TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto, dne 22. oktobra 1932.
štev. 122.
Ob jubileju kumanovske zmage
Pred dvajsetimi leti se je pričela z zmago prestolonaslednikove armade pri Kumanovem jugoslovanska epopeja ki je kasneje po silnih zmagah in nič manj silnih naporih, po albanski Golgoti privedla do osvobojen j a in zjedinjenjia Jugoslovanov.
Za Slovence pa ima Kumanovsika zmaga še poseben pomen. Kajti s to zmago so bile poteptane v prah vso klevete Jugoslovanom nasprotnega tiska, pa itudi vse spletke svobodo sovražečih diplomatov. Pri Kuma-novu je vstala jugoslovanska zvezda, da je nobena tuja sila več ne ugasne. Takrat pred 20 leti 80 tudi Slovenci prvič jasno zagledal i blesk te zvezde, ki jim je postala vodnica ter jih skozi vse grozote svetovne vojne srečno privedla k osvoboditvi. Vzroka več ko dovolj, da se Slovenci svečano spominjajo historičnega dne Kumanovske bitke, ki je napravila za vselej konec žalostni in nesvobodni dobi Jugoslovanov.
'Če se spominjamo s hvaležnostjo v srni oniih junakov, ki so priborili to divuo zmago, pa je naša dolžnost, da jo praznujemo v duhu teh herojev. Kumanovsika bitka je brez ozira na njen zgodovinski pomen svetla v prvi vrsti vsied idealizma, ki je predeval vse njene borce. Vsi oni, ki so se borili na krvavem polju pri Kumanovem, »o poznali le eno željo, da čim svetejše, čim bolj požrtvovalno služijo svoji domovini. Nihče ni porami tedaj sebičnih misli, vsi so hoteli le služili iiai se boriti za domovino in naj bi za njen blagor moral i dati tudi svojo kri. Najboljši med dobrimi so tedaj v svoji ljubezni izkrvaveli za. domovino, a vsi brez izjeme so bili pripravljeni položiti isto žrtev.
Ta neizmeren idealizem je bil ona sila, ki je strl moč turške vojske, a tudi vse spletke dunajskega dvora in ta idealizem je ustvaril Jugoslavijo. Teimu idealizmu bi se morali ob proslavi Kumanovske bitke še posebej pokloniti in ga znova zbuditi v življenje. Kajti danes ni več med nami tistega idealizma, kakor je bil pni Kuma-novemi. In čim manj je tega idealizma, tem bolj bledi ona sijajna zvezda naše svo-bode, ki je bila prižgana pri Kumanovem. Grehi onih, ki uživajo pri Kumanovem priborjeno svobodo, omadežujejo blestečo zvezdo mučenikov svobode.
Žalostno je, da je treba že ob drugem jubileju to konetatirati. Toda potrebno je in neizogibno, če nočemo, da se ta sramota še poveča, Če so znali pogledati ku-manovski junaki smrti v oči, moramo bati mi toliko možje, da pogledamo v obraz vsej resnici. Ta pa nas dolži in dela krive, ker smo izgubili eni /idealizem, ki je ustvaril jugoslovansko epopejo.
In vendar ta še dolgo ni izpeta do konca in vendar je naša dolžnost do potomcev, da jim izročimo kumanovsko dedščino v vsem njenem sijaju. Ali naj mar poslušamo očitek, da smo zapravljali mi to, kar so z največjim naperam ustvarili ikuimanovski junaki?
Zopet treba vzbuditi stari idealizem, to je velika naloga, ki deni iz bojnega krika kumanovske bitke. Zopet brez pogojev služiti domovini, ta opomin kliče iz vsakega strela, ki je uničil življenje kuimanovsikega junaka. Narodnega dela ni brez idealizma, to je izročilo kumanovskih junakov in temu se moirajo vsi brez izjeme pokoriti.
In vse stiske, ki jih doživljamo danes, niso drugo ko silno potrdilo, kako pravilno je izročilo, ki so ga nam zapustili kumanov-ski borci. Ali bi bilo mogoče, da bi preživ^ ljali vse sedanje nadloge in težave, če bi bili zvesti idealizmu? Ali bi bilo mogoče, da bi bledela naša zvezda svobode, če se nihče ne bi izneveril idealizmu, če nihče ne bi iz žrtev drugih skušal sebi kovati kapital.
Vse zlo prihaja le iz tega, ker je ugasel idealizem, ker so najboljši padli, slabejši pa prišli na njih mesto*. To je tragedija kumanovske bitke, ki pa je povzročena od nas.
In pravilno ter dostojno praznujemo kumanovsko bitko le, če si zaobljubimo, da bomo z vsemi silami skušali izbrisati to tragedijo in zopet dvignili idealizem tako
visoko, kakor so ga dvignili kumanovski junaki. Le ta proslava bo vredna spomina naših velikih herojev, le ta proslava pa nam bo tudi v čast.
Dragotin Hribar — sedemdesetletnik
»'Podjetnih ljudi nam manjka, to je naša nesreča!« Zlasti v predvojnih časih je bila ta tožba kar redno na dnevnem redu in skoraj vsako poročilo o našem gospodarskem stanju je izzvenelo v tej tožbi. V resnici pa nam je podjetnih ljudi tudi vedno primanjkovalo in le prepogosto se je zgodilo, da je bilo vse pripuščeno podjetnosti tujca. Toda kljub temu brez podjetnih ljudi vendar nismo bili in eden onih zaslužnih mož, ki so s svojo podjetnostjo zaslužili hvaležnost naroda, je — Dragotin Hribar. In ta njegova izredna podjetnost je tem bolj dragocena, ker se je z uspehom uveljavljala tudi v najtežjih časih. V povojih je še bilo naše gospodarstvo, ko je pričel delovati Dragotin Hribar in vendar je premagal vse težave. Pa ne samo v najtežjih časih je deloval Dragotin Hribar,
DRAGOTIN HRIBAR predsednik Zveze industrajcev
temveč tudi na vseh poljih. Povsodi je snoval in ustanavljal, v naši beli Ljubljani prav tako, ko na vročih celjskih tleh. Vsaka njegova tvorba pa je bila trajna, ne samo enodnevna, ki zamre v prvi nepriliki. Podjetja, ki jih je ustanavljal in snoval Dragotin Hribar, so bila solidna in so obstala, ker so bila zgrajena na dobrih fun-damentih in ker so dobro vodena.
V	demarstvu, v tiskarstvu, v časnikarstvu in trgovini, povsodi se je sijajno uveljavljala izredna podjetnost Dragotina Hribarja, še s posebnimi uspehom pa v industriji, ki je bila za nas Slovence skoraj v isti meri nedosegljiva, ko obenem nujno potrebna. In baš tu je s posebno intenzivnostjo zastavil svoj© delo Dragotin Hrabar in dosegel posebno velike in pomembne uspehe.
Človek, ki je ves prežet od podjetnosti, mora naravno posegati tudi v javno življenje. Tako je bil tudi Dragotin Hribar ves čas aktivno delaven v javnem življenju, najprej kot časnikar lin narodni delavec, kasneje pa kot eden vodilnih mož našega gospodarstva. Zlasti pa si je pridobil trajnih zaslug kot predsednik ‘Zveze industrij-cev ter podpredsednik Zbornice za TOI.
Na vseh poljih našega gospodarstva se je udejstvovala aktivnost Dragotina Hribarja, ki je bil izato tudi vedno odločen zagovornik misli gospodarske solidarnosti vseh stanov. Zlasti malemu narodu je ta solidarnost nujno potrebna, ker že itak majhne sile naroda morejo prav učinkovati le ozko zvezane (in združene v harmonično celoto. V tem smislu je vedno deloval Dragotin Hribar in čeprav je bil vedno v prvih vrstah javnega življenja, je vendar znal
brez vsakega kompiromisarstva ohraniti za sebe posebno mesto, da ga niso nikdar zadeli naši mnogo preostri strankarski prepiri. Dober narodni gospodar nima smisla za prepire, on se je ves posvetil ustvarjajočemu delu, zato je nad in izven strankarskega boja. In takšen mož konstruktivnega dela je bil vedno Dragotin Hribar in zato se vsa Slovenija s hvaležnostjo spominja njegovega jubileja, saj si je s svojim, stvariteljskim delom pridobil trajnih zaslug za ves slovenski in e tem tudi za jugoslovanski narod.
Iskrene čestitke zato pošilja Slovenija k sedemdesetletnici Dragotina Hribarja z željo, da bi bila ohranjena preizkušena energija Dragotina Hribarja našemu gospodarstvu še mnogo, mnogo let.
Na mnoga leta, zaslužni naš Dragotin Hnibar.
Iz življenja Dragotina Hribarja
Dragotin Hribar je bil rojen dne 22. oktobra tv Ljubljani kot sin meščanskih sita-rišev. Po dovršenih šolah se je posvetil tiskarstvu in stopil v Glasnikovo tiskarno, kjer se je seznanil tudi z »očetom slovenskega naroda«, dr. Bleiweisom. Že takrat se je zanimal tudi za časnikarstvo in pričel sodelovati v slovenskih listih. Zlasti je sodeloval pri »Slovenskem Narodu« ter kmalu nato prevzel vodstvo uprave Narodne tiskarne. Leta 1887 je tudi prevzel odgovorno uredništvo pri »Slovenskem Narodu«.
Tri leta kasneje se je preselil na vroča celjska tla, kjer je z največjim elanom pri čel delati za gospodarsko osamosvojitev Slovencev. Ustanovil je tiskarno in list »Domovino«, ki si je za napredek štajerskih Slovencev pridobila neventjivih zaslug. Njegova tiskarna je bila na višku zahtev, o čemer je posebno jasno pričal Hribarjev »Ilustrovani narodni koledar«, ki je bil za tiste čase izredno bogato opremljen. Zato je bil tudi razširjen po vseh slovenskih deželah. Ustanovil je tudi prvo slovensko knjigarno v Celju in založil več knjig, med njimi tudi prepotrebne knjige za obrtno šolstvo. Pa tudi na ljudskih shodih je nastopal in se živahno udeleževal narodnega in političnega boja.
Leta 1902. se je preselli v Ljubljano, kjer je ustanovil tiskarno, založno knjigarno in trgovino s papirjem. Izdajal je ilustrirani mesečnik »Slovan«, ki je izhajal do leta 1915. in zavzemal v slovenskem literarnem življenju odlično mesto. Nekaj časa je izdajal tudi humorističen list »Jež«.
&e za časa svojega bivanja v Celju je ustanovil v Ljubljani tovarno pletenin, ki ■jo je pozneje razširil in zmodemiziral, da je danes ena prvih fabrik te vrste v Jugoslaviji. Danes zaposluje fabrika okoli 200 nameščencev. Od svojega tasta Šumija je prevzel 1. 1876. ustanovljeno fabriko kan-ditov in slaščic ter jo Itako izpopolnil, da je danes ena največjih fabrik te vrste v Jugoslaviji.
■Po državnem preobratu je še zlasti narasla delavnost Dragotina Hribarja. Deželna vlada za Slovenijo ga je imenovala za predsednika »Kranjske hranilnice«, ki jo je vodil nad deset let. Leta: 1919 je vstopil v upravni svet Južne železnice in kmalu nato združil vse slovenske lokalne želez-nioe v enoten sindikat. Z velikimi žrtvami si je pridobil pet šestin vseh delnic dolenjskih železnic in s tem preprečil, da bi prišle te važne železnice pod tuji vpliv. Pa tudi v drugih naših prvih gospodarskih ustanovah opravlja Dragotin Hribar že celo vrsto let važne funkcije. Tako je že dolgo predsednik ljubljanske borze, podpredsednik Zbornice za TOI, v kateri je obenem načelnik njenega industrijskega odseka.
Od leta 1919 je deloval kot podpredsednik Zveze industrijcev, od 14. novembra 1924 dalje pa kot njen predsednik Vsa ta leta je bil vodja industrijske po'iti ko v Sloveniji in posrečilo se mu je, da je pridobil naši industriji odličen ugled v vsej Jugoslaviji. Pa tudi v drugih upravah se je uveljavila njegova izredna delavnost in ,p< djetnost.
Ne samo kot eden naših prvih gospodarskih delavcev, temveč tudi kot mož odličnih osebnih vrlin si je pridobil jubilant mnogo simpatij in spoštovanja in to ne le pri Slovencih, temveč tudi pri Hrvatih 'm Srbih. Naj ga Bog ohrani še mnogo iet zdravega in zadovoljnega!
Proračunske težave Avstrije
V	vseh državah se morajo države boriti proti deficitu v državnem proračunu. Z izjemo Danske so menda sploh vsi evropski državni proračuni deficitni. Deloma je to posledica gospodarske krize, deloma pa tudi preobremenitve države z vsemi mogočimi posli. Vsled tega se v vseh državah stalno veča uradniški aparat, ki ogromno velja in dostikrat mnogo več, kakor pa zmorejo davkoplačevalci. Zato si že v skoraj vseh državah skušajo pomagati z redukcijo uradniških plač, toda to nesimpatično sredstvo ne pomaga zadosti. Deficit postaja že skoraj bistven del državnih proračunov.
Med državami, ki imajo zlasti velike proračunske težave, je Avstrija. Kakor drugod, tako ima tudi Avstrija rešiti vprašanje, kako zmanjšati državne izdatke v tej meri, v kateri so se zmanjšali dohodki gospodarstva. Gpetovano je Avstrija že skušala to izvesti, nekajkrat tudi že na povelje njenih zunanjih,upnikov, ali pravega uspeha ni v tem pogledu nikdar dosegla, ker se je njena birokracija uprla vsakemu znižanju svojih dohodkov.
Sedaj je avstrijska vlada znova imenovala komisijo, ki naj zmanjša državne izdatke in jih spravi v sklad s finančno silo avstrijskega gospodarstva. Če bo imela ta komisija kaj ve<^ uspela, pa je zelo malo verjetno, saj celo v Avstriji'o tein že odkrito dvomijo.
Kajti poleg vseh drugih težav imajo v Avstriji še čisto posebno težavo in to so finance dežel. Te avstrijske deželne uprave so pravo razmetavanje denarja. Vsaka dežela je skoraj država za sebe in tako ima Avstrija za vsako upravno panogo dvojno uradništvo. Opetovano iso že skušali izvesti v Avstriji reformo deželne uprave, toda iz etrankarsko-pol itičnih razlogov je bilo to vedno nemogoče. Vsled tega je uprava v Avstriji mnogo bolj draga ko v drugih zveznih državah. Tako je na primer Bavarska večja ko Avstrija, toda uprava Bavarske velja samo toliko kakor uprava ene avstrijske dežele — Gornje Avstrije. Štajerska pa izda za svojo upravo več, kakor industrijsko silno begata Saksonska, ki ima poleg tega trikrat toliko prebivalstva ko Štajerska.
Pri tem pa je davčna obremenitev v Avstriji že tako visoka, da je ni mogoče več zvišati. Tako pride na enega prebivalca v Avstriji 370 šilingov davka, v Franciji, ki ima velike izdatke za vojsko, katerih Avstrija nima, pa samo 300. Manj obremenjeno je tudi prebivalstvo v drugih državah. Tako pride davkov na enega prebivalca v Nemčiji 262, v Madjarski 200, v Italiji 190, v Grčiji 170, v Češkoslovaški 150 in v Švici samo 112 šilingov. Pri tem pa zelo veliki, davki avstrijskih dežel niso všteti.
Pri takšnem stanju davčne obremenitve je pač težko spraviti proračun v red, zlasti še, če manjka dobre volje in te v Avstriji manjka, ker se v Avstriji vedno zanašajo na pomoč iz tujine in dosedaj jih te nade tudi niso varale. Če pa bo tudi v bodoče tako, je seveda drugo vprašanje.
Naši trgovinski odnošaji z Italijo
Mohoriča v skupščini
Iz govora ministra
Pri utemeljevanju dopolnilne trgovinske pogodbe z Italijo je minister Mohorič podal tudi daljši pregled o naših trgovinskih odnosa jih a Italijo. Dejal je:
>V prvi vreti hočem -tudi sam poudariti, da je skok, ki je napravljen od carin, ki smo jih plačevali od leta 1924 daije, pa do carin, ki smo jih marali sedaj sprejeti z novim dopolnilnim dogovorom isilno velik. Moja dolžnost je, da malo razložim, kako je do tega prišlo. Pa tudi zato, da vidiite tudi drugo iplat, s katere morete preceniti uspeli naših prizadevanj za časa pogajanj.
Prvi trgovinski dogovor smo sklenili z Italijo preje, kakor pa je bila v veljavi naša carinska tarifa. Ta dogovor je bil sklenjen v juliju 1924, carinska tarifa pa je stopila v veljavo dne 20. junija 1925. Carinske postavko iz italijanskega dogovora ao se uporabljale po sklepih ministrstva do novembra 1928, ko je obenem z Nettun-skimi konvencijami stopil v veljavo tudi trgovinski dogovor. Ta dogovor je bil skle njen na tri leta in v okviru veljavnosti tega dogovora se je postopalo. Večkrat pa se jo izrazila želja, da se uvedejo pogajanja za spremembo in dopolnitev tega dogovora. Treba pa je sedaj upoštevati položaj, v katerem smo se nahajali. Prva či-njenica je, da smo uživali od leta 1924 pa do leta 1901 popolno stabilnost carinsko tarife napram Italiji, torej popoten mir v času, ko so skoraj vse evropske države park ra t povišale svoje carinske tarife baš na one proizvode, kjer so se zelo tikale našega izvoza, namreč na živino.
D oči m je Avsrija to storila s svojimi petimi novelami, je naredila to Italija naenkrat, kar bo razumljivo, če razgrnemo ozadje. Italija je država, v kateri znaša vrednost uvoza 12 milijard lir napram šestim milijardam izvoza.
Turistični promet, ki je v Italiji zelo ve l ile. je v zadnjih letih v občutnem padanju. Italija ne dobiva več od njega dveh milijard lir ko preje.
Kakšno je stanje trgovinske -mornarice, se vidi na našem Jadranu, in to velja tudi za druge države. Italija je bila iz finančnih razlogov tudi sama prisiljena, da izvrši potrebne ukrepe., da mščlM domačo proizvodnjo 'in da skuša zmanjšati uvoz iz tujine. Italija je to storila z eno potezo, potem
ko je dvignila svojo živinorejo do skrajnih možnosti razvoja. Naenkrat je v velikem obsegu povišala uvozne carine. Mislim, da je potrebno in da je v interesu skupščine, da ima popolnoma jasno sliko, če povda-rim izhodno točko, iz katere so izšli naši delegati, ko so se pričela pogajanja v Rimu.
Na podlagi dogovora so šli izpod polovice avtonomnih postavk, k' so bile izhodna točka. V Italiji imamo dva konkurenta v predmetih, ki jih izvažamo in to so Madjari in Runiuui. Morda -se misli, da eni politično bolje stoje napram Italiji ko mi, moram pa konstatirati, da ni niti ena teh držav, ki sta se pogajali za nami, dosegla niti za črko boljših rezultatov ko mi in tudi niso megle popraviti v svoj prilog carinske tarife.
Moram povdariti tudi to, da povprečna obremenitev ni večja, in če je večja, potem kvečjem za en ali dva odstotka, kakOr je obremenitev v Češkoslovaški, na katero smo se že davno privadili.
Ko je Italija povišala avtonomno carino na živilske proizvode, je pozivala vse tri države, torej Madjarsko, Rumunijo in Jugoslavijo na dopolnilna pogajanja, pri čemer pa ni čakala na uspeh teh pogajanj, temveč avtonomno zavedla nov režim. Ta režim -obstoji v tern, da je dovolila, da se sme v vsem uvoziti v deželo- -živine za klanje samo 15 odstotkov. Italija je nadalje uvedla tuberkul-izacijo in razne druge odredbe, ki so povzročile, da so se -transporti zadrževali na meji. Poleg tega iso bili stroški visoki in druge neprilike. Veljal je torej režim, čegar likvidacija je bila za na? mnogo bolj nujna in potrebna, fcak-or pa je stanje, v katero smo prišli po 1. septembru, odkar so sedanje- carine v veljavi.
Sedanja italijanska carinska tarifa je imela za posledico, oziroma je imela namero, da se povečajo cene lastnim proizvodom italijanske živinoreje. Če je to res, če je to dejstvo, če se je cena v resnici popravila, potem se bo popravila tudi za uvozno blago. Zato mislim, da bo-do na dobičku tudi naši izvozniki in za nje bo novo stanje tem bolj znosno, zlasti v tem irte-i'
secu, ko je nastala dispariteta med liro in dinarjem.
V vsakem mestu drugačne cene živil
Zagrebško tržno nadzorstvo je izdalo poročilo o cenah živil v Zagrebu in v drugih krajih Jugoslavije. Iz tega poročila se jasno vidi, kako so v vsakem našem -mestu različne cene živil. Razlike so mestoma silno velike in pretirane, da -se -mora človek čuditi, kako je tako velika razlika sploh mogoča. Tako n. pr. velja na Sušaku koruzna moka od 2-90 do 3-30, v Zagrebu pa le 1 do 1-70 'Diin. Ali še en drugi primer. V SomboTu je kubičen meter drv po 135 do 140 Din, v Banjaluki pa 40 do 50 Din. Ta velika razlika v cenah znova dokazuje, da je naše gospodarstvo še čisto neorganizirano. Jugoslavija je sicer velika, ali tako velika vendar ne, da bi bila -tako velika razlika v oenah dopustna. Vzrokov, da so v vsakem mestu druge cene, pa je seveda cela kopica, ki bi jih pa vseeno morali pričeti -polagoma odpravljati. Da je med glavnimi vzroki različnost naših pridelkov, negospodarska kalkulacija pri določevanju železniških tarifov ter v vsakem kraju drugačna in navadno tudi gospodarske razlo-loge premalo upoštevajoča komunalna fiskalna politika, ni treba še posebej povdar-jati. Na vsak način pa dokazuje tudi ta velika razlika v cenah, da ne bomo prišli iz krize, dokler se z vso resnostjo in smotre-noatjo ne lotimo organizacije našega gospodarstva. Je vse zaman, toda gospodarskim vprašanjem je treba dati prvo mesto in zato tudi gospodarskim ljudem prvo besedo.
Par podatkov iz poročila zagrebškega nadzorstva naj še podrobno pokaže veliko razliko v oenah.
Koruza je najdražja v Sušaku (po 170 -»o 175 Din), najcenejša v Vel. Bečkereku, kjer je po 50 do 55.
Ječm -n je najdražji v Ceilju (190 Din), najcenjj">i v Vinkovcih po 70 do 80 Din.
Pšenica je najdražja v Celju, kjer ve-lja 250 Din, dočim v Zagrebu le 150—160 u m, v Osijeku pa celo samo 80—120 Din.
Pšenična moka št. 0 je najdražja v Beogradu, Ljubljani, vel ju ;in Splitu, kjer je po 3'50, dočim je v Sarajevu po 2-10.
Koruzna moka je najdražja v Sušaku (2-90—3'30), dočim je -v Subotici po 2-30.
Beli kruh prodajajo najdi ažje v Celju, Zagrebu, Mariboru, Novem Sa-uu, Splitu in Varaldinu (po 4 Din), dočim ga kupujejo v Sombcru po 2 Din, torej za polovico cenejše.
Govedina je najdražja v Zagrebu (po 10 do 14 Din), najcenejša v Banja Luki (po 4—6 Din).
Tudi -svinjetina je v Zagrebu najdražja (po j.* -20), najcenejša pa v Novem Sadu od 8—12,
Za mast plačujejo v Varaždinu 16 Din, v Novem Sadu pa 10—12 Din.
Teletina pa je zopet najdražja v Vojvodini, kjer je po 12 Din, najoenejša pa v Slavonski Požegi (po 5 Din).
Jajca -so najdražj-a v Mariboru in Ljubljani (po 0-70—1 Din), najoenejša pa v Ceilju po 0-50.
Kromoir plačajo navišje na Sušaku (po 1—2 Din), najnižje pa v Novem Sadu po 0-40—0-50.
Fižol je najdražji v Zagrebu (od 3—8, Din), najcenej-ši v Novem Sadu po (1 do 2 Din).
Čebulo plačujejo v Celju po 6 Din, v Somlboru pa samo po 0’50.
In končno še cena drv, ki je znašala v Somboru od 135—140 Din, v -Banja Luki pa le 40—50 Din za kubični meter.
Prav malo pa imamo upanja, da bi se kdo lotil -tega dela, da bi odpravil vsaj najbolj kričeče razlike v cenah.
Kavarna
OBOR
ki Je z vsem komfortom na novo preurejena, se slavnemu občinstvu najvljudneje priporoča
Točijo se prvovrstna štajerska odprta vina
In odprto pivo
Točna postrežba Solidne cene
Ivan in Zofija Flerin
ffinudbeipoupokuania
Švicarska tvrdka »Meta« A. G., Basel, ki
proizvaja tudi v Jugoslaviji znano Me-ta-gorivo, išče zastopnika. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno ali švicarskemu konzulatu v Zagrebu.
Priporoča se
GREGORC & Ko.
LJUBLJANA
Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega žganja in špirita
TELEFON: 22-4G	Brzojavi:	GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe !
3s mMh oramfadf
Združenje trgovcev v Ljubljani pozivlje vse cenjene gg. člane, da danes, v soboto, dne 22. I. m. v počastitev spomina 20-let-nice bitke pri Kumanovom in radi sprevoda, ki se bo vršil v ta namen, zaprejo trgovine točno ob (5. uri zvečer. Špecerijske in delikatesne trgovine ostanejo zaprte pa le v času sprevoda.
Dr. E. Dereani
Ljubljana
Kongresni Irg 14
Specialist za učesne in ušesne bolezni, zopet redno ordinira od 10-12 in 14-16 popoldne
Nazadovanje funta šterlinga
iV -zadnjem- času se opaža precej znaten in nagel padec angleškega funta. Na nju-j-orški borzi -j© nazadoval funt za 3*36 točke, predivsem, ker mi -bilo Intervencij©, aa katero bi bilo potrebnih 9 milijonov funtov. Na berlinski borzi pa je nazadoval tečaj funta od 14‘69 na 14*15. Padec funta je povzročil precejšnje vznemirjenje ter je neugodno vplival tudi na pariško borzo, kjer so nazadovali skoraj vsi vrednostni papirji. V pariških borznih krogih e b-oj-e, da bi mogel pomeniti padec funta periodo večjega ali -manjšega nihanja fun-tovega tečaja, s čimer bi bila zelo otežko--čena obnova mednarodne trgovine. Nekateri mislijo, d-a je padec funta posledica sezonskih prilik, drugi pa so -mnenja, da so padec povzročili špekulanti ® papirji zlatih (rudnikov. Vendar pa prevladuje mišljenje, da je padec funta le začasen.
NAZADOVANJE SVETOVNE TRGOVINE
Po najnovejših podatkih Nemškega instituta >;a proučevanje -konjunkture je na-izadovala svetovna trgovina v prvi polovici tega leta po vrednosti za 34% napram istemu razdobju v lanskem letu. V primeri z vsem letom 1929 pa znaša nazadovanje celo 60 odstotkov. Svetovna trgovina pa ni nazadovala samo po vrednosti, temveč tudi po obsegu in to v primeri z -lanskim letom za 15%, v primeri z letom 1913 pa za 10%.
V Istri jie bila cela vrsta ljudi aretiranih, ne da bi italijanske oblasti povedale vzroka aretacij.
Pokojnino, odnosno državno podporo
dobiva v Dravski banovini 19.141 oseb.
Fabrika za špirit in destilacijo sadja je
z -osnovnim kapitalom 600.000 Din ustanovljena v Zabrežju pri Obrenovcu.
Med državami, ki največ izdajo za oboroževanje je tudi sovjetska Rusija.
Reparacij ne bo več plačala Bolgarska, kakor napoveduje -list »Makedonija«.
MacDonald bo predsednik svetovne gospodarsko konference, ki se sestane po novem letu v Londonu.
Pogajanja med Irsko in Veliko Britanijo so se razbila lin De Val-eira namerava proglasiti gospodarsko vojno Angliji.
Vodja neodvisnih republikancev La Fol-lete se je izjavil za demokratskega kandidata (Roosevelta, ki ima vedno več upanja, da bo izvoljen.
Indijski nacionalisti so sklenili, da prenehajo z bojkotiranjem angleškega tekstilnega blaga.
Predsednik ameriškega jeklenega trusta Schwab se je izjavil za popolno -brisanje vojnih idolgo-v, ker bi bilo to- najboljše zdravilo proti krizi.
180 ameriških ekonomistov je izročilo predsedniku Hooverju sp-omeniioo, da se znižajo vse carinske tairife, ki -bi mogle izzvati -v prizadetih državah [represalije proti ameriškemu uvozu.
Veliko britanska vlada je povabi!a švedsko in norveško vlado na pogajanja zaradi znižanja carinskih tarif. Enaka pogajanja se bodo začela tudi z Argentino.
V Parizu so se pričela franoosko-nemška pogajanja zaradi kontingentiranja -uvoza v Nemčijo.
Porurski premogovni sindikat |je protestiral proti ikontigentiranju uvoza, ki ga izvaja nemška vlada.
Francoski proračun je deficiten po izjavi finančnega ministra zai 12 milijard frankov. Ta deficit pa se bo vsled odredb zsikona o ozdravljenju financ ter vsled konverzije znatno -znižal.
Za 1 dinar
lahko uporabiš britvico zopet, kakor novo, katero sprejmem v brušenje. Sprejmem tudi vsa druga popravila in brušenja.
Se priporočam R. JUVAN, nožar, Ljubljana Pr«>lernova ul. lS
Državni dohodki Nemčije so znašali v avgustu 589'6 milijonov mark, državni izdatki pa 593‘9 milijonov mark. V vsem letu pa je imela Nemčija 78'9 milijonov mark več dohodkov ko izdatkov.
Varšavska mestna občina namerava znižati plače uradnikom za 30%, vsled česar groze ti s strajkom.
Sovjetska vlada se pogaja z nemškimi dndustrijalci za d-o-bav-o strojev -v vrednosti do 150 milijon-o-v inairik. Dobave bi morali Nemci kreditirati za daljšo dobo.
Češka steklarska industrija je že izjavila, da ni proti uvedbi 40 urnika.
Depoziti pri desetih njujorških veleban-kah so se povečali v letošnjem 3. četrtletju za 368 milijonov, to je od 5570 na 6138 milijonov dolarjev.
Pšenice je uvozila Češkoslovaška v septembru it. 1. -samo 484 vagonov, dočim; je je lani v septembru 5844 vagonov.
Sladkorna produkcija Evrope (brez Rusije) znaša letos 5-51 milijonov ton, dočim je znašala lani 6 milijonov.
Pohod brezposelnih na Washington pripravljajo ameriški brezposelni delavci za 1. december.
Novo pjatiletko so iznašli v sovjetski Rusiji in ta pjaifciletka naj v Rusiji popolnoma zatre vsako verstvo. To bo napredek!
>BUDDHA<
mči'm
T RADE MARK
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Večna pot 15
Telefon 26-26
Telefon 26-26
SLOVENI/) TRANSPORT
LJUBLJANA - TELEFON 27-18
uvoznega in izvoznega blaga po svojem carinskem posr. j. Kladniku, višjem car. insp. v p. — - car. reklamacije — re-
revuija deklaracij
kurzi — carinsko tarifne informacije etc.
DAVKI
Davok na luksuz od čevljev. Finančno ministrstvo je z razpisom z dne 4. oktobra 1932, «t. 77.704, na vprašanje, ali je za čevlje, izdelane iz navadnega usnja, opremljene z manjšimi ali večjimi masivi iz lakastega usnja, pobirati luksuzni davek, odločilo, da taki čevlji podlegajo plačilu luksuznega davka.
Nesorazmerje v cenah
Vprašanje dneva je, kako pomagati 'kmetu iz prezadolženosti. Stavljeno je vse polno predlogov in nekateri, iko moratorij, so tudi že uzakonjeni. Ali resnične odpomoči še ni prinesel noben teh predlogov in je tudi me more, ker ne sega jedru vsega vprašanja do dna. Naš kmet dela pridno in marljivo vse leto, njegove potrebe so kljub povišanim življenjskim zahtevam še vedno zelo skromne in -mnogo nižje ko v drugih državah. Kljub vsemu delu in vsemu pomanjkanju pa leze kmet v dolgove, iz katerih si ne more pomagati. V temi nasprotju med delom in uspehom dela je oni tragični vzrok, ki poganja kmetije v dolgove. Konkretno pa se kaže to nasprotje v nerazmerju med cenami za industrijske izdelke in cenama za kmetske pridelke. V tem nerazmerju cen je vzrok kmečke prezadolženosti in jasno je, da je mogoče odpraviti to prezadolženost le, če se odpravi obstoječe nerazmerje v cenah. Zakaj nobeno drugo sredstvo ne more resno pomagati in dokler bo kmetovalec dobival za svoje delo premalo, tako dolgo ne bo rešen prezadolženosti, tako dolgo bodo vsa druga pomožna sredstva zaman in prav za prav le brezupno metanje dobrin v brezno.
Rešitev je torej le v odpravi nerazmerja v cenah. Ta rešitev je pa tem težja, ker vse kaže, da bo to nerazmerje še naraslo. Lani v septembru je bila razlika v cenah rastlinskih in industrijskih proizvodov le 1'8 točke na škodo rastlinskih, razlika v cenah živalskih in industrijskih proizvodov pa le 1-6 točke v škodo živalskih. V septembru letošnjega leta pa se je stanje silovito poslabšalo. Razlika v cenah v primeri z industrijskimi Izdelki se je za rastlinske proizvode povečala na 6*3 točke, živilske pa celo za 7-2 točke. Še -bolj težko je nerazmerje med cenami uvoznih in izvoznih predmetov, kjer znaša dispariteta na škodo izvoznih že 12 točk.
Vsled valutarnih razlik, deviznih omejitev in zmanjšanega izvoza pa se je bati, da bo ta dispariteta še narasla, ikajti na domačem trgu je vsled zmanjšanega izvoza blaga vedno več 'in zato ponudba vedno večja, kar mora povzročiti nadalnji padec cen. Nov padec cen pa mora nujno še bolj poostriti že -sedaj težko kmečko vprašanje in zato je nujno, da se temu vprašanju posveti prvenstvena pažnja.
Predvsem pa treba ugotoviti, kje je vzrok temu silnemu nazadovanju cen za les, kmetske pridelke in živino. Vzroki so dvojni. Na eni strani ni naše kmetijstvo še dovolj organizirano za izvoz, a tudi kakovost naših pridelkov še ni na zadovoljivi višini. Na drugi strani pa povzročajo padec cen vzroki, ki so izven obmcč-ja kmetovalca in v tem oziru je mogoče kmetovalcu takoj pomagati. Ti drugi vzroki so po mnenju »Trgovinskega glasnika« v tem: »Pred vsem bi mogli govoriti,« kakor pravi »T. g.«, »o davčni preobremenitvi kot o enem važnem vzroku. Zlasti uvedba davka na luksuz in povečanje trošarine je 'povzročilo podražitev vseh proizvodov, ki so bili zadeti od teh bremen. Izvozne težkoče so na drugi strani onemogočile, da bi se naš domači trg osvobodil odviiškov ... Končno prihaja tudi valutama razlika, ki pomaga, da postaja vedno večja razdalja -med uvoznimi in izvoznimi, odnosno med industrijskimi in agrarnimi proizvodi. Ta zadnji
vzrok deluje, kot vse kaže, najmočneje v smeri neugodnega gibanja cen.«
Eden glavnih vzrokov je torej v davčni preobremenitvi in ta vzrok je miogoče odpraviti, če se hoče res pomagati. Je sicer na drugi strani res, da je -tudi položaj državne blagajne težaven in da se ji mora na vsak način pomagati, toda kljub temu mora obveljati načelo, da je nedopusten vsak davek, ki otežkočuje produkcijo. Povsod drugod je davek znosi j iv, le pri produkciji je pogrošen, ker ne zmanjšuje samo produkcije, ten^več v zadnji posledici tudi davčne dohodke državi.
Nizkemu stanju cen za kmetijske pridelke so torej tudi kriva prevelika davčna bremena. Kdor hoče zboljšati cene kmetskim pridelkom, ta mora ta bremena zmanjšati. A ne samo neposredne davke, temveč tudi trošarino, takse, železniško prevoznino in sploh vse, kar zmanjšuje kmetovalcu že itak nizek -zaslužek. -Stvar finančnih računarjev je, kako se more to vprašanje praktično izvesti-, stvar javnosti pa, da se prične realno delati v tej smeri.
Rešitev sedanje ostre gospodarske krize je predvsem v odpravi disparitete med cenami za industrijske izdelke in kmetske pridelke. V tej dispariteti je tudi glavni vzrok kmetske prezadolženosti, ki je posledica tudi prevelike davčne -obremenitve. Razlogi prezadolženosti so s tem povedani in treba jih samo odpraviti in -zboljšanje je tu. V tej smeri naj bi se tudi pričelo delati, dočim se z reševanjem le sekundarnih vzrokov vrši samo polovičarsko delo, ki ne more prinesti pravega uspeha.
Ustano»l|eno 1893 IVAN BRICELJ Telefon št. 3307
Stavbeni in pohištveni pleskar, lltar, sobo- in črkoslikar
Dunajska cesta 't.15 LJUBLJANA Gosposvetska c. It. 2 (dvorliče kavarne Evropa)
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna!
Gospodarske krize še ne bo konec
-Na zborovanju londonskih bank je imel po daljši dobi guverner Angleške banke Montagu Norman velik govor o sedanjem gospodarskem peležaju. Njegov govor je bil precej pesimističen. Ne strinja se z onimi, ki napovedujejo -skorajšnji konec gospodarske krize. Na„ večja ovira za zboljšanje gospodarskega stanja so -po njegovem mnenju zam-rzli krediti. Angleške banke imajo veliko krivdo, ker so dovoljevale v tujino -prevelike kredite, ne da bi se preje med seboj sporazumele. Ce bi bilo več složnega dela med bankami, bi ne bilo tako mnogo zamrzlih dolgov. To bi bilo v korist tudi državam dolžnicam, ki -se ne bi čez -mero zadolžile. Zato je potrebne, da m v bodoče banke pri dajanju kreditov bolj previdne. A tudi med državami bi bilo potrebno več složnega sodelovanja. Kaj hitro bi bilo konec krize, če bi bilo mogoče doseči to s<--delovanje. Montagu Norman pa dvomi, da bi bilo dosegljive to sodelovanje in zato ne more pritrditi onim, ki napovedujejo že bližnji konec krize.
Obišiiie auiomatični bule/
DAJ-DAM
Seja podonavskega odbora Mednarodne trgovske zbornice
Te dni se je pričelo zasedanje podonavskega odbora Mednarodne trgovske banke. O seji je bilo izdano to o-ficialn-o poročilo:
Danes, dne 20. oktobra, se je sestal k seji podonavski odbor Mednarodne trgovske zbornioe. Zasedanje odbora bo trajalo štiri dni. Na tem zasedanju -se bodo zastopniki posameznih držav seznanili s stališči držav o gospodarskih vprašanjih, ki se bodo obravnavala na svetovni gospodarski konferenci.
Prva seja se je vršila v konferenčni dvorani madjarske Narodne banke.
Sejo je otv-cril dr. Aleksander Popovič, predsednik upravnega -odbora madjarske Narodne banke in -obenem -predsednik Madjarskega nacijonalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice. Pozdravil je vse delegate ter jim izrekel dobrodošlico.
V	imenu tujih delegatov se je nato zahvalil za pozdrav dr. Weingold, direktor banke . Deutsche Bank«.
Danes in jutri bo deloval samo finančni odbor, doči-m -bo plenarna seja odbora v soboto. Na tej -seji se bodo delegati dotaknili tudi političnih, carinskih in drugih vprašanj.
Albert Špeletič sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska cesta št. 25.
Inflacija v Rusiji
Dosedaj se je Ruska državna banka strogo ravnala po zakonu o denarju z leta 1922 in izdajala samo toliko bankovcev, za kolikor je imela po zakonu predpisano zlato kritje. Po tem zakonu ni -smela Državna banka izdati bankovcev za več ko za 25 odstotkov svoje zlate podloge. Bankovce je izdajala v višini 1, 2, 3, 5, 10 in 25 čer-voncev, pri čemer je bila zlata vsebina enega červonca, ki je enak lOirn rubljem, določena na 7-74234 gramov čistega zlata. Od julija dalje pa je začela Državna banka izdajat-i bankovce brez ozira na zlato kritje. Prvega -septembra je bila zakonska -meja prekoračena že za 400 milijonov rubljev. Do -septembra je Državna banka ved-ho -redno vsak jmes-ec o-bjavJjala v »Ekono-mičeski Žizni« poročila -o svojem stanju. Zadnje poročilo pa je bilo objavljeno mesto prvega šele petega septembra; od tedaj pa še ni izšlo nobeno poročilo. Jasen dokaz, da se je inflacija med tem še povečala.
Že v 24 urah
barva. plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrohi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Šelenburgova ul. 3. Telefon St. 22-72.
Konkurzi in prisilne poravnave
Poravnalno postopanje je uvedeno o imov-ini tvrdke Hedžet & Koritnik v Ljubljani. Poravnalni komisar je sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Žirovnik. iP-oravnalni narok bo dne 26. novembra t. 1. ob 9. uri v sobi št. 140. Poravnalna kvota 60%.
CENE RASTEJO Jugoslovanska fabrika za proizvajanje gumija, »Semperit« v Kranju je z okrožnico obvestila svoje naročnike, da mora vsled ponovne stalne poostritve gospodarskih prilik ustaviti vsako dobavljanje na upanje in da je od 18. t. m. dalje povišala cene svojim izdelkom za 3 do 20 odstotkov, sorazmerno njih kvaliteti.
Zagrebške kanditne fabrike so zvišale cene na veliko za 6 do 10 odstotkov.
HOTEL »METROPOL«
(Miklič), Ljubljana, vis-a-vis gl. kolodvora. Telefon 27-37.
Izvrstna restavracija in kavarna. — Na razpolago velike, snažne sobe. zmerne cene. solidna postrežba.
Priporoča se F. MIKLIČ.
Mednarodni borzni indeks
Svetovni borzni indeks se je v pretečenem tednu razvijal -neenotno, deloma se je popravil, deloma je bilo njegovo nadaljnje padanje ustavljene, deloma pa je še nazadoval, kakor kaže spednja tabela:
Ko-nccim 1927 indeks 100%		o. 03 £1	okt. 932	-t—
		Tt< rH Ol	• v—t 00	iO -»H T—1
Berlin	113-6	26-3	23-9	24'9
London	102-6	54-1	52-1	52-6
Pariš	156-8	63-6	58il	56-6
Bruselj	133'8	33‘3	29-7	29-6
Amsterdam	104‘5	31-9	29'5	31-2
Stockholm-	109-5	12-7	11-8	11-8
Curih	101-0	45-8	42-2	43-3
•Dunaj	91-4	37-9	36-3	36T
Praga	108'3	58'9	56-9	56‘4
Ne\vyork	137-3	466	38-8	39-5
©
CIKGRI7A
Maš pravi domači izdelek!
KIKEK
afi h
si3&v\ž>u/e
najictiditcjk
KlIšARNAfTDEU
ljubljana-daimatihovaH
Xiu(tlunoha Wna
Tečaj 21. oktobra 1932.
Povpra-
ševanje
Dfn
Ponudbe
Din
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M..............
Bruselj 100 belg..........
Budimpeita 100 pengO . . Curih 100 fr. . •,• • • London 1 funt .'. . . Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev
Pari* 100 fr..........
Praga 100 kron Stockholm 100 ived. kr Trst 100 Ur ....«>« •
2309-29 136208 798-02	2320-65 1372-88 801 96
1108-3fi 194-53	1113 85. 196-18
5712-42 225-52 169-90	5740-68 2 26-64 170 76
292-68	295-08
Dr. Pirčeva sladna kava
je prvovrsten donfrafc izdelek, g katerim pripravite zdravo, izdatno, rodilno in ceneno pijačo za Yas in Yaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Tovarna motvoza m vfvafna
Grosuplje pri Lfublj
KUViRTAS
UUBL1ANA
riVJ ska r2Vo1 d rsUvpoM
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
tednu. Živil pa je bilo na trgu v enaki količini. Cone živini v splošnem rastejo. Sejem je bil še precej živahen.
Na trg je bilo prignanih: 81 bikov, 577 krav, 124 junic, 211 volov, 80 juncev, 320 itelet, 404 konj in žrebet, 3 koze, 486 svinj in 307 pujskov.
Cene živini: biki po 2'50—3'50, krave za meso 2’50—3‘25, krave klobasarice 1*— do 1‘25, junice po 3—3-25, voli I. vrste 4-50 do 5'—, II. po 3—4-25, junice po 3'35, pitane .svinje po 9—9'50 Din za kg žive teže; pujski po 60—100, konji (par) po 750 do 3000, žrebeta po 500 do 600 Din.
Detelje je bilo 124 voz v ceni po 55—70 za 100 kg, otave 88 voz po 55—65, sena 158 voz po 45—55, slame 22 vez po 30 Din za 100 kg.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20.
Nedelja, dne 23. oktobra: Ro lesi. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 24. oktobra: Zaprto.
OPERA Začetek ob 20.
Nedelja, dne 23. oktobra: Trije 'mušketirji. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 24. oktobra: Plesni večer Pia in Pino Mlaker. Izven. Znižane operne cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Sobota, dne 22. oktobra: Opereta »Friderika« od Lebarja. Premijera.
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da nas je v starosti 87 let za vedno zapustil naš dobri soprog oziroma stari oče, gospod
Albert Ebenspanger
ustanovitelj tvrdke A. Ebenspanger
Truplo nepozabnega prepeljemo v Zagreb ter se vrši pogreb v nedeljo, dne 23. t. m.
Ljubljana — Zagreb, dne 22. oktobra 1932.
žalujoči ostali.
    1
BBrzojavi: ŽKrispercoloniale jCjubtjana — ‘Gelefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Častnih:Jo sip
Ljubljana,„T
Zaloga špirita,
jame rooe.	-	aznfa	f&n'a ir
^ZtlinTz^dišave.6' S)unajska Cesta 33 ^Mineralne vode.
“Sočna postrežba.	Ustanovljeno	leta	1840	Ceniki	na	razpolago.
glede dojbave 100 komadov svedrov za premog.
Dne 15. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofer-talna licitacija glede dobave 6000 kg modre galice,.
Prodaja lesa se bo vršila dne 7. novembra t. 1. pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vinkovcih.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja zakupa buifeta na postaji Velenje se bo vršila potom licitacije dne 8. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.)
Jtjiu jjpronla
AVSTRIJSKI IZVOZ SADJA
Avstrijske železnice so si izposodile od Nemčijo 300 vagonov, da bodo mogle zmagati izvoz avstrijskega sadja. Samo Štajerska bo izvozila v tujino od 20.000 do 22.000 vagonov sadja, enako velike količine tudi druge dežele, tako bo znašal celoten izvoz avstrijskega sadja v tujino okoli 70.000 va-*
NIZKA CENA JABOLK V SRBIJI
Iz Užičke Požege 'poročajo, dia so prišla na trg že prva jabolka, takozvane budim-ke. Kupcev ni, zlasti pa ni zanimanja iz tujine. Kakovost jabolk je odlična in tudi letina je bila bogata. Jabolka se prodajajo po 0'50 do P—Din.
*
TEDENSKI SEJEM V ZAGREBU
Zadnji tedenski sejem z dne 19. t. m. je bil glede dicgeua boljši ko oni v prejšnjem
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKURc kot izdajatelja m tiskarja. O. MICHALEK, Lj
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg bombaža za, čiščenje strojev, 100 kg kolofonije, 100 kg cinkovega belila, 5 kg laka za žarnice, 50 kg kleja, 50 kilogramov sadre, 3000 kg masti za jamske vozičke, 1000 komadov pil za žage in 60 komadov ključavnic; do 10. novembra t. k pa glede dobave 500 m cevi za vodovod in 700 m bakrenega kabla.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg moke, 2000 .-g svinjske masti, 600 kg ječmenove kave, 300 kg cikorije, 1200 kg terpentin o vega mila, 600 kg sirove kave, 600 kg bučnega olja.
Prodaja raznega blaga. Dne 22. oktobra t. 1. se bo vršila pri Glavni carinarnici v Ljubljani prodaja raznega blaga (volnene tkanine, lovske puške, saharin, svilene in polusvi!ene tkanine, bicikelj, pletena košara).
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg masti za jamske vozičke; do 3. lovembra t. 1. pa glede dobave 1320 komadov žarnic.
Direkcija državne železarne Vareš-Ma,j-dan sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede lobave 2000 kg železa, 1200 kg raznih barv, medeninastih in železnih žičnih pletenin, 30 m2 gumijastih plošč, 50 kg matic, 10. DO komadov vijakov; do 3. novembra t. 1. glede dobave 100 komadov zidarskih čopičev in 265 komadov spiral-svedro /; do 9. novembra t. 1. pa glede dobave 1000 kg fosforjeve branže, 275 komadov ventilov za vodo, 25 komadov medeninastih pip in 185 komadov plinskih cevi.
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe
UMETNO VRTNARSTVO
nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončcnice itd.
ČEH, Ljubljana VII, Gasilska c. 14
Mestni tesarski mojster
Josip Kregar, Ljublfana
Kodeljevo štev. 19. Telet. 26-96
se priporoča cenienemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor:	modernih lesenih hiš, raznih ostrešij, lesenih
stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih.
STAVBENIK
FURLAN-KUNAVER
UUBLIAIA, Rimska cesta II
Nasveti v pisarni brezplačni
Trgovci! Ali ste h naročeni na »Trgovski list"!
Motvoz Grosuplje
'domač slovenski izdelek <- Stoji k svojim!
Elektro-inštalacije za razsvetljavo
in pogon izvrBuje strokovnjaško po zmernih cenah. 8pm.iJ.Umi delavnica za previjanje elektro motorjev, transformatorjev in auto Uinnmn V zalogi ves elektro-materijal, kakor žarnice In elektro motril, rabljeni in novi najznamenitejSIh firm v vsaki količini.
FR. PERČINLIČ
Koncesljonirano eloktro podjetje DOMŽALE, na.proti pošte. Elektro-meh. podjetje LJUBLJANA. CozposveUk^l^Jei^šrL
KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE SOLSKE ZVEZKE, MAPE, OD JEM AL-NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
| SOLČ I NE K Huoaai
STAV BENO
P O O 1 E a JE
J.HLEBŠ, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. Telefon 30-70
mizarstvo
Zg. Siska štev. 209
(pri Remizi) — Telefon 22-97
prevzema vsa stavbna in pohištvena dela.
Za solidno izvršitev jamči
Kimovec & Co.
d. z o. *-
trgovina s stroji, gospodarskimi, tehničnimi in športnimi predmeti, gramofoni in ploščami
agentura in komisija LJUBLJANA
Tržaška cesia Sl-10
Stavbeno ln pohištveno mizarstvo
FRANC BERGANT
Dravlje lOS
poleg nove šole v Zg. Šiški
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih in podauih
načrtih
Oglasi « »Trgovskem listu" imajo uspeh!
Ure, zlatnina, optični predmeti
L VILHAR
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 36