednosti po št. 622, je vzprejeti po besedi „Razvijalci, fotografski“ predmet „Anhydrid ocetne kisline“ s poprečno trgovinsko vrednostjo 220 K za 100 kilogramov in s carinskim zneskom 33 K za 100 kilogramov čiste teže v avtonomnem, oziroma pogodbenem prometu.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Jorkasch s. r.	Mataja s. r.
Pop s. r.