916. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 5. Julija 1914.
Lete III.
OČK*
Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah fn praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Last in tisk »Učiteljske Tiskarne4*.
Telefon Številka 118.
II mi li........... b-EST.-. . —-T	  nr-ninr-
Neodvisen političen dnevnik.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin.
Uredništvo in npravniStvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Telefon Številka 118.
Po pogrebu na Dunaju.
Pogrebv Arštettenu. — Glasovi o pogrebu. — Demonstracije. — Nevihta v Gradcu. — Albanski dogodki. — Vesti o atentatu. — Kdo le kriv?
Salus patriae summa lex esto!
Blagor domovine bodi na]viš]i zakon!
To geslo mora voditi vsakega pravega državljana v vseh slučajih. Kdor se drži tega gesla, ne more zagrešiti dejanj, kakršne smo doživeli zadnje čase na jugu. Težek udarec za domovino je bil sarajevski atentat — težek zločin proti domovini so bili izgreda, ki so sledili.
Nobena država na svetu ni tako popolna, da bi ne bilo v nji kaj slabega — zato vidimo povsod boje slojev in narodov, ki se bore za svoje pravice. Ti boji pa se morajo vršiti v meji človeške dostojnosti in državnih zakonov. Pa tudi protesti proti krivicam morajo iti samo tako daleč, da ne zadajo težkih novih krivic. O tem smo se prepričali v zadnjih dogodkih.
Sarajevski dogodek je takoj obsodila vsa javnost. In gotovo bi bila ta obsodba ostala vsem globoko v srcu. Našli pa so se ljudje, ki so drugače hoteli pokazati svojo ljube-zen do domovine in pokazali so ]o tako. da so padle nove človeške žrtve, da ie 20 miljonov škode in so njih dejanja celo vodilni krogi v državi morali obsoditi. Taka ie njih ljubezen do domovine! In to ljubezen hočejo v svojem »ogorčenju« kazati tudi nekateri ljudje na Slovenskem.
Poznamo njim namene — In tudi zgoraj jih poznajo.
Komur ie mar blagra narodov In države, ne razbija po ulicah, ampak obsoja zlo in dela dobro s tem, da izpolnuje svoio dolžnost dc naroda in države.
PoSliite naročnino, ako ie še niste!
Zadnja pot presto* lonaslednika in nieaove soproge z Dunaja vArštetten.
ZADNJI SLOVESNI BLAGOSLOV.
Ob 4. popoldne se je vršilo v dvorni kapeli slovesno duhovniško opravilo. Svečanosti je prisostvoval cesar, vsi nadvojvode in nadvojvo-dinje, ves dvor na Dunaj došlih članov cesarske rodbine, avstrijski, ogrski in skupni ministri, predsednika avstrijskega in ogrskega parlamenta z deputacijama, papežev nuncij, vsi poslaniki in zastopniki raznih vladarjev, več vojaških depu-tacij, številni višji državni in dvorni uradniki, generaliteta, dunajski župan, deputacije iz Budimpešte, Zagreba itd. Cela prireditev je napravila na obiskovalce svečanostno otožen vtisk. Ob veliki asistenci je blagoslovil knezoškof dr. Piffl obe krsti. Po blagoslovu in ko so odšli navzoči se je zaprla cerkev. Ljudstvo samo je napravilo na povratku cesarju špalir in ga je ob velikem sožalju prisrčno pozdravljajo.
OTROCI OB KRSTI SVOJIH MRTVIH STARŠEV.
Otroci pokojne prestolonasled-niške dvojice so se pripeljali v petek ob pol petih iz Hlumca na Dunaj. Pripeljala jih je grofica Henrieta Chotkova. Ob pol osmih zvečer so peljali otroke v dvorno kapelo h krstam njihovih staršev. Prizor, ki se je odigral pred krstama je bil silno pretresljiv. Ko so odtrgali otro-| ke od krst svojih staršev, so padli otroci na kolena in so molili za svoje roditelje. Vsi, ki so bili zraven, so jokali. (Otroke je pri prihodu na Dunai pozdravila velika množica. Ki jim je hotela na ta način izraziti svoje sožalje.)
PREVOZ KRST NA ZAPADNI
KOLODVOR.
Par minut po devetih zvečer se je pričel pogrebni izprevod iz dvornega grada na zapadni kolodvor. Otvorii je izprevod črni španski vitez. Nato sta sledila mrtvaška vozova ob špalirju dunajske garnizije, ki je stala od dvornega grada do Mariahilferce, da izkaže zadnjo čast prestolonasledniški dvojici. Na Ma-riahilferci je prišlo do incidenta, ki je napravil na velikanske množice ljudstva, ki so stale odkritih glav, nepopisen vtis. Tu je namreč nenadoma prispelo 120 članov najvišje avstrijske aristokracije in se vrinilo v izprevod, na čelu jim knezi Fiir-stenbergi, princi Lobkovici in knezi Thun-Hohensteinski, v črnih žalnih oblekah. Uvrstili so se v pogrebni izprevod neposredno za mrliškima vozovoma. Aristokracija je s tem svojini korakom ostentativno demonstrirala in obsodila nepijetetno prireditev pogrebnih izprevodov, ki so jo zakrivili dvorni uradniki. Vsled tega incidenta se je izprevod malo zakasnil in ste prispeli krsti na zapadni kolodvor par minut pozneje.
Tu so se vršile ceremonije z isto priprostostjo, kakor pri prihodu na južni kolodvor. Nobenih pozdravov; po kratkih molitvah so spravili krsti v vlak, ki je par minut po enajstih ponoči oddrdral proti gradu Artstetten. Na kolodvoru je bil navzoč novi prestoI<5?Žaslednik Karel Franc Jožef in vsa generaliteta. Aristokracija je demonstrirala tudi na kolodvoru in napravila špalir, ko so peljali krsti k vlaku, da se tako zadnjič pokloni mrliški dvojici, ki je vzbujala med plemstvom visoko občudovanje in spoštovanje.
OB DONAVI
V petek ob 10:50 zvečer se ie odpeljal posebni vlak z nadvojvodo Francom Ferdinandom in soprogo Sofijo Hohenberško v Veliki Poch-larn. Vlak so spremljali ves dvor
nadvojvode in pobočnik polkovnik Bardolff. Vlak je prišel v Pochlarn ob 12:37 zjutraj. Ko je dospel, so potisnili vlak na stranski tir. Ob pol 3. naj bi se začele ceremonije. Med tem so se zbrali črni oblaki in strahovito je začelo liti. V hudem dežju so vzeli uslužbenci pogrebnega zavoda krsti iz vagona in prenesli v črno opremljeno kolodvorsko dvorano skozi gosti špalir veteranov in ognjegascev. V čakalnici je 12 častnikov 7. ulanskega polka z golimi sabljami prevzelo častno stražo. Župnik pochlarnski, poslanec Bauchinger, je vršil ceremonije, med tem ko je zunaj divjala nevihta ter treskalo, kakor bi streljali s topovi: Vsled hudega naliva sprevod ni mogel oditi s kolodvora.
PREKO, DONAVE.
Šele ob pol 4., ko se je neurje nekoliko poleglo, so prenesli krsti na dva štirivprežna gala-voza ter ju prepeljali k Donavi. Tik ob bregu so goreli na visokih flambonih mogočni plameni. Krsti so prepeljali na bro-du čez Donavo na drugi breg. Goste megle so pokrivale Donavo. Skozi gosti špalir okoliškega prebivalstva so krenili proti gradu Artstettenu, kamor so dospeli ob 5. zjutraj. Pred gradom so delali špalir nadvojvodovi gozdarji in lovci. Krsti so prenesli v župno cerkev, kjer so ju položili na katafalk. Redovniki in redovnice so molili molitve.
POGREBNI GOSTJE.
Ob 8:20 je dospel v Pochlarn vlak, s katerim so se pripeljali k pogrebu nadvojvoda Karel Franc Jožef, njegov komorni predstojnik princ Lobkowitz, člani vojaške pisarne pokojnega nadvojvode, 3 častniki 7. ulanskega polka in nekaj dru-guh udeležencev pogreba. Nadvoj-vojvodo je sprejel okrajni glavar pl. Melk. Odtod se je odpeljal nadvojvoda z avtomobilom v Artsteten. Z drugim dvornim vlakom, ob 9:47, so se pripeljali k pogrebu nadvojvo-
dinja Žita, Marija Terezija, Marija Annunziata, Marija Jožefa, nadvojvoda Maksimilijan, vojvoda Albert Wirtemberški, vojvoda Miguel, vojvodinja Terezija Braganza, princ Alfonz Bourbonski, infantinja Mariia des Neves, princezinja Elizabeta Amalija, princ Louis Lichtenstein-ski, otroci: knez Maks Hohenberški, princesinja Sofija Hohenberška, princ Ernest Hohenberški, grof Jaroslav Tinin, grofica Thunova s hčerkami, grof in grofica Schon-burg-Glauchau s hčerko, grof in grofica Wuthenau, grof in grofica Nostitz s sinovi, grofica Henrieta Chotek, grof Chotek in več drugih visokih aristokratov. Ž njimi se peljejo tudi baronica Rurnmeskirch, generalni major VVallis, soproga polkovnika Bardolff, grofica Lanjus in spremstvo.
POGREB.
Ob tričetrt na 11. so se pričele zadnje cerkvene ceremonije. Ob krstah so tvorili častniki 7. ulan-skega polka častno stražo. Med zvonjenjem vseh zvonov so podčastniki dvignili krsti ter ju odnesli preko krasnega parka v grobnico. Na župni cerkvi je ravno zvonilo poldan, ko so se vrata grobnice zaprla.
*
(V Artstetten je dospelo več poročevalcev časopisov, od katerih so jih nekaj aretirali, med temi poročevalca »London-Ne\ysa«.)
*
Ob 11. je bila na dvoru maša zadušnica, ki se je je udeležil cesar in dvor.
*
Včeraj je izšlo nekako pojasnilo, iz katerega se vidi, da je imel prestolonaslednik pogreb III. dvornega razreda, kakor to določajo dvorni predpis?. Na Dunaju je zaradi tega precej veliko razburjenje in vse o tem govori. Splošno se je glede pogreba v javnosti in drugod mnogo kritiziralo. Pravijo, da je kamarila hotela tako.
Danes popoldne ob 5. Ufi	JL I	Predprodaja vstopnic v Češarkovi in Dolenčevi trafiki
pri vsakem vremenu 1109011101113 (GKIIId po znižanih cenah
na dirkalittu	,Libertas'	iz	Reke	kontra	,llirija-Rezerva‘
do opoldne.
Dnevne blagajne bodo odprte ob 4. uri.
LISTEK.
M. ZEVAKOJ
Visoka pesem ljubezni.
Nadaljevanje romana »Srce in meč«. (Dalje.)
koli!IVana de P*en ni grešila ni*
ManiegalS*; šala Danvilovo izdajstvo ter prosila njega, vojvodo Monmoransiškega, milosti m pomoči za Lujzo, svojo hčer.
Zarja hvaležnosti in radosti je ostala v duši starega vojvode; toda zaman je tožil svojega brata pred kraljevsko pravičnostjo, zaman ga je izzval na dvoboj, vedoč dobro, da drži v svoji oblasti Ivano in njeno hčer, zaman ju je iskal po vsem Parizu, in že se je hotel pogrezniti nazaj v noč svoje tuge, mračnejši in nesrečnejši nego kdaj — kar je stopil predenj iznova vitez de Pardajan.
Le nejasno je slutil skrivnost tega mladega moža, ki je razmetaval zapreke kakor junak davno minulih dob, dokler ga ni prijel za roko in ga Privedel v tajinstveni dom, kjer je našel skrito, vse svoje milo na
tu — privedel ga pred oči Ivane, vojvodinje Monmoransiške.
Po sedemnajstletnem plakanju in žalovanju je napočila vendar že enkrat tolikanj zaželjena ura!
Toda gorje! Kakor razžene preobilna sila soka nežni popek na vejici, tako je bila strla sreča um žene, ki je bila nekdaj njegova.
Našel jo je — a kakšno?
Blazno!...
V poslednjih dneh svojega mu-čeništva, čuteča že smrtno rano v svojem srcu, je živela Ivana samo še ob misli:
»Umreti ne smem, dokler ne zagotovim hčerine sreče... In kakšna sreča je mogoča za revico, dokler je ne spravim pod zaščito njenega očeta?... Da, najti Franca, tudi če smatra mene še za krivo... položiti mu otroka v naročje in nato umreti v miru!...«
Ko je poprašala viteza de Par-dajana in ji je odgovoril, da ji ne pove 011, marveč nekdo drugi, kako je sprejel maršal njeno pismo, je vedela Ivana takoj, da je maršal čital____
da Franc ve resnico. Sklenila je čakati, kaj bo.
Nič se ni zdela presenečena, ko ji je naznanil stari Pardajan, da je maršal tu.
Ni se je polastila razburjenost. Zamrmrala je samo:
»Prišel ja čas, da urntera^ *....
Misel o smrti je že dalje časa ni hotela več zapustiti. Ni si je želela, pa tudi bala se je ni. Bila je samo podobna trdim delavcem, ki jih je tiščala robato k tlom od zore do mraka in ki mislijo pod noč samo še na spanje, da utone v njem njihova trud-nost.
Pravzaprav je čutila, da že umira.
Kaj je že bilo strtega v njej? Zakaj je užgala ljubljenčeva vrnitev v njeni duši samo žroč plamen, ki je ugasnil takoj? Sama ni vedela tega.
Nekaj se je lomilo v njenih prsih. In rekla si je: Evo smrti. Ura počitka je prišla!...
Krčevito je stisnila Lujzo k sebi in ji zamrmrala v uho par besed, ki so morale zadeti deklico kakor strela, zakaj zaman je skušala odgovoriti, obstala je kakor vkopana, vsa omamljena, tako da jo je moral podpreti stari Pardajan z rokami.
Ivanina neizmerna trudnost je bila tolikšna, tolikšna je bila bolna odrevenelost njene misli, da niti ni zapazila, ko je padla Lujza v nezavest.
Napotila se je, misleč si:
»O, moj Franc, o Lujza, hčerka moja, torej vaju bom videla združena! Lahko bom torej umrla v vajinem naročju!... Zakaj, jaz umiram, čutim že, da gasne moja misel ...«
Odprla je vrata, ki jih je pokazal Pardajan, in zagledala je Franca Monmoransiškega.
Hotela je planiti k njemu — mislila je, da mu leti naproti.
Zdelo se ji je, da jo dviga ogromna radost, kakor dviga val desko razbite ladje.
Zdelo se ji je, da kliče na glas — da vriska svojo srečo na vse grlo.
In vse to razburjenje njene duše se je omejilo zdajci na par besed ... in še te je izrekla le v mislih:
»Z Bogom ... Umiram ...«
In vse se je utrnilo v njej.
Bila je zares kakor mrtva.
A tisto, kar je umrlo, ni bilo njeno telo...
Le njena misel je ugasnila v blaznosti : ta žena, ki je bila prenesla toliko bolečine in vzdržala toliko strašnih katastrof, ki so jo zadele po vrsti in brez prizanašanja, ta čudovita mati. ki jo je vzdrževala na njeni križevi poti zgolj misel otrokove rešitve, ta nesrečnica se je vdala, nehala se je upirati zlu v tisti minuti, ko je začutila, da je njena hči oteta in v varnih rokah. Blaznost, ki je prežala nanjo gotovo že dolgo, jo je naskočila in podjarmila.
Več nego sedemnajst let nesreče je ni moglo podreti na tla.
Toda hip radosti jo je umoril.
Ivana de Pjen je bila blazna!
Toda usmiljenje usode — ako je mogoče imenovati krutost usmiljeno— je hotela, da je prestavila Ivano njena blaznost nazaj v. prva leta
njene jasne mladosti in čiste ljubezni, v drago okolico* maržansiško, kjer je bila toliko ljubila, med cvetje, vzniklo iz njenega dekliškega srca . . .
Uboga Ivana!
Krivična zgodovina, zgodovina, ki pripoveduje z veseljem okrutnosti mogočnikov in občuduje vojaške čine vladarjev, zgodovina, pre-ziralka bolečin skromnih in ponižnih — ta zgodovina ti je posvetila samo par takih besed.
Cvet, ki se vsuje! . . . Kaj je to, v primeri s pogrebom kakega kralja!
Ko se je vrnila maršalu Mon-moransiškeniu zavest, se ie privzdignil na kolenih; ozrl se je začudeno po‘ dvorani, kakor človek, ki se drami iz sanj. Zagledal je Ivano, ki je sedela smehljaje se v naslanjaču; obraz se ji je bil pomiril, toda — gorje! — oči so bile brez življenja.
Pred njo je klečala mlada deklica, skrivaje glavo med koleni blazne reve, ter ihtela brez glasu.
Z rahlimi, mašinalnimi kretnjami je božala Ivana mladenki zlate lclSC
Opotekaje se, je pristopil Franc k tej ljubki in vendar tako turobni skupini.
Sklonil se je k deklici in se dotaknil rahlo njene rame.
► Lujza je dvignila glavo.
K dogodkom v Mariboru.
Maribor, 3. julija.
Že včeraj smo poročali na kratko, da je mariborska mestna policija aretirala četrtošolca Antona Kež-mana, doma iz Gaberja, okraj Brežice. Kakšni so bili motivi, ki so dali povod aretaciji, nam še do danes ni znano dovolj in v bistvu vemo samo da je bila temu povod baje »veleizdaja«.
Poznamo, vemo, kaj pomenja pri nas vse »veleizdaja« — saj smo imeli lani dva taka slučaja pred tukajšnjim c. kr. okrožnim sodiščem. Izprijen renegat vlovi kje kakšno besedo in ona zadošča njegovi bujni fantaziji in kosmati vesti,, da fabri-cira potem nedolžnim žrtvam na hrbet — veleizdajalce ..
Sicer je res bolje počakati na konečne rezultate in to hočemo tudi storiti, kajti dejštvo, da imamo tu opravka z niti čisto 171etnim mladeničem je v to že samo po sebi popolnoma zadostno. Dvomimo, da bi bila stvar taka, kot jo slika zloznana naša »Marburgerzeitung« ki itak ne razloča več v blaznem svojem rene-gatskem fanatizmu — laži od resnice ...
Ne odgovarjali bi danes na vse nacionalne nemčurske ekscese podivjanega pisca v »Marbztg.: od dne 2. t. m. če bi nas k temu ne sililo prepričanje, da smo docela na milost in nemilost prodani vsakojakim dogodkom, ki jih povzroča s svojim hujskanjem v svojem revolverju dan za dan urednik Norbert Jahn. Da bi si drznili mi, »Slov. Narod« in magari tudi »Straža« ali »Sloven. Gospodar« takih ekscesov nacionalne blaznosti kot si jih dovoljuje »Marbur-gerca«, bi nas ne samo sproti docela zaplenili, marveč nam gotovo tudi ustavili izdajanje naših slovenskih listov.
V Mariboru pa sede kot cenzorji pri c. kr. državnem pravdni-štvu kar trije gg. držav, pravdniki, imamo cenzuro pri tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu, a vseeno se postavljajo vsi ti gg. cenzorji na čudno sta* lišče.
Mariborsko c. kr. okrož. sodišče in c. kr. okr. glavarstvo sta radi gori navedenega na najlepši poti, da ne Izgubi le vsega zaupanja vanjo vsa slovenska, marveč tudi nemška javnost po pretežni večini.
Saj padajo dan za dnevom vedno ostreje in vedno glasneje baš »z ust treznih Nemcev obsodbe proti ščuvanju in hujskanju »Marburger-ce«.
A najlepše je pač, če očita ona »Marbztg.« ki sama in v spremstvu svojih krušnih očetov vzgaja v nemški mladini duh Velike Nemčije, očita nam, da vzgajamo in rujemo proti državi. Na dan z dokazi! Nesramnost najvišje mere je tudi trditev, da delamo proti slov. profesorjem! Nimamo svojstev »Marbztg.«, ki se postavlja na stališče, da mora nemška študentka le ker je nemška, tudi če je njeno znanje 0 dobiti prvi red in, da se mora če se to ne zgodi, radi ene same nemške študentke iz go-rajšnjega vzroka takoj — premestiti njenega profesorja, ki je slučajno Slovenec. »Marbztg.« naj bo lepo tiho in se naj raje spomni one svoje blamaže, saj so se takrat proti njej spuntale celo — nemške dijakinje. Dalje naj se spomni zadnjega svojega napada na sivolasega profesorja
Kontrolor Skrabar
Roman. Spisal dr. Alojzij Kraigher. 2 zvezka. Str. 307+336. Založil L. Schwentner v Ljubljani; broš. K 8,
vez. 10 K.
Že pred več meseci se nam je obetal Kraigherjev roman »Kontrolor Skrobar«. Oni, ki so se bili razvneli ob »Soljki« in razgreli svojo kri, da jim je kapljala v posodo prijetnih čustev, so gotovo nestrpno čakali na •novo Kraigherjevo delo, zakaj prepričani so bili, da jim ponudi zopet kaj podobnega. Zdaj roman »Skrobar« — dve debeli knjigi — leži pred nami; priznanje gre Skrobarjem in Severjem, da so imeli s spisovanjem svojega tako obširnega dnevnika toliko neverjetne strpljivosti. Roman naj bi bil baje nekak pendant, nekak protiutež in odgovor Bartschevemu »Das deutsche Leid« —ogledalo »slovenske b&li«. Med gotovimi osebami je dvignil ta »izvanredni literarni pojav« nekoliko prahu, a zrak se bo kmalu izčistil.
Mnenja o vrednosti romana se silno križajo. Ena struja je izrekla
umevno! — sv°i° popolnoma uničujočo sodbo, dočim je morala druga struja branitisvojegačloveka.dasi s hvalo tudi ni bila preradodarna. Eno pa stoji pribito in to ostane, da smo navajeni pri Kraigherju že od vDrame na travniku« sem lepega jezika. Tako tudi v »Škrobarju«. — Ce bi bila vsa vsebina in vsa kompozi-
L. na tukajšnjem c. kr. moškem učiteljišču! Duševna plitvost in surovost prve vrste so te gonje v »Marburger Zeitung« in grozno, grozno žalosten znak nivoja nemške kulture mariborskih talmi Nemcev, kojim take nacionalne blaznosti služijo kot dušna hrana in politična direktiva! ...
Vrhunec renegatske poblazne-losti »Marbztg.« pa so tudi vsi izpadi proti nam mariborskim Slovencem, z ozirom na zadne dni. Imeli smo v Rušah svojo sokolsko slavnost. Da, in vladalo je na njej splošno in veselo razpoloženje. O atentatu smo tamkaj zvedeli pozno v noč tik pred polnočnimi vlaki, spotoma na postajo. Niti eden pa ni bil. ki bi bil verjel v atentat. Vse je mislilo na nemčursko finto. Šele v Mariboru smo se o nasprotnem prepričali. En uspeh pa je bil: da je zavladala depresija v vseh, baš zato, ker se ni vedelo, odkod! ta vest izvira... In ko smo prišli v Maribor, takrat je zavladala v nas nepopisna osuplost. Vse se je spogledovalo in postajalo resno ... A naši nemški »patriotje« ? Ti so z vso določnostjo že popoludne zvedeli potom posebnih izdaj listov kaj se je zgodilo. V Ljudskem vrtu je imelo »olepševalno društvo« veselico. »Marbztg.« piše, da jo je po-setilo 5000 ljudi. Ko se je za atentat zvedeli, so odšli samo oficirji, ostali pa so vsi drugi. Pilo, rajalo in razsajalo se je še dalje in o polunoči so pokale proti nebu — žarne rakete.
Falotska renegatska duša na-migava v »Marbztg.«, da se je med nami šele ob zaznanju atentata prav razigralo razpoloženje. Človek, ki kaj tacega piše, ne zasluži drugega, kot da se ga javno nazove šufta.
Tim bolj si to psovko zasluži, ker lastni greh podtikuje drugim, re-negat — nam Slovencem. Škoda, da Človek oni »nemški« v Ljudskem vrtu dne 28. ni. m. zbrani množici ni mogel videti v srce* in dušo, slišati njeno misel! Kaj bi bil videl in kaj bi bil slišal? Gospod Jahn: Odgovorite vsaj enkrat odkritosrčno, saj veste — da konfiscirani ne boste!
Eno zadoščenje, če ravno majhno, imamo v teh dneh žalostnega preganjanja: Da stoji tudi vsa poštena, po rodu nemška javnost odločno proti hujskanjem v »Marburger Zeitung«. In tako je prav!
Mi mila.
DOPIS Z DEŽELE.
»Naš sovražnik.« Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« svoj uvodni članek, v katerem sramoti Srbe ter stavi za grozni sarajevski zločin celokupni srbski narod odgovoren. Mi sicer nismo dolžni raziskovati, kdo je zakrivil grozni zločin, ki ga najstrožje obsojamo, vendar pa moramo grajati nesmisel »Slovenčevega« dopisa, kateremu je grozen zločin kakor dobrodošel pripomoček, da udriha po slovenskih naprednjakih ter jih stavi skupno s Srbi za veleizdajalce. Da bi bil njegov dopis popolnejši, kopiči v njem laž vrhu laži, tako, da je nemogoče si misliti, da tako piše krščansko glasilo, ki hoče na ta način služiti državi, da druge državljane zapostavlja. To pribijemo v vednost »Slovencu« s pripombo, da ne zatre naprednjakov, tudi če se še takih pripomočkov poslužuje. Take laži morejo imeti le slabe posledice in
cija romana pod ničlo, tedaj nam ostane še njegova dikcija, ki jo moramo naravnost občudovati, in to je mnogo. Morda se ne motim, če rečem, da Kraigher med sodobnimi 'slovenskimi pisatelji nima vrstnika, ki bi imel ljudski jezik tako v obla$ti kakor on, pač Funtek in Župančič v vezani besedi, dočim je Cankarjev slog slovenska publika že preživela. — Ko je izšla »Školjka«, so si šepetali hudobni jeziki, da je pisana popolnoma v Cankarjevem žanru in da je imel Kraigher — takrat še skoro začetnik — svojega mojstra poleg »Škrobar« je izpričal, da je učenec prekosil svojega mojstra — Kraigherjev mojster je bila ljudska govorica: dober posluh in marljivo opazovanje. Kratki, odsekani stavki, kakor se podajo dramatskim delom, brez posebnega liričnega lišpa, ko da bi poslušal preprostega človeka, pristnega slovenskega sina Slovenskih Goric. Tuintatn najdemo par loka-lizmov a la »pje« itd., ki bi bili lahko izostali, ker jih marsikateri Kranjc in Primorec ne bo razumel, sicer pa dobro služijo za karakteristiko govoreče osebe.
Dejanje se vrši v slovenskih Goricah; v romanu so vse pokrajine tako točno fotografirane, da ne izdamo nobene skrivnosti, če povemo, da se odigrava pretežna večina dejanj v Št. Lenartu in njegovi okolici. Od Spielfelda doli do Pragerskega, od Maribora pa skoro tja noter do
tudi klerikalci od njih ne bodo hneli
dobička, kajti krivica rodi odpor. Isto velja glede ubogih Bolgarov v Macedoniji, Grčiji in Rumuniji, ki jih ni Srbija neusmiljeno prodala dednim nasprotnikom Slovanstva — kakor laže »Slovenec« — ampak so si sami nakopali pogubo. — Mi pravimo:	Naš sovražnik je tudi so-
vražnik države; kdor hujska proti sodržavljanom, ta dela državi slabo uslugo. Tako razumemo to mi po deželi in v svoji zvestobi do države odklanjamo »Slovenčevo« hujskanje.
»SLAVEC« v ŠKOFJI LOKI.
Dne 28. junija je posetilo pevsko društvo »Slavec« naše mesto. Že zgodnje jutro je kazalo lepo vreme in s tem privedlo izletnike tem bolj, katerim se je pridružilo tudi nekaj ljubljanskega občinstva. Takoj popoldne že smo opazili mnogo kolesarjev iz Ljubljane kakor tudi iz bližnjega Kranja. Nato pa so prišle ob določeni uri vrle pevke in pevci zgoraj omenjenega društva ter se podali na primerno okrašeni veselični prostor, kjer se je takoj razvila prijetna zabava. Neumorne gospodične so poprijele za svoje košarice ter se napotile na delo. Občinstva se je zbiralo vedno več, tako da je bilo ob 6. uri že vse navzoče. Vrsto zabav je otvoril »Slavec« s krasnim petjem pod vodstvom spretnega pevovodje g. Ravnika. Med odmorom pa je pridno svirala domača godba g. Sadarja. V bližnji dvoranj pa se je razveseljevala mladina na plesu ob zvokih harmonike. Šaljivi dobitki tombole so vsestransko ugajali ter s tem kolikortoliko pripomogli k prijetni Zabavi. Vrhunec pa so tvorni »albanski papagaji« ter so pri licitaciji dosegli za njih redkost ne preveliko vsoto 20 K.
S tem je bila veselica zaključena in želeti bi bilo, da nas to društvo še večkrat poseti.
IZ ZAGORJA NA PIVKI.
Dolgo časa niso prišli naši ljubi klerikalci do sape. Dolgo časa so študirali, ali je res 38 več, kakor 138 in sam »Domoljub« in »Slovenec« sta jima ob izidu volitev dokazala, da je to res. Šele v zadnjih dveh Številkah »Domoljuba« se oglaša zopet »gospod kmet« v črni suknji iz »Konjskega repa«, ter poje zopet pesmi o »zagorskih liberalcih«. V eni prejšnjih številk lista pravi, da se bahamo, da imamo v občini 28% naklade, a da se ni storilo prav nič v Zagorju. Se li ni zidala šola, se li ni popravil farovž, da zamore v njem stanovati g. kmet, se ni sezidal vodnjak? Kaj se je storilo v Knežaku, kamor hodite Vi tajnikovat in kjer imajo 100 % več naklad ko mi? Te naklade Vas zelo v oči bodejo, radi bi Vi seveda storili v občini na račun naklad; kakor sami pravite: društveni dom in vraga vedi še kaj. Le pobrigajte se za cerkev in stolp, da ne bo prišlo okr. glavarstvo, ter cerkev zaradi nevarnosti zaprlo, ker stolp je že tako slab, da se bo porušil! Seveda je pumpa v farovžu bolj potrebna. V zadnji številki »Domoljuba« napadate zopet naše vrlo »gasilno društvo«, češ, kje je bilo o Velikinoči, da se ni udeležilo procesije. Ali mislite, da smo res tako kratke pameti; ali Vam ni prav, da nismo spravili med svet, kakšne neumnosti ste uganjali s cerkvenimi zadevami o »Veliki noči«. Ali ste pozabili, da na »veliki petek«, ko niti
ogrske meje — to so klasična slovenska tla, pristna slovenska zemlja, ki nam je dala može velikane, s katerimi se lahko ponašamo pred vsem kulturnim svetom. Kako naj bi jih bila dala baš Slovencem, če bi ne bila slovenska!
Tla so in ostanejo slovenska, toda tuji živelj pritiska z vso silo, ker ve, da je to lep in rodoviten kos zemlje. — Bogati »Schulverein«, še premožnejša »Siidmarka« in milijon-ski Roseggerjev sklad — vse je na delu in gradi vsenemštvu cesto doli na jug proti morju, kjer je naša bodočnost in glavni pogoj našega življenja. Judeževi groši, udobne koncesije, slavni nemški malik Bismarck — pri nas pa revščina in slab glas o »bindišarjih« — kdo ve povedati, kje ni propalic, kje ni Efijaltov! In tako rastejo in rastejo Škrobarji, kakor gobe ob deževnem vremenu. Vsi povprek, moški in ženske — tele poslednje morda še bolj. Ko mislimo, da imamo opravka s trdo slovensko korenino, pa nas tolčejo po zobeh proklete grablje, sklepajo z nami kompromise potuhnjeni in hinavski Škrobarji. — In če gre človek preko Slovenskih Goric, pa ima v sebi še nekaj narodnega čuta, začne res obupavati. Poglej sem, ozri se tja — skoro vsi do zadnjega hočejo biti Nemci, a ker jim to brani slovenska kri, so pa nemškutarji. Oče nemškutar, žena se je vrgla po možu, deca poseča »šulverajnsko« šolo, de-
postne pridige niste imeli, ni bilo pri večernih molitvah niti sveč v cerkvi prižganih? Ne veste, da letos »zagorskih zvonov« niti iz Rima ni bilo! Ale ne veste, da ste s svojo brezobzirnostjo vso faro tako zmešali, da nihče inti vedel ni ali bo procesija ali ne in da so bili namenjeni ljudje nesti blagoslove v Knežak. In sedaj natolcujete liberalce. Mislite, da smo liberalci kamen, katerega boste brcnili, kadar in kamor boste hoteli? Sramota! Res je bila čfna zastava napravljena, a visela bi na farovžu v znamenje, da je tam umrla že vsa pamet in resnica. — Fantom se zopet nekaj laskate, no ne bo nič — prevroča kaša! Te ste vi z vednim napadanjem že popolnoma od sebe odrinili. To so naše vrste, na katere smo ponosni! In oni se sami komandirajo. Saj so vam dali vendar zadosti odločno vedeti, da Vas ne marajo, ko ste jim obljubljali 5 K — ako Vas vzamejo v »fantovski klub«, a so Vas zavrnili, ker so vedeli, kaj na-merjate. Naznanjate ustanovitev »izobraževalnega društva«. Zadnji čas je že, da se izobrazite kaj med saboj, le dvomimo nad uspehom.
IZ ŠMARIJ NA GORIŠKEM.
Civilna poroka. Kakor slišimo praviti, se v neki vasi naše občine nekaj lepega kuha — čas je, da se že enkrat skuha in vsaj v enem slučaju, če 'ne še drugod. Bliska od več strani, pohlevnega dežja ne bo, mogoče, da pride grom in strela.
Pred dnevi je praznoval nekdo zaroko, h kateri sta prišla dva orožnika, pred sodiščem v Ajdovščini pa je bil govor glede dote; no. in kakor slišimo, bo konečno šele v Gorici poroka. Toliko v naznanilo, da se ne bo skušalo kaj pomašiti; sicer pa že vemo, da ptiček rad poje še v svoji starosti zaljubljene pesmice. Povemo že sedaj, da bodo na straži in tudi »Dan« bo posvetil v te temne kote.
Štajersko.
Varujte se špionov! Dogodki zadnjih dni imajo v svojem spremstvu to, kar je bilo pričakovati: Skrajno poostritev narodne napetosti. Ne bilo bi tega treba, a naši preljubi nemški sodržavljani že skrbe za to, da se razpali tleča žrjavica. Da sami prikrijejo svoje grehe, obdajajo še vso našo slovensko javnost z krdeli vohunov in ovaduhov. V Mariboru, Ptuju, Celju in drugih mestih ter trgih se pojavljajo doslej nepoznani individui. Iščejo slovenske, narodne družbe in v pogovorili krenejo radi na državno politična tla. Zabavljajo čez obstoječi sistem — a gorje Slovencu, ki bi se samo izpo-zabil, pritrjevati njihovim izvajanjem Svest si je lahko, da bo že istega ali vsaj naslednjega dne zaprt — v rokah državnega pravdnika. Sorojaki! Varujte se tuje družbe, varujte se človeka, kojega ne poznate že leta in leta in mu vaš pogled ne sega v dno srca! In še potem: Ne govorite ničesar količkaj in čeprav samo navidezno kočljivega — kajti »stene imajo ušesa in drevesa očesa.« Če pride k vam tak vohun izognite se ga, obrnite mu hrbet, ne dajte se zavesti v pogovor!
Patrona na mariborski postaji. Na drugem mestu smo poročali, da je v pondeljek zjutraj, ko so na mariborskem kolodvoru čakali Sokoli, eksplodirala patrona, ki je bila na tir položena. To vest moramo v to-—ww——a—m kle se sramuje slovenščine, ker je baje ne obvlada zadostno, mladenič je besna poturica, ker kaže tako bolje. Seveda so tu mišljeni takozvani srednji sloji s polovičarsko naobraz-bo, s šibkim značajem. Vsi ti ljudje ne pomislijo, nikomur ni na brigi, da presajajo svoji lastni posesti mejnike — kam? — na obrežje Adrije. — Vset e za narod tako tragične momente nam je predstavil pisatelj v pretresljivih besedah, pri čemer se je posluževal raznih veselic, prilik in ljudskih običajev. Podal nam je niz narodnih šeg in navad iz Slovenskih Goric ter si je tako pridobil zaslug tudi v narodopisnem oziru.
Šel je in je vrgel v tempelj trideset srebrnikov, za katere je bil izdal Gospoda, nato pa se je obesil na najbližjem drevesu. — Skrobar je po zni potomec .Iškarijotov. Pil je, pel in bil vedno Židane volje. Žensk mu ni bilo nikoli dovolj, noči so mu bile vedno prekratke, in logično je, da tak človek, ki se ga ne vidi skoro nikoli treznega, tak človek, ki se ga ne vidi skoro nikoli treznega, tak človek, ki stiče pod slehrnim oknom in je razuzdan do skrajnosti, nima časa, da bi dal živeti svojemu značaju, še posebej pa v njem nima prostora narodna zavest. V dobi volilne agitacije, ko je šlo za velevažno narodno postojanko, je omahoval in se ni mogel odločiti, dasi je imel dovolj moralne opore. Njegov glas je bil za slovensko stvar merodajen in
liko popraviti, da ni bila vojaška patrona marveč allarm patrona, kot jih imajo železničarji za nesreče na progi, da ž njimi alarmirajo po istem tiru nasproti prihajajoče vlake. Kdor tako patrono pozna, ve, da zahteva posebno znanje, kako se jo mora pritrditi. Že preje smo dejali, da je vse-skupaj najbrže delo kakšnega nem-škutarskega železničarja. Sokol na) bi pod osvetljenim peronom podložil patrono! Tudi če bi jo imel priliko položiti neopaženo, bi je ne znal pritrditi. Renegatska blaznost je tu se zopet poslužila infamnega sredstva Hotelo se je alarmirati brzovlak nadvojvode Franca Salvatorja iti krivdo zvrniti na — Sokole! Najbolje bi bilo razpisati večjo nagrado za onega, ki bi znal javiti onega falota, ki se je dal izrabljati v ta namen.
Mariborski restavrater juž. kolodvora je v nedeljo dne 28. m. m, imel lep skupiček. Mož se jc obnašal sicer uljudno, vendar pravijo danes nemčurji, da so Sokoli na peronu iit v restavraciji zbijali in razsajali. G. Felinger naj si zapomni, da je za take laži in potvarjanja odgovoren on kot podjetnik-obrtnik. Upamo, da bo stvar obrazložil kot-je potrebno, V prihodnje bi se mu drugače znalo pripetiti, da mu bo na tak dan manj; kalo okroglo 150 gostov najmanj. Ne pustimo, da bi se nas blatilo po nepotrebnem tam, koder vemo, da dajemo na stotine izkupička.
»Sloven. Gospodar« dela sam sebi zaupnice. Slovenski klerikalci še sedaj niso prespali mačka od zadnje porotne obravnave. Z naravnost občudovanja vredno virtuoznostjo si fabricirajo v uredništvih »Straže« in »Sloven. Gospodarja« zaupnice. Tile ljudje še vedno računajo na to, da je slovenski kmet tako neskončno udarjen. da bi ne videl, da je bila 20. m. m. obsojena skraja vsa klerikalna politika. Samo jud in pa tisti, ki se zaveda svoje krivde se vedno zagovarjata in hvalita! Klerikalcem postaja njiliova gonja proti Fr. Robleku, ki je zanje tako klaverno končala, vedno mičnejša, zato pa se perejo. Ampak — kdor je črn, ne more postati več bel. Klerikalci so se sami počrnili in oprati se več ne morejo.
Vse dela norca iz dr. Lampeta, ker je napolnil »Dan« s popravki, v katere itak nikdo ne verjame. Dobili smo tudi par receptov, kako bi se najlažje skuriralo dr. Lampeta od njegove popravkarske bolezni. Zali bože so tile recepti taki, da jih radi državnega pravdnika ne smemo priobčiti. Ampak lepo bi bilo, če bi srečal dr. Lampe enkrat enega teh-le naših dohtarjev. To bi se niti mudilo.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šoštanju priredi običajni kres na predvečer godu slovanskih blagovestnikov Sv. Cirila in Metoda na prijaznem griču Vrhovniku. Na gorah zažare kresovi... Naj zagore tudi v srcih ognji čiste, velike ljubezni do domovine!
Štoštanjskl Sokol priredi domač nastop z gorečimi kiji, katerega izvaja šestorica članov in članic, v nedeljo dne 5. julija 1914 ob 8. uri zv. na prostranem dvorišču krasno adaptiranega grada g. notarja Kolšeka. Prireditev je združena s koncertom domačega salonskega orkestra. Vabimo zlasti bližnje sosede v prijazne graščinske prostore, kjer je skrblje-no tudi za izborno postrežbo. Na zdar!
Šoštanjski Sokol priredi dne 26. julija 1914 javno telovadbo in prosi, da se vsa bratska društva na to pri-
Dalje v prilogi.
r	.mi.--- jfcgBHHpaaMI
on — osobito kot Filipinin ljubimec — odločilen. Slovenci so se nanj zanesli, toda tik pred valitvami se je dal pregovoriti od svojega nemšku-tarskega šefa, in vse dr. Žižkovo ter dr. Črnkovo delo je padlo v vodo. Izdajalstvo je pomoglo Nemcem do zmage in vihte nad Slovenci politični bič še danes. Pa' Škrobar-izdaja-lec ni imel sreče. Ognil se ga je vsak pošten človek, vse ga je gledalo pisano in mu očitalo izdajstva; končno je pritisnila še njegova lastna vest. V sebi je čutil narodni greh, ki se ne da izbrisati, na njem je bila umazana pega kakor javno znamenje, da se ga naj zasramuje in zaničuje. Premislil je svoj čin, zavedel se je, kaj je storil, preveč ga je bolelo izdajstvo, a pomagati si ni mogel. In storil je sklep. Odpovedal se je pijač, ženskam — sploh življenju, ki mu je dalo toliko, lepih trenotkov im mu ponudilo vse, kar si je zaželel. Temu življenju, obupu in sramoti je hotel ubežati, in pognal je vase — strel. Z življenjem je plačal življenje, smrt mu je bila pokora za izdajstvo. Razgovor v gostilnici in tale tragični moment je opisan vrlo živo in me skoro spominja na Aškerčevega »Iškariota«:’ »O, Juda, kje so srebrniki?« — To bi bila ena stran romana, ki zasluži vso pohvalo. S tega vidika vsebuje knjiga mnogo vzgojevalne sile in bi jo bilo treba ponuditi vsem Škrobar-jem, vsem narodnim mlačnežem.
(Konec Jutri.)
Priloga ..Dnevu'* št. 916, dne 5. Julija 1914.
reditev oziftijo. Na naš sokolski dan vsi v Šoštanj!
Ptuj. (Lep brat.) Posestniška sinova Martin in Blaž Predikaka sta se pred dnevi v Cirkovcah pri posestniku Drevenšku za šalo ruvala. Nakrat pa je iz šale nastala resnica in v svoji divjosti je Martin svojega brata dvakrat smrtno nevarno v leva prsa zabodel. Martina so zaprli.
Ljutomer. 29. junija je porodila nezakonska kontoristinja M. Stam-pfer hčerko. Dete je takoj skrila v neko škatljo in to je potem utaknila V predal svoje omare, koder je našel Žkatljo in dete neki uslužbenec. Ko so Stampferjevo prijeli, je zločin priznala, priznala pa tudi še, da je že lani junija tudi porodila in imela dete, ki je je umorila, skrito na istem prostoru kot drugo in da je truplo lani rojenega otroka šele sedaj, pred tremi tedni vzela iz omare in sežgala. Orožno, kakšna je morala nekaterih!
Maribor. (Domač človek.) V ta« kozvanem »Scherbaumhofu« stanuje veleposestnica T. Suppanz. Od 6. junija naprej je bila v Marijinih varih, služinčad pa na posestvu v Marber-gu. Ko se je te dni vrnila, se ji je v stanovanju nudil vseprej kot vesel Prizor. Omare so bile vlomljene, perilo, dragocenosti itd. pa pokradene. Mnogo srebrne posode je ležalo v rjuhe zavite po tleh. Tat je vse pripravil, da bi mu bilo priročno, kadar se vrne. In, da ne manjka humorja: lat se je celo posluževal ene postelj in spal v noči v stanovanju veleposestnice, v njeni postelji.. Če se bo zopet vrnil k sladkemu počitku, doslej še ni znano.
GorlSko.
Tako je prav! Vse slovensko časopisje brez razlike se je ogorčeno izrazilo proti pisanju glasila goriških laških klerikalcev. Kakor znano, je »L’ Ecco del Litorale« organ prošta Faiduttija, kateremu je usoda slučajno podelila tudi mesto deželnega glavarja, katero zlorablja ta visoki duhovnik katoliške cerkve v svoje ostudne klerikalne namene. Nas veseli, da se je tudi topot zavzelo gorsko slovensko časopisje za našo čast in naše pravice, katere bomo kot jugoslovanski narod branili tako na Goriškem, kakor v drugih jugoslovanskih kronovinah. Nas nikakor Je plašijo demonstracije in prelivanje krvi podivjanih klerikalcev na našem togu. Naša vest je čista, naše delo Sveto!
»Novi Čas« v družbi klerikalnih divjakov roparjev !n požigalcev. No-
vostrujarski klerikalni »Novi Čas«, glasilo goriškega nadškofa odobruje
divjanje, ropanje, požig in umore klerikalne bande na Hrvatskem, Bosni in Hercegovini. Kakšno veselje izrazuje ta hiperkatoliški listič nad prelivanjem krvi nedolžnega srbskega ljudstva! Vsem se gnjusi to nesramno početje hrvaških klerikalcev in se ga obsoja od vlade na Dunaju pa do zadnjega poštenega človeka. Le naši klerikalci ga odobru-jejo, ker bi i oni radi pobijali, požigali in ropali ter s tem izkazali svojo žalost nad atentatom. Sramota za naš jugoslovanski narod, ki je v ogromni večini zvesto udan habsburški dinastiji, da se najdejo take propalice, ki po vzgledu divjih afriških rodov izkazujejo svojo žalost z zločinstvi! S temi ljudmi, se zaradi patriotizma ne bomo prepirali.
Gorica. V petek popoldne so zvonili v vseh cerkvah, po ulicah so bile prižgani svetiljniki, odeti v žalni flor. Črno odeto mesto je prevevala tiha žalost, katero je povečalo še oblačno nebo.
Trupla v Soči ponesrečenega dijaka Delchina vkljub vsestranskemu iskanju še niso našli.
Glede preprečenega samomora neke nedorasle deklice sporočamo, da se je vest prehitro razširila. Nekaj resnice je bilo, drugo so pa seveda gostobesedni ljudje samovoljno razširili.
Beseda na pravem mestu! V
»Dnevu« od četrtka smo opozorili merodajne kroge, da zahajajo c. kr. avstrijski častniki v kavarno »Teat-ro« v Gorici, kljub temu, da vodstvo gledališča ni izobesilo žalne zastave, že isti dan zvečer se je pokazala črna zastava na laškem gledališču. Informirali smo se o tem in smo zvedeli, da je bila, naša beseda na pravem mestu. Torej vendar.
Dvomljiva vest? Po Gorici se govori, da so aretirali nekega laškega fanatika, ki je hotel uprizoriti protislovenske izgrede v Gorici. Mogoče je že, samo če je res! Za vsak slučaj, upamo, da policijska oblast ukrene potrebno, da se v tem žalostnem času, kaj tacega ne zgodi!
Dnevno.
Roman »Skrivnost Rumene sobe« bo izhajal v »Dnevu« vsako nedeljo. Roman je eden izmed najboljših kriminalističnih romanov znanega francoskega pisatelja Gastona Lerouxa. Dejanje romana je nenavadno napeto. Bralci bodo sledili Jedrnatim izvajanjem v neštevilne pasti, v zasede, v slepe izhode; drugi bodo zopet skusili veselje videti izvršeno divno zadačo, ki je sami niso mogli rešiti; vsi pa bodo z vro-
čično nestrpnostjo pričakovali nadaljevanj v prihodnjih nedeljskih številkah »Dneva«.
Pravilno shvačanje. Več namenov so zasledovali klerikalci in fran-kovci v Zagrebu in Sarajevu, (tukaj so se jim pridružili tudi Turki) pri razbijanju in ropanju srbskih trgovin in hiš privatnikov. Eden glavnih namenov je pa bil, da bi s tem izzvali pri Srbih neozdravljivo sovraštvo do vsega kar je hrvatsko. Nepremostljiv prepad bi hoteli ustvariti med Hrvati in Srbi in ravno to se jim ni posrečilo. Do sedaj niti eden srbski list ni napadel radi sarajevskih in zagrebških vandalizmov Hrvatov kot takih, temveč se vsi brez izjeme obračajo na edini pravi naslov; na klerikalce in naifrankovce. Hrvatsko narodno časopisje z velikim zadoščenjem konstratira to dejstvo, klerikalci in frankovci so pa jezni in besnijo še bolj — pa sedaj samo po svojem časopisju, ker razbijati ne smejo več.
Dokaz grozne podivjanosti je zahteva furtimašev, češ da morajo Principa javno obglaviti, da bo ljudstvo to videlo in da se pomiri, ko bo videlo zadoščenje pravici. V deželi, kjer velja; glavo za glavo, zob za zob, bi se baje moralo tako postopati Kakor v srednjem veku.
V Bosni Je več strank. V saborski večini se nahaja tudi del Srbov pod vodstvom dr. Dimoviča. Te Srbe se imenuje navadno »zmerne«, ker so za pozitivno politiko in se ne bojijo kompromisov, ki so neobhod-no potrebni v Bosni za stranko, ki hoče sodelovati pri upravi dežele. Radi klerikalno-frankovsko-turških vandalizmov je pa ta stranka deželnemu šefu Potrioreku odločno izjavila, da vlade ne bo več podpirala dokler se nedolžno preganjanim Srbom ne bo dala odškodnina za vso ogromno Škodo, ki so jo pretrpeli. Omenjamo to radi tega, ker Slovenci nimamo take stranke, ki bi znala tako moško nastopiti za narodne pravice in koristi. Kaka razlika med temi vladnimi Srbi in med slovenskimi klerikalci, ki pravijo, da niso vladni.
Uspehi avstrijske politike na Balkanu. Vsi, ki se le kolikor toliko zanimajo za gospodarska vprašanja vedo, kako velikega pomena je uvoz srbskega govejega mesa v Avstrijo, { da se vsaj malo oblaži neprimerna draginja živil. Toda pametna avstrijska politika je na vse mogoče načine ovirala ta uvoz,- tako da je '■ razlovoljila nazadnje tudi srbske ve-likoizvoznike, ki so se naveličali vednih šikan. Posledice se že poznajo. Dasi je zaključen med Srbijo
in Avstrijo dokaj povoljen, vc.^ar je izvoz primeroma jako neznaten. V prvih petih mesecih tekočega leta se je pripeljalo v Avstrijo namreč samo 3500 pitanih volov. Toda sedaj ko je Srbiji odprta preko Soluna pot na morje se bo ta izvoz še mnogo boli znižal. Srbski velikoizvozni-ki so namreč sklenili z Italijo pogodbo, po kateri bodo ti zalagali Tripo-litanijo z govejim mesom. Za prvih pet mesecev so se zavezali ti izvozniki, da prepeljejo preko Soluna v Tripolitanijo 10.000 pitanih volov. Sedaj se vrše pogajanja med srbskimi izvozniki in italijansko vlado za izvoz prašičjega mesa in živih prašičev. Tako se bo po modrosti avstrijskega Berchtolda zgodilo, da Srbija ne bo izvažala niti enega repa več v Avstrijo, ki si bo morda zopet pomagala z Argentinijo! Ali pa namerava morda sedaj Berchtold uvažati albanske kozle, mesto srbskih pitanih volov? Kakor se vidi teknejo temu gospodu kozli jako dobro!
Iz Gradca se nam piše; Včasih se človeku zdi, da sam Bog poseže s svojo mogočno roko med ljudi; Kdor je slišal v Gradcu odobravanje zaradi razbijanja v Sarajevu in Zagrebu, ta je strmel. V petek ob 5. pa se je nebo zamračilo in vsula se je toča, ki je v eni uri pol metra visoko zasula ulice. Gračani so kar strmeli, ko so gledali to razbijanje.
»Krivica, ki vpije do neba«! Na nekem ženskem učiteljišču, se gode take stvari, ki bi ne bile mogoče, ako bi bilo vse prav. Učenke c. kr. vadnice in druge so se pridno učile celo leto za vsprejemni izpit na učiteljišče. Prišel je dan izpita. Učenke so se sešle v razredih. Naloge so precej dobro izpadle. Ustmeno je šlo slabeje. Sicer pa, so nekatere učenke odgovarjale tako, da je bilo veselje! Pa kaj pomaga to. Biti morajo priporočene. Saj je rekel gos. ravnatelj; »Sprejmemo le tiste, ki so dobro priporočene na pr. od grofov, baronov, profesorjev itd., četudi malo znajo, samo priporočene morajo biti in pa, bogate.« Za druge se niti ne zmenijo. Ali se niso tudi te učile kot druge? Kaj? Kako se je izrazil nekoč gospod ravnatelj; »Revne naj gredo kuhat, šivat, posodo pomivat i. dr.« Kam vodijo take razmere? — Kam naj gredo sedaj one, ki so »klofnile«; ali kuhat, šivat, ali kam drugam? V drugem pomenu besede; te niso bile priporočene. Sprejete so bile tudi take, ki niso nič znale. To so same povedale. Gospod ravnatelj kaj ste rekli neki gojenki; »Sprejmemo Vas le radi tega, ker ste fino priporočeni, sicer bodemo videli do
novega leta.« (Ime te gojenke na razpolago!) One pa, katere so znale, naj gredo domov! Vprašam Vas gos. ravnatelj; »Ali je to pravica? Nei To je krivica!! Dovolj!«
Nekdo za več.
Na Jesenicah. — Člani slov. gledališča v Trstu priredijo v nedeljo dne 5. julija t. 1. na Jesenicah na vrtu gostilne Klinar zabavni večer, z bogato izbranim sporedom. Da je spored res dobro izbran pokazala so razna gostovanja tekom naše turneje. Upamo, da bo slavno jeseniška občinstvo vedelo ceniti požrtvovalnost in trud, s katerim smo se podali na tournejo, ter se polnoštevilno udeležilo predstave. Saj je to mučna in trda pot slovenskega umetnika. K obilni udeležbi vabijo člani trž. slov. gledališča.
Gledališke predstave članov deželnega gledališča pod vodstvom A. Danila v Kamniku in Domžalah, so se radi splošnega žalovanja od-godile.
Umrl je v Kranju včeraj popoldne ob štirih gospod Andrej Kmet nadučitelj v pokoju. Služboval ir* v Voklem, Tržiču in Cerkljah. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob petih. Narodnemu in značajnemu možu bodi lahka zemlja domača!
Triglavski dom na Kredarta (2515 m) se je tudi že 28. junija otvo-ril; ker sta bila zaporedoma dva praznika, šlo je na Triglav veliko turistov, ki so tudi posetili Triglavski Dom. Ta je sploh najvišja oskrbovana planinska postojanka v vzhodnih Alpah. Ker leži le pičlo uro pod vrhom Triglava ter se tuka) shajajo vse triglavske poti in je razgled odprt na vse strani, je Triglavski Dom najbolj priljubljeno planinsko zavetišče v naših Alpah. Zato je pač častna dolžnost vsakega slovenskega planinca, da poseti ob svojih izletih tudi Triglavski Dom. Strogo obsojati pa je one drzne it brezobzirne ljudi, ki prihajajo po zimi proti tozadevnim društvenim predpisom ter celo brez vodnikov na to najhujšemu mrazu in viharju izpostavljeno zavetišče. Preteklo zimo so taki ljudje vlomih vrata, ponesnažili kočo, na ostuden način ponesnažili eno posteljo in uporabili gostoljubno zavetje brez plačila in brez najmanjše zahvale. Tako ne delajo pošteni izletniki in zanaprej se bo vsak tak slučaj z vso strogostjo zasledoval in izročil kazenskemu sodišču.
Dragotin Rudenšek, iz Kopra, je poslal K 2 za družbo sv. Cirila in Metoda, o priliki proslavitve slovanskih blagovestnikov.
Skrivnost,»rumen« sobe“.
Izredni doživljaji Jožef a Rouleta-billa.
(Le Mystfcre de la Chambre jaune.) francoski spisal Gaston Leroux. Prevel J. B.
I.
Kie se začne nerazumevanje?
Ginjen sem skoraj, ko začnem Pripovedovati izredne doživljaje Jožeta Rouletabilla; krčil se je namreč do danes, privoliti v to; obupaval sem že, da bom mogel sploh kdaj objaviti najzai.imivejšo policijsko dogodbo izza zadnjih petnajstih *®t. Doinišljujem si celo, da ne bi občinstvo nikoli izvedelo popolne resnice o zagonetni aferi »Riime-ne sobe«, ki je povzročila toliko tajinstvenih krvavih in senzacionalnih žaloiger, in pri kateri je igral »noj prijatelj tako odlično vlogo, da ni izšel v obskurnem večernem listu skrajno podel članek. Pred kratkim *® bu na»nreč odlikovan slavni Stangerson z velikim križcem častne legije, pri tej priliki je objavil omenjeni dnevnik nizkoten članek, v katerem je iz nevednosti ali iz hudobne nesramnosti pačil resnico ter vlačil zopet na dan grozne dogodke, o katerih je želel Rouletabille. kakor mi te sam pravil, da naj bi bili pozabljeni za vedno.
»Rumena soba!« Kdo se še spominja na to afero, vsled katere se je Porabilo toliko črnila pred 15 leti? \ Parizu pozabimo tako hitro! Ali n'so pozabili še celo na ime procesa *Nayves« i» Pa na tragično smrt P^Iega Menalda? In vendar je bilo jakrat zanimanje občinstva tako in-enzivno, tako splošno, da se ni I ^enil skoro nihče za ministrsko »£>20, ki je izbruhnila ravno one dni. ^oces »Rumene sobe«, ki se je vr-11 Par let pred afero Nayves, je bil a deležen še vse drugačnega zani-/■anja. Ves svet se je zanimal par ^secev za to uganko, kolikor vem, ‘ aj2agonetnejšo, kaf jih je, kedaj re-
ševala bistroumnost naše policije ali vest naših porotnikov. Vsakdo je poskušal najti razrešitev te grozne uganke. Bila je to tekma, pri kateri si Je belila možgane stara Evropa in mlada Amerika. V resnici — poudarjam, da si pri tem kot pisatelj prav ničesar ne domišljujem, in da navajam samo gola dejstva, vsled raznih podatkov mi je namreč mogoče razjasniti popolnoma to zadevo. — V resnici ne poznam nobenega dogodka, resničnega ali izmišljenega, ki bi se lahko primerjal z »Misterijem rumene sobe«, niti pri pisatelju »Dvojnega umora v ulici Morgue«, niti med izmišljotinami Edgarja Poe, niti pri Conanu Doy-leju.
Česar ni mogel najti nihče. Je našel mladi 181etni Jože Rouletabille, takrat reporter pri nekem velikem dnevniku. Toda takrat, ko je pri porotni obravnavi rešil to uganko, ni povedal vse resnice, povedal je samo to, kar je bilo neobhodno potrebno v razumevanje nerazumljivega, in da je oprostil nedolžnega. Vzroki molčanja so danes odstranjeni, še več: moj prijatelj je dolžan govoriti. Zvedeli boste toraj vse in brez daljšega uvoda vam hočem predložiti uganko »Rumene sobe«, kakor je bila predložena vsemu svetu dan po zločinu v gradu Glandier.
25. oktobra 1892 je izšla v listu »Temps« sledeča notica:
»Grozen zločin v gradu Glan-aier, na meji gozda Sainte - Gene-nad Epinayjeni, pri profesorju f an^°nu- To noč hoteli umoriti gdu Stangersonovo med tem, ko je učenjak delal v svojem laboratoriju. Gospodična se je nahajala v sobi tik laboratorija. Zdravniki nimajo dosti upanja, da ozdravi.«
Lahko si predstavite razburjenje, ki se je polastilo Pariza. 2e takrat se je zanimal ves učeni svet za raziskovanja profesorja Stanger-sona in njegove hčerke. Ta dela, prva o radiografiji, so dovedla pozneje g. in go. Curie, da sta našla radij. Pričakovali so tudi nestrpno senzacijonalno predavanje profesor-
| ja Stangersona, katero je obljubil čitati v »akademiji znanosti« o svoji novi teoriji:	o razkrajanju snovi;
teorija, namenjena spodkopavati te-• melj vse priznane znanosti, ki jo že toliko časa vzdržuje načelo: nič se ne izgubi, nič se ne ustvari.
Naslednji dan pisali so že vsi listi prav obširno o tem dogodku. »Matin« je priobčil pod naslovom »Nadnaravni zločin« sledeči članek: »Tukaj prinašamo podrobnosti, ki smo jih mogli izvedeti o zločinu na gradu Glandier. Nemogoče je, sedaj si napraviti jasno sliko o tem zločinu: nam, kakor tudi ne preiskovalnemu sodniku se še ni posrečilo dognati podrobnosti: profesor Stan-gerson je vsled obupa skrajno potrt, gospodične pa ni mogoče vprašati z ozirom na njeno težko poškodbo; našli so jo oblečeno v nočno obleko, ležečo na tleh. Posrečilo se nam Je vendar izprašati očeta Jakoba — kakor ga imenujejo tam. To je stari sluga rodbine Stanger-sonove. Oče Jakob je vstopil v Rumeno sobo obenem s profesorjem. Rumena soba je bila tik laboratorija. Laboratorij in Rumena soba sta v paviljonu, ki stoji v parku 300 metrov oddaljeno od gradu.
»Ob pol eni ponoči« — tako nam je izpovedal zvesti (?) sluga — »sem bil v laboratoriju, kjer je še delal gospod Stangerson. Urejal sem in snažil instrumente ves večer, čakal sem Še, da preneha z delom gospod Stangerson. potem bi bil šel spat. Gdč. Matilda je delala skupno z očetom do polnočj. Ko je odbila ura polnoč, vstane, se poslovi od g. Stangersona ter tudi meni vošči: lahko noč. Vstopila je v »Rumeno sobo«. Slišala sva prav dobro, da je obrnila v ključavnici ključ ter zapahnila duri, tako da sem se moral smejati, rekel sem gospodu:; »Poglejte no, gospodična se pa varno zaklepa, prav gotovo se boji .Božje stvarce*!« Gospod me niti slišal ni, tako je bil zatopljen v svoje delo. Toda naenkrat mi odgovori od zunaj ostudno mijavkanje:	spoznal
sem takoj krik »Božje stvarce« . . . oj, to pretresa kosti-in mozeg! Ali
nam bo zopet to noč kratila spanje? Treba je namreč pomisliti, gospod, da stanujem do konca oktobra v podstrešju pavilona in sicer samo zato, da ne ostane gospodična čez noč sama v pavilonu, spi namreč čez poletje vedno v pavilonu; gotovo ji tu bolj ugaja, kakor v gradu. Že štiri leta. odkar stoji pavilon, prebije poletje v njem. Na zimo se preseli potem v grad, ker v »Rumen i sobi« ni kamina.
Z gospodom Stangersonom sva ostala torej v laboratoriju. Bila sva popolnoma mirna, on je bil pri svoji pisalni mizi, jaz sem pa sedel na stolu, zgotovil sem vse delo, opazoval sem ga ter si dejal: »To je človek! To je razum! Kakšen učenjak!« Polagam posebno važnost na to, da nisva delala najmanjšega šuma ter si je morilec moral vsl^d tega misliti, da sva že odšla. Naenkrat, med tem ko je udarila ura ravno pol ene, jekne gospodična v »Rumeni sobi«: »Na pomoč! Na pomoč! Morilec!« Takoj na to počijo streli, ropotajo mize, prevračajo se stoli na tla kot med bojem in vmes se sliši glas gospodične: »Na pomoč! Na pomoč!... Papa! . . . Papa!«
»Lahko si mislite, kako sva se zaletela v vrata z g. Stangersonom, toda, žalibog, bila so zaprta in dobro zaprta odznotraj. Saj sem vam rekel, s ključem in z zapahom. Poskušala sva jih vlomiti, pa bila ?o močna! Gospod Stangerson je bil kot nor, saj je bil pa tudi lahko. Slišala sva hropeti gospodično:	»Na
pomoč! ... Na pomoč!« Gospod Stangerson je tolkel divje po vratih, jokal se je besnosti, ihtel vsled obupa in onemoglosti.
Šele sedaj sem se domislil nečesa. Zavpijem: »Morilec je prišel gotovo skozi okno, grem tja« — in stečem kot norec iz pavilona. Nesreča je bila, da je okno »Rumene sobe« obrneno na polje in sicer tako, da nisem mogel priti takoj do njega, ker sem moral teči okoli zida, ki zapira park. Moral sem torej najprej k vrtnim vratom. Na poti mi prihitita nasproti vratar Bernier in
njegova žena, prestrašena vsled strelov in našega vpitja. Na kratke jima vse povem, naročim vratarju, da gre takoj k g. Stangersonu, njegovo ženo pa vzamem s seboj, da mi odpre vrtna vrata. Pet minut pozneje sem bil z vratarjevo ženo pred oknom »Rumene sobe«. Luna je jasno svetila, videl sem takoj, da se n i n i h č e dotaknil o k n a. Ne samo, da ie bilo omrežje popolnoma nepoškodovano, tudi veter-nice za omrežjem so bile zaprte, kakor sem jih zaprl na večer jaz sam vsak dan, tako tudi ta dan. dasi mi je rekla gospodična, da se mi ni treba truditi — češ da imam dosti dela — in da jih bo že sama zaprla. Ostala so popolnoma zaprta ter povrh še pritrjena z železnim vijakom od znotraj. Morilec torej ni prišel tukaj v sobo ter tudi ni mogel tukaj ubežati, seveda tudi jaz nisem mogel splezati tukai v sobo.
To je bila nesreča! Skoraj bi človek znorel. Vrata zaklenjena s ključem od znotraj, veternice edinega okna tudi zaprte od znotraj, povrh še nepolomljena mreža, tako gosta, da še roke ni mogoče skoz vtakniti . . . Gospodična je klicala na pomoč! . . . Oziroma ne, sedaj se ne sliši več . . « Mogoče je že mrtva ... V pavilonu gospod, ki Še vedno poskuša vlo-* miti vrata . . .
Z vratarjevo ženo hitiva nazaj v pavilon. Vrata so držala še vedno navzlic silnemu naporu g. Stangersona in Berničja^ Naposled so se vendar vdala naši besni sili, in po--tem. kaj smo zagledali? Treba je povedati, da je držala za nami vratarjeva žena luč iz laboratorija, ta luč Je razsvetlila celo sobo naenkrat.
Povem še, gospod, da je »Rumena soba« prav majhna, gospodična je postavila v njo samo precej široko posteljo, malo mizo. nočno omaro, umivalnik ter dva stola.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Uubllana.
— Ali je državno pravdništvo slepo? Včerajšnji »Slovenec« je na-gromadil proti »Dnevu« kup laži, ki pa kulminirajo v nesramni in zločinski trditvi, da je »Dan« sarajevski atentat zagovarjal in zagovarja. Ali je bilo morebiti državnemu pravd-ništvu znano, kaj^se je za danes pripravljalo v Ljubljani? Da se je pripravljalo zborovanje, na katerega pride ljudstvo z dežele? Ali mu je znano, da to ljudstvo čita tudi »Slovenca« in da je vsled njegove včerajšnje zločinske štintarije proti nam ustvarjena možnost nepremišljenih izgredov? AH ne vsebuje včerajšnja »Slovenčeva« notica vse znake delikta kršitve javnega iniru? Mislimo, da jih v danih okoliščinah vsebuje. In če jih, zakaj se je pripustilo razširjanje »Slovenca«, ki prinaša nikjer utemeljeno, nesramno in zločinsko trditev, da »Dan« zagovarja atentat? Ali je dovoljeno, da »Slovenec« na ta način naravnost poziva na javno na-silstvo? Ali smo v pravni državi ali ne? S »Slovenčevimi« podlostmi samimi se ne bomo pečali — zato smo se obrnili na državnega pravdnika.
— O pijeteti vpijejo toliko naši klerikalci, ki je ne vidijo pri drugih, ker je sami ne poznajo. V šentpeter-ski cerkvi bi imela biti za otroke iz gluhonemnice žalna maša po pok. prestolonasledniku Francu Ferdinandu in njegovi soprogi vojvodinji Ho-henberg. Maša je tudi bila, ampak — kar navadna, ne črna. Seveda, klerikalci ne morejo misliti na pije-teto s svoje strani, ko imajo pa toliko dela z obrekovanjem drugih.
— Glasbena Matica ie povodom prežalostnega dogodka v presvetli vladarski hiši izrazila po deputaciji imenom glavnega odbora, pevskega in učiteljskega zbora pri Nj. ekscelenci gosp. deželnem predsedniku Schwarzu svoje srčno sožalje in podala svojo udanostno izjavo. Tudi je pevski zbor pri svojem prvem sestanku, kakor tudi glavni odbor sklenil prirediti v počastitev spomina prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove svitle soproge vojvodinej Hohenberške v jeseni žalni koncert, v katerem se bo izvajal »Requiem« svetovnega slovesa; v znak žalosti pa je pevski zbor takoj prekinil s svojimi pevskimi vajami. Na dan pogreba dne 3. julija t. 1. kot zadnji dan šolskega pouka, je imel gospod ravnatelj zbrani šolski mladini žalni nagovor na kar je šolsko vodstvo pouk prekinilo in še ne končane izpite preložilo na jesen.
— Opirajoč se na § 19. tiskovnega zakona, zahtevamo, da priobčite v prihodnjem vašem"listu sledeči popravek: Ni res, da so stroji in žage stavbinske družbe nemoteno delali, ko je mimo vozil dvorni vlak; resnično pa je, da je podpisani ravnatelj dal Vi ure pred prihodom vlaka povelje, da se z delom na celi črti preneha in da se je temu povelju ugodilo, tako da so mogli delavci izkazati mrtvema zadnjo čast. — Ravnateljstvo »Kranjske stavbinske družbe«:	Camillo	Panmier, ravnatelj.
•— (Človek, ki nam je prinesel ono poročilo, naj se od sedaj ogiba naše redakcije. Op. ured.)
— Originalne slike (fotografije) Iz Sarajeva o slovesnem sprejemu prestolonaseldnika Fr. F. in njegove soproge, o atentatu, o aretaciji atentatorjev, o demonstracijah in demoli-ranju, o mrtvaškem sprevodu iz Sarajeva je dobil »Slovenski Ilustrova-ni Tednik« in jih priobči v prihodnji številk.
— Fotografične slike o prevozu trupel pokojnega prestolonaslednika in njegove soproge po morju, o izkrcanju krst v Trstu, o sprevodu po Trstu na vlak je dobil »Slovenski Ilustrovani Tednik« in jih priobči .v prihodnji številki.
— Na ljubljanskem kolodvoru je stal dvorni vlak 5 minut; o tem prizoru priobči »Sloven. Ilustrovani Tednik« 1 veliko in 2 manjši sliki v prihodnji številki.
— O pogrebnih svečanostih na Dunaju in v Arnstettnu priobči »Slovenski Ilustrovani Tednik« več slik. Opozarjamo občinstvo na prihodnjo številko »Tednika«, ki izide že v sredo 8. t. m.
— Kino-Metropol izvaja danes pogreb prestolonaslednika in njegove soproge. Poleg tega je posebno krasna drama »Skrivnost Niške ulice«. »Konkurenčni manever« Je izborna šaloigra. Oglejte si danes predstavo!
— Piše se nam o predstavi Cahrlesovega cirkusa. Starodavna cirkuška umetnost ne more v sedanjem času, ko vse hrepeni po novostih in popolnostih, več obstojati. Vse reforme na tem polju so se pa do tedaj ponesrečile. V teku par let pa se je razvilo iz klasičnega cirkusa nekaj povsem novega: ogledi Pravi cirkus se je vsem narodom, vsaki deželi tako priljubil, da je bilo nemogoče govoriti o tem, da zamrje ta najpriljubljenejša zabava. Vse umetnosti varieteja, gledišča datira-
jo iz novejših časov, medtem, ko Je bila cirkuška umetnost že v starem veku zabava ljudstev in kraljev. Ni še preteklo 10 let, kar se želi dobiti človeka, ki bi iz enoličnosti cirkuške umetnosti ustvaril kaj novega, lepšega, popolnejšega. Napredek in razvoj Charlovega velikanskega podjetja, uspeh Charlovega sistema dokazuje, da se je našel en pravi pot: ogled! Ta prinaša umetnosti iz vseh dežel, živali vseh pasov, ljudi iz vseh delov sveta in vse to združeno v celoto, vpliva poučno in zabavno, združuje z zabavo napredek v vedi, izpolnjuje kulturelne naloge, stremi po idealnih ciljih in upliva z rafinirano izrabo najmodernejše tehnike, s svojim sijajem, komfortom in z zmagujočo naglico. Velikanski kapital dela v ogledu: milijoni so investirani, milijoni teko in morajo napolniti blagajne, da se to vzdržuje. Milijoni drve v visoke dvorane, milijoni se vesele po vsej zemlji na ogled. Ogled umetnosti živali, narodov se strne v enem okvirju v velikansko razstavo; množice nastopajo in kakovost predstav zmaguje. Ogled je podesetorjenje cirkusa, ves dan je odprt, da priliko za zabavo — že ogled. Za vsako starost in vsak stan ponuja dovolj zabave. Od 9. ure zjutraj do 11. ure zvečer so odprta vrata ogleda; z vzhajajočim solncem prične delo v šotorih in traja, da ugasnejo tisoče pisanih luči in fantast vičnih refleksov, ki nas še v temi nočnih sanj razveseljujejo.
— Deklica iz Trans vala napeto zanimiva kriminalna drama v dveh dejanjih, ki se predvaja v kinematografu »Ideal« dosegla je najlepši uspeh. Mnogo smeha povzroča krasna veseloigra Ni. ekscelenca gospod minister. Velezanimivi so pogrebi nje Vel. nadvojvode Franc Ferdinanda in vojvodinje Hohenberške. Jasna in čista fotografija, kaže nam vse najznamenitejše momente.
— V času počitnic in na potovanju so zelo priljubljene žepne budilke, ure v zapestnicah, moderni manšetni gumbi, srebrne zapone. Vse te predmete kupiš najbolje v največji ljubljanski trgovini F. Čuden, Prešernova ulica 1.
— Loterijske številke. Dunaj: 36, 48, 11, 67, 3.
Trst.
PUSTOLOVŠČINE »GROFA«.
NJIH POTEK IN KONEC.
Policiji je prišel v roke neki prefrigani slepar J. Kerkpč, ki se je že več časa potika! po Trstu. Kerkoč ima pisano preteklost: več porok, sleparij, goljufij in tatvin, ter naposled pusto sedanjost: zapor.
Kerkoč se je znal vsled svojih pustolovščin previdno skrivati.
»Grof.«
Grof Karlini - Kerkoč je Igral v nekaterih slojih dokaj dostojno vlogo. Brez dela, prijazen in kavalirski, se je znal živeti od »priložnostnih darov» nežnih rok. Toda zaupanje je trajalo le malo časa, in ko je »grof« zavohal sledilce za petami, se je življenju izognil in postal »trgovski zastopnik«.
Tudi to Je šlo nekaj časa lepo in uglajeno svojo pot. Žepi polni vizitk. nastopi fini, gotovi, in torba, s katero se je izdajal za omenjenega človeka, vse je bilo »trgovsko in zastopniško«. In šlo bi, če ne bi imel nerodnih sokrivcev. Ker so pa bili ljudje manj prebrisani od njega, je moral zaradi svojih zaželjenih ugodnosti svoj poklic nanovo izpreine-niti.
»Posredovalec.«
Orof Karlini-Kerkoč je postal tedaj »posredovalec«. Pri nežnih bitjih namreč. In se je začel ženiti. Od kraja. Nekaj časa je tudi to šlo, potem pa je prišel v neprijetnosti in se je zopet prelevil.
Avtomobili.
Težko je bilo Kerkoču sedaj. Vse primerne uloge ugodnega živ-i ljenja je že poskušal, toda navdu-ševalnih uspehov ni bilo nikjer. »Kam?« Kako?« se je povpraševal. In ker je Kerkoč bistroumen mož, si je kmalu znal pomagati: napum-pal je zopet neko dušico, vdovico, ki se ga je usmilila z 9000 kronami. Kupil si je avtomobil in pokril strošek zanj z 9000 kronami. Lep čas se je vozil po Trstu. Ob nedeljah je hodil na deželo, seveda vedno in povsod »kavalir«. —
No, policija je o tem »kavalirju« slišala že marsikaj. Ko ji je bilo dovolj, pa je bil Kerkoč aretiran. Kot kavalir se je pustil aretirati. Kot nedolžen človek, ki živi od rente. Tudi sedaj živi od rente. Državne namreč. Vživa dobroto prostega stanovanja in neplačanih jedi.
Švabsko časopisje v službi kritičnega momenta. Kdor bere zadnje dni časopisje, izhajajoče v monarhiji, pride lahko do zaključka, da porabljajo Švabi za svoie namene vsak
trenotek, da celo tiste, v katerih bi se moralo miriti. Tako se je zgodilo zadnje dni in se je v takšni službi pokazala večina švabskih listov. Ti brezstidni Židje so poživljali na poboj, na pogrom, da, »Militarische Rundschau« je hotela marširati celo čez mejo — v Belgrad! »Taktični oziri« niso zadržali židovske do-bičkaželjnosti niti zadnje dni. Bog varuj, da bi si upal ziniti kdo v prvem trenotku, da je bil atentat produkt razmer, otrok časa! Kaj še! V Srbiji je bil insceniran, v Srbiji je njegov izvor, bombe in revolverje, vse je imel v rokah Milan Pribiče-vič! In srbski državni krogi so bili udeleženi zarote, kajpada! Kaj ni vsega skvarilo časopisje, ki je sovražno razvoju naših idej! Car Nikolaj je — »obsebi umevno« — vedel za atentat, in je sprejel vesti zelo »ravnodušno«. Take in podobne glasove je bilo slišati in dobrega avstrijskega državljana je bilo takih laži sram. Seveda mob, ta ni mogel drugače, kakor da je hujskal! Vprašamo pa: ali je mob zmožen poleg hujskanja in pobijanja še česa? In ali ni najstrožje obsodbe vredno kupljeno prepričanje tistih žurnali-stov, ki se cvrejo ob drhalinih razdivjanostih ter njihovih izbruhih in njih posledicah? Ali niso imeli (z ozirom na sedanji položaj) iste prilike za demonstracije proti Jugoslovanom tudi Italijani? O, seveda, imeli so jo, in prav tako so jo imeli pravico izkoristiti, kakor jo je izkoristila sodrga! In vendar so Italijani ravno tako (če še ne bolj) goreči za razširjenje in povečanje Italije kakor so vneti Švabi za svojo Veliko Oermanijo. O priliki zadnjih dogodkov smo lahko opazili dvoje važnih rezultatov snovanja in dela obeh sovražnikov jugoslovanskega naroda: Oni. ki dela sicer tiho, se je drl in je kričal; drugi pa, ki sicer kriči, je molčal in spremljal dogodek z resnostjo, ki je ob takih priložnostih umestna. Jugoslovanski narod si bo moral ta slučaj zapisati v knjigo svojega razvoja, da bodo celo pozni rodovi vedeli, kdo je bil vsaj vljuden, kdo je postopal taktično, in kdo je v najkritičnejšem trenotku pokazal v hujskanju svojo divjost.
Italijanska akcija v Albaniji in Avstrija. Še nismo dodobra šli preko konca dogodka v Sarajevu, pa se že pojavljajo glasovi, da bomo kljub svojemu žalovanju imeli nepričakovano živahen koncert. Na dnevnem redu ie namreč že zopet ona točka nesloge In razpora: nesrečna dežela albanska. Kakor je posneti iz poročil, bo letos v Albaniji dobra letina (v mislih imamo vstaške uspehe) tudi za tiste, ki tega niso pričakovali. Naša vedno »upovpolna diplomacija« dela v Albaniji in ne ve niti kaj se v deželi godi. Vse stavi v Wieda velika upanja. Ta Wied pa nima nič kaj srečnih rok. Sam ni pravzaprav na jasnem, kaj je z Bib Dodo in kaj hoče Ismail Kemal beg. Turkan paša le po mnogih potovanjih (na račun avstrijskih davkoplačevalcev) nekje obstal, Kemal pa je hotel rešiti zamotan albanski položaj. Toda vplivnost vseh teh navideznih »voditeljev« je klavrna, naravnost ničeva. Kaj je dosegel Boljetinac s svojimi napadi! Mar ne porazov? Kaj je dosegel Wied z upanjem v Bib Dodo? Mar ne fiaska? In ali ne bo doletela enaka usoda tudi Kemala? Tako smo vedno trošili za druge. Kdaj se je še naša diplomacija pobrigala za resnico in za javno mnenje? Nikoli! In zato je doživela Konstanco, in zato bo doživela albanski koncert. Kakšno Je razmerje Italije do Esad paše, ve danes vsak otrok, in torej ni potreba, da govorimo o komentariih italijanskih dnevnikov. Saj slikajo danzadnem na platno mesto lepih figur — karikature naših politikov!
Kolači. Danes je teden dni, odkar se je vršil pri Sv. Jakobu shod NDO. Na tistem shodu je strokovni tajnik Brandner povedal marsikakšno opravičeno besedo z ozirom na položaj slovenskega delavstva v Trstu. Vsled velikih kriz, ki so nastale še za časa balkanskih vojn, je zavladala povsod velika brezposelnost, in seveda. Trst ni za drugimi mesti zaostal. Prišlo pa je vmes še nekaj druzega:	medeni tedni za
regnikole. Ker je bila ponekod odpovedana služba mnogim delavcem zaradi prvih slabo vplivajočih dogodkov, o katerih ni bilo nade, da se kmalu izboljšajo, in se je to zgodilo predčasno, so se nekatera podjetja prilike poslužila in začela sprejemati v svojo službo regnikole. Pa da bi se to godilo le v privatnih podjetjih, bi temu ne mogli oporekati. Toda slovenski proletarec, ki je bil na cesti, je čakal marsikdaj službe recimo v Trž. teh. zavodu. O, kako so se tam razmere korenito izpremenile! Ravnateljstvo je poslej začelo sprejemati v službo italijanske podanike. Ker pa to ni bilo slo-
venskim organizacijam prav, so se pritožile na pristojna mesta. Nekoliko je pomagalo. Namestništvo je izdalo tozadevne odloke. Toda pomagali so malo. Ravnateljstvo je namreč hotelo svoje varovance proteži-rati, in žalibog. bi se mu to skoro posrečilo, da se niso za svoje ljudi pobrigale slovenske organizacije. V prvi črti boja je stala vedno NDO., ki je sklicala tudi nedeljski shod, o katerem smo že poročali. Radovedni smo, kaj bo z nedeljskim protestom. Mogoče bo kaj izdal. Sicer pa bomo o vprašanju, ki je od dne do dne akutnejše, še pisali.
Narodno-soclalna mladinska organizacija sklicuje za danes, nedeljo, mladinski sestanek v dvorani »De-lovskega konsumnega društva«. Šentjakobsko mladino vabimo, da se tega sestanka udeleži v lepem številu.
Odgoditev skupščine »Lege Na-zlonale«. Skupščina poitalijančeval-nega društva, ki se je imela vršiti dne 12. t. m. v Poreču, je prenešena. Vršila se bo meseca septembra. Mogoče je v zadnjem letu premalo uspehov ?
Requiem. Včeraj se Je vršila pri Sv. Justu maša zadušnica za pok. nadvojvodo in njegovo soprogo. Bili so prisotni zastopniki vojaških in civilnih oblasti.
Zadušnica v spomin + Fr. Ferdinanda in S. Hohenberške se bo darovala danes ob 11. uri zjturai v tuk. izraelitskein templju.
R. Pitteri, neka enodnevna prikazen furlanskih krajev je izdal brošuro »Friuli«. Baje je načečkal 50 sonetov in jih poklonil Gorici. Za tnizerne produkte se časopisje ogreva.
Rojstva, poroke in smrti. Zadnji teden je bilo v Trstu 151 rojstev, od teh slučajev je bilo 70 otrok moškega, in 81 ženskega spola. Porok je bilo 34, smrtnih slučajev pa 75, in sicer 39 moških in 36 ženskih.
Falsifikator. Policija je aretirala nekega individija, ki se ji je zdel radi brezposelnosti sumljiv. Legitimiral se je za 191etuega Josipa Hanna iz Sarajevega, brez posla in brez doma. Individija so odpeljali na koinisarijat, kjer so preiskali dokumente. Tu pa se je vsled raznih nesoglasij izkazalo, da je »Haun« dokumente falsi-ficiral. Pojasnil je, da je bil do tega koraka prisiljen iz razloga, ker mu ni hotela oblast v Bosni izdati potrebnih potnih listov. Tržaška policija se je obrnila za pojasnila v Sarajevo. Dokler ne bo odgovora, bo štel »Haun« v zaporu prste svojih rok.
Nasilnež. V petek zvečer je bil v bufeju v ul. Molin piccolo 20letni F. Godujavec in pil. Ko se ga je dodobra nasrkal in ga na njegove zahteve niso več hoteli postreči, pa je začel razsajati. Primitivno: vrgli so ga na cesto. Godujavec pa nazaj v lokal. Hotel Je piti. Brezuspešno. No, začel je prevračati mize in stole, pobil je nekaj kozarcev in steklenic ter bil svojih dejanj vesel dokler ga ni stražnik odvedel v zapor.
Mrtvoud je zadel 541etnega A. Furlanija, stanujočega v ul. Cavazzem. K možu so poklicali »Igeo«. ki pa ni mogla drugega kakor konsta-tirati smrt.
Oparila se je 21etna Olga Štefa-nuto, stanujoča v ul. Rivo. Trpečega otroka so prenesli na zdravniško postajo, kjer so mu pomogli.
Kolesar ie podrl nekega G. Brens, 30 let starega delavca, stanujočega v ul. Restori. Brens je močno poškodovan na levi roki in se za pomoč obrnil na zdravniško postajo.
Znake slaboumnosti je kazal že več dni neki A. Marinič. Ker so se pojavi blaznosti boljinbolj množili, je Mariniča prepeljal Treves v mestno bolnišnico.
Atentati.
Ker nemško časopisje tako kriči o »Kdnigsmorderjih«, o »ubijalcih kraljev« in ščuva proti Srbom, poglejmo sledečo zgodovinsko resnico:
V Avstriji so bili naperjeni na člane naše cesarske hiše štirje atentati. Prvi je bil dne 18. februarja 1853. Ko je Mažar Libesnvl na ba-stijah na Dunaju poskusil napad na našega cesarja. Drugi napad na cesarja je izvršil v Trstu 1. 1882. Ober-dank, ki že ime kaže, da je bil nemškega rodu, čeprav so ga potem Italijani za svojega slavili. Tretji napad na našo cesarico Elizabeto je izvršil Italijan Lucchenl (dne 10. sept. 1898) v Genevi. Četrti Je bil Srb Princip, ki je izvršil zadnji atentat v Sarajevu, čemu se torej znašajo sedaj Mažari Nemci in Italijani nad Jugoslovani, kakor da bi bili oni odgovorni za vse. Kdo pa je takrat dolžil in napadal vse Mažare, vse Nemce in vse Italijane? Ko so 1. 1898. Slovenci v ogorčenju Italijane napadli, so dobili 111 let Ječe. Žalostni dogodki prejšnjih let torej dovolj jasno pričajo, kako krivično je napadati cel narod in sosedno državo v takem slučaju.
Strašna vremenska katastrofa v Gradcu in okolici.
Gradec, 4. julija.
Predvčerajšnjim je prišla nad Gradcc in njegovo okolico tako stra* šna vremenska katastrofa, da se tafc šne še ne pomni.
Ob 5. popoldne se je naenkraf stemnilo nebo in nastal je pravi vi" har. Vihar je kmalu prenehal in na-1 stal je sumljiv mir spremljevan od prasketa v zraku.
Katastrofa je prišla. Začela je biti strašno gosta, suha toča, ki ju klestila pol ure, druge pol ure pa pomešana s ploho.
Po graških ulicah se je nagro-madilo toče pol metra visoko. Voda ni mogla sproti odtekati v kanale in celi potoki so tekli po ulicah.
Voda je udrla povsod v kleti stanovanja in trgovine in napravila velikansko škodo. Samo v eni trgovini za 15.000 K.
Drevje je bilo popolnoma osmU" kano. Veje polomljene. Vrtovi uniče-1 ni. Škode še ni mogoče niti ceniti.
Požarna bramba je delala pov sod in pumpala vodo iz kleti, toda elementarna moč je bila večja in škode ni bilo mogoče zabraniti.
Toča je padala v takšni mno-žii, da je pri eni hiši vlomila streho, tako, da je voda vdrla pri strehi V trgovino.
Toča in naliv sta trajala eno uro*
Lilijskomlečno
milo s konjičkom
Bergmanna & Ko., Dečin na Labi
je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekoslji-vosti za nacionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče prlznalnili pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite Izrecno na označilo „s konjičkom" in na polno firmo! Po 80 h v lekarn.ih, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako je Bcrgmannova litijska krema „Manera‘ (70 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok.
CESARJEVA LASTNOROČNA PISMA.
Dunaj, 4. julija. Jutrajšna »W< Ztg.« prinese cesarjeva lastnoročni pisma na grofa Stiirgkha, Bilinskega in Tizso ter na armado. V pismih daje vladar izraza svoji globoki žalosti nad izgubo, ki ga je zadela s tragično smrtjo njegovega sorodnika to sodelavca. V teh težkih časih so vi*' darju edina tolažba vdanost v Vse* mogočnega in zve?tcba narodov.
TI SO PA TIČI.
Sicer nimamo prostora, da b* prinašali judovske čenče, naslednja je pa tako debela, da jo je škoda izpustiti:
Budimpešta, 4. julija. Listi poročajo, da je v Sarajevo dospelo & srbskih četašev z namenom, da 1 dinamitom razrušijo sodnijsko poslopje in da tako preprečijo zasliševanje. (Mažarski listi bodo res srbskih četašev napravili gigantske junake starodavnih časov • 50 četašev ti pride meni nič tebi v glavno mesto Bosne, z dinamitom in čaka na leno vreme, da požen® sarajevsko jetnišnico v zrak. Po tel notici se lahko razvidi koliko so vredne druge »vesti«, ki pripoved«*' jejo bombne pravljice.)
AVSTRO-OGRSKO POSLANIŠTVO POSTAVLJA NA LAŽ MAŽARSK® IN JUDOVSKE HUJSKAČE.
Budimpešta, 4. julija. »Az Est< prinaša izjavo avstro-ogrskega poslaništva v Belgradu, ki odločno po-vdarja, da se nikogar v Belgradu more označevati za sokrivca u* atentatu, posebno pa ne vlade srb' ske. Major Milan Pribičevlč ni flO' bena uradna oseba, temveč le čast' nik, in ni član generalnega štaba! poleg vsega tega pa tudi on — sam izjavlja — nima pri tej zade'" ničesar opraviti.
FRANCOSKA ZA SRBE AVSTRlJ' SKE DRŽAVLJANE.
Dunaj, 4. julija. »Slov. N.« poroča iz Dunaja: Kakor izvemo ’* zanesljivega vira, je francoski slanik v zelo resnem tonu intervefl1' ral pri ministru zunanjih del gr0* Berchtoldu radi protisrbskih izg.r.^ dov v Bosni. Francija je s svoi'® kapitalom močno interesirana Balkanu, za to se boji, da bi »J1 protisrbskl Izgredi v Bosni in n® cegovini za posledico kakšne no zapletale na Balkanu.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince se vsem cenj. darovateljem in oniin, kateri so na kateri koli način pripomogli, da se je slavnost praznovanja 40 letnice društvenega obstoja v vsakem oziru povoljno zvršila najtopleje zahvaljuje. Osobito pa je društvo dolžno zahvale S. p. o. frančiškanom na Viču za brezplačno darovanje sv. maše in krasen govor, sl. občinskemu odboru, č. g. županu in zastopnikom Sokola na Viču, g. dež. poslancu in načelniku deželne gasilske zveze Jos. Turk-u, zveznemu odboru, kakor tudi vsem župnim in društvenim načelnikom in vsem gasilcem, kateri so v tako obilem številu posetili slavnost. Ravno tako se prisrčno zahvaljujemo vsem cenj. go-spicam, katere so došle gasilce obdarovale s krasnimi šopki ter celi dan žrtvovale društvu s tem, da so cenj. gostom stregle v paviljonih. K sklepu iskrena hvala sl. občinstvu, katero je tako mnogobrojno slavnost posetilo.
V nadi, da nam bodejo vsi imenovani, kakor do sedaj tudi v bodoče naklonjeni, bilježimo
z odličnim spoštovanjem za: proštov, gas. društvo Vič-Gliuce Fran Boltežar, Ivan Gašperin,
t. č. tajnik.	t.	č.	načelnik.
smolo, da bo moral plačati policiji še štiri krone, ker so ga dva dni redili v zaporu in mu dali stanovanje. Žaltava je ta.
Tonček in Neža.
Hiša ima ime »pri Tomažiču« in se nahaja na Blečem vrhu pri Polici na Dolenjskem. Posestnik hiše je se mlad. nekaj čez dvajset let mu je, pa Tonček mu je ime. Tonček ima seveda družico, ki ga spremlja na tej žalostni poti našega življenja. Tudi qna je še mlada, okrog dvajset let ji je, pa Reza ji je ime. Torej Tonček .
in Reza.
Tonček je dobil svojo Rezo iz Peči pri Polici. Tako se je zgodilo, kakor se zgodi navadno pri mladih ljudeh: fant ima rad dekleta in dobi tudi lepo domačijo, dekle ima rada fanta in dobi tudi lepo doto. In pogovorijo se in domenijo. Kmalu nato so oklici, fajmošter blagoslovi mladi I par in ga požene domov.
Ko je prišla Reza na novo domačijo, je bila vesela in zadovoljna. Imela je mladega, fest moža. ki je ustregel vsaki njeni želji, ki pa jih je bilo precej veliko. Toda Reza se je slednjič dobrote preobjedla in začela : je postajati sitna. Dolgčas ji je bilo. Tako si je predstavljala novega živ- j Ijenja. Razun onih medenih tednov vse skupaj ni nič.
In ker je bilo Rezi dolgčas, je I v začela pisariti domov pisma, v katerih toži, da ji je hudo. da nima kaj dati v usta itd.
Tonček je zvedel za to počenjanje svoje žene in bilo mu je zelo hudo. Kaj mu ne bi bilo. Kašče so polne slanine, suhega mesa in klobas in Reza z vsem tem razpolaga, kakor le hoče. Pa ti gre in ti piše pisma o lakoti. Tonček se je razjezil po pravici in se je sporekel z Rezo. Ta pa se ni dolgo pomišljala in je šla
v pustiv.
Hočeš, nočeš. Tonček jo je moral zopet pripeljati z velikim trudom na svoj dom. Toda Reza ni bila več ona Reza v krasnih medenih tednih, ko se je med kar cedil. »Dolgčas, I dolgčas!« je vzdihovala Reza in je vila roke. S Tončkom pa sta bila sedaj v večnem prepiru.
Oni dan pa je Rezo pograbilo. »Kaj hočem s takim življenjem. Nočem ostati tu za nič r.a svetu. Sicer pa nima svet nič dobrega zame. Kar poslovila se bom od njega, najbolje bo!« je sklenila.
In glejte, Reza je ostala pri svojem sklepu. Oni dan se je najprej Sprla s svojim Tončkom, nato pa je hitela k domačemu vodnjaku, kjer je začela kričati na vse pretege: »Pri Tomažič’ so sam’ hudič’!« Nato je hotela skočiti v vodnjak.
Rezo so slednjič vendarle pregovorili, da ni skočila v vodnjak. Povedali so ji, da je voda mrzla in da je sinrt nekaj groznega. Reza se je udala. Vendar *- nekaj je pa treba Vseeno napraviti.
In kaj je napravila Reza? V drugič je šla v pustiv in pravi, da Je Bleč vrh ne bo nikdar več videl. Pa Tonček tudi ne.
O Reza, Reza!
Hlapec Skubic in niegov koni.
Pozno zvečer je. Hlapec Janez Skubic se pelje na vozu po cesti iz Device Marije v Polju. Iz mraka je nastala že temna noč brez meseca.
Janez kima z glavo in udarja zdajpazdaj z vajeti konja po hrbtu. »Hi, rjavec, ti poznaš dobro pot, čeprav je tema, a jaz nimam svetiljke. Rjavec, pridno vozi, hi — hot!«
Po isti cesti jo maha mizarski pomočnik Jernej Lipovšek s svojo ženo in s svojim otrokom. On gre domov z družino,
Lipovšek sliši prihajajoči ^voz in spusti deklico, ki jo je držal za roko, da se otrok umakne. Kmalu nato pa čuti, kako se je konj zadel ob njega samega. Stopil mu je na peto s kopitom.
Lipovšek pade in kriči od bolesti. Hlapec Janez ustavi konja in pogleda. kaj je.
Seveda. luči ni bilo na vozu. drugače se ne bi pripetila nesreča. Janez, zakaj je nisi imel? Janez, zakaj je nisi prižgal? Ni izključeno, da bi se pripetila še večja nesreča, nego se je pripetila. Saj bi bil konj lahko pohodil tudi deklico in Lipovsko-vo ženo. Kako lahko bi se to zgodilo, ali ne?
Ti se izgovarjaš, da ti je dogorela luč pri vozu. Za ta slučaj bi vendar moral drugo pripraviti. Ti pa si len in brezbrižen.
Oseminštirideset ur. Janez!
Za vse dokaze srčnega sočutja, izkazano nam ob priliki nenadne izgube našega ljubega strica, gospoda
Josip Vodnika
veletržca in posestnika v Spodnji Šiški
kakor tudi za časteče spremstvo blagega pokojnika izrekamo vsem ljubeznjivim udeležnikom našo iskreno zahvalo. Osobito pa se zahva-Ijujemu ljubljanskemu županu blag. gosp. dr. Ivan Tavčarju, bivšemu šiSenskemu županu velecenj. gosp. Josip Seidlu, sl. čitalnici in sl. tel. društvu „Sokol“ v Spodnji Šiški, sl. gremiju trgovcev z načelnikom g. Samcem, sl. trg. društvu „Merkur‘, z načelnikom g. Lillegom, gg. pevcem za tolažbepolno petje in vsem darovalcem krasnih vencev.
Iskrena hvala!
V Ljubljani, dne 4. julija 1914.
Žalujoči rodbini Knez in Gogola.
Edna posebnost likerja je
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna“
Oorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar. Oorjnp.
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
pr Važno za »Sokole ! ^
Ravno kar sem dobil Jako lične Sokolske
spominske znake. Cena 60 vin.
Ker sem edini pooblaščen od »Slovenske Sokolske Zveze", sem prepričan, da bodejo brati »Sokoli* segali po istih, osobito pa še, ko je polovico čistega dobička v prid „Slovenski Sokolski Zvezi “. Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča
MILKO KRAPES, urar in trgovec,
Ljubljana, Jurčičev Irg St. 3.
Oorica, SIoIiih ulica Slev. 3-4.
Prodaja na obroke.	Ceniki	franko.
FBAH
d-iplomlra/n lerojač. Trst. - Ulica Tor S. Picro 4 - Trst Podružnica: Nabrežina 99.
Kje knpite najceneje in najboljše Jeklo vsake vrste nože, britve, kuhinjske no-le, škarje in obešalnike? Pri Ivanu Krai-ger-Ju, Ljubljana, Zidovska ulica — Prvi ljubljanski u-metni in fini brtisač z električnim obratom.
Mali oglasi
Plašče (Arbeitsmanteln) v vseh barvah, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19.	607-^10
Velika zaloga = 11*50
najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih
čevljev =
L za dame, gospode in otroke.
Viktorija Sterniša
Ljubljana,
J urfitž*v trg Sto v. 8.
im M	učiteljem, učiteljicam in
mSnii«liiSBBrnSffSr™^ drž uradnikom 15 °o popust,.
Konfekcijska trgovina A. Lukič,
Ljubljana, Pred škofijo 19. sprejme prodajalko. Izurjene v konfekcijski stroki imajo prednost.	641—3
Žagar, Ljubljana, Stari trg 32,
naredi čepice tudi, ako se prinese blago.	641—1
Samostojna, 29 let stara ločena ženska z 91etno hčerko išče primerne službe. Ore tudi za samostojno voditeljico kake trgovine, ali trafike na deželi. Položi lahko nekaj tisočakov kavcije. Naslov pove: Anončna ekspedicija v Ljubljani pod šifro »Stalna služba.«	  -
Christofov učni zavod vpisuje ves julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici 1.	632—3
Stanovanje (2 sobi, kuhinja, drvarnica) se odda. Naslov v Anončni ekspediciji, J. Hočevar, Ljubljana.
takoi priden deček
za valenca
Za priiatelia se ie dal zapreti.
Janez Anžur je dvajset let star in je po poklicu delavec. Tudi njegov prijatelj France Marn je delavec. Oba pa delata pri južni železnici. France Anžur je bil pred kratkim | obsojen radi kaljenja miru. Policija tnu je prisodila dva dni zapora. »Kaj bo, kaj bo?« je premišljeval Marn in si belil glavo. Dela je silno veliko, a jaz moram iti v zapor. »Kako bi Se napravilo, da bi bil jaz v zaporu in obenem tudi pri delu?«
Čudno sicer, toda resnično. Marn ie iztulital tako, da je bil v zaporu in obenem tudi pri delu. V zaporu in pri železnici. To se sicer čudno sliši, Pa	Kako vendar?
Cisto enostavno. Marn je šel k svojemu prijatelju Anžurju in ga je prosil, naj se da zapreti na njegovo ime. Mu bo ze zato nekaj dal. Anžur je bil zadovoljen, šel je na policijo in je izjavil, da je on Marn in da ga morajo brž zapreti. Policija je uslišala njegovo prošnjo in je Anžurja, oziroma Marna zaprla.
Ko je Anžur prišel iz zaporov, mu je dal Marn za njegovo uslugo
dvanajst kron.
Toda cela stvar je prišla na dan in ker je kaznjiva, sta stala včeraj Marn in Anžur pred sodiščem.
Anžur se je izgovarjal, da m Vedel, da je njegovo dejanje kaznji-Vo, ker je »doma iz hribov*. Pa ta izgovor ni imel sreče. Marnu se ni zdelo vredno, da bi se izgovarjal s hribovsko nevednostjo in je dejanje priznal.
Tako se je zgodilo, da je dobil Marn štirinajst dni in Anžur deset dni. Anžur ima poleg vsega še tc
Vsakdo mora zadeti.
400.000 in 200.00 fr. znašajo glavni dobitki
turških srečk.
6 žrebanj vsako leto!	Prihodnje žrebanje 1.avgusta.
475.000 oziroma 375.000 kron, oziroma frankov iri lir znašajo vsakoletni
glavni dobitki skupine
S0F~ 5 oziroma 3 izbornih sreOt.
13 ozir. 9 žrebanj vsako letol Prihodnje žrebanje 1. avg.
Meseinl obrok Od 4 K naprej. Za naročnike so določene nagrade in premije! — Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srefkovnega oddelka ieSke industrialne banke v Pragi, Ljubljana. — Naslov za pisma: SreCkovno Zastopstvo Ljubljana 2.
SANATORJUM • EMONA
ZA- NOTRANJE -IN KIRURGICNE -BOLEZNI., •PORODNISMCA. LJUBLJANA. • KOMENSKEGA- ULIC A-4 pe^zdfwjk:primarjj -DR FR. DERGANC
Za nakup oljnatih In suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
Samo kratek fasi
Premeri & Jančar
NOVO!
NOVO!
Dunajska cesta štev. 20. l^jftlbljaiia Kolodvorska ulica štev. 18. FriBtne emajlne tarve, Isarbolinej, mavec itd.
^Ta drolaaa.** in.	iaa.	cilolD«lo.
n. občinstvu naznanjati.
Usojam si cenj. p,
da sem s svojim hipodromom prve vrste dospel v Ljubljano, v Lattermaunov drevored in ga otvorim v nedeljo popoldne ob 2. uri.
Vsak dan velika Jahalna razveseljevanja za dame, gospode In otroke ob koncertu. Cele ure zabave za gledalce, ker je vedno kaj za smeh. — Lastna godba. — Restavracija.
Vljudno vabi	KORNEL KABATH.
ki se je ravno izučila, sprejme špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši, plača začetno primerna, pozneje boljša. — Nastop takoj.
Naslov pove „Prva anončna ekspedicija*.
Danes in	Prenos trupel Nj. c, in kr. Vis. preja snega nadv. Franc
naslednje	Ferdinanda in Nj. Vis. svetle gospe vojv. Hohen-
dni.	berg y Trstu in pogrebne svečanosti na Dunaju.
Kino Ideal
KOLESA PRIZNANO NAJ: ? BOLJŠA SEDANJOSTI X
'LJUBLJANA MARIJE TER* ZIJE CESTA 51.14 NOVI SVET NASPROTI KOUZEJA ZAH TEVAJTE PRVI 5L0V. CENIK BREZPLAČNO
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Mizarstvo
»Singer*
šivalni stroji so ne-prekosljivi v trajnosti in vsestransko uporabo.
»Singer1
šivalne stroje dobite samo v naših prodajalnah z „S“ izveskom.
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4, Novomesto, Glavni trg št. 45.
- Kranj, Glavni trg št. 119.
- Kočevje, Glavni trg št. 79. -
Selenburgova
ulica
Pri nakupu obuval ni treba iskati trgovin a krk čečo reklamo. Pri meni dobite isto ravno takft Poceni pa vsekakor boljše, za kar jamči moj
strokovni polslic-
Popravila čevljev, četudi, niso bila kupljen* pri meni, izvršujem vestno in poceni.
MARTIN KRALJ,
Čevljarski mojster, Wolfova ulica Stey. 12 v Ljubljani.
S lepim poslopjem, 20 minut od industrijskega kraja Borovlje, 13 oralov zemlje, vsa krma na polju, 8 glav goveje živine, ki dajejo vsaki dan za 4 do 5 kron mleka, 2 stroja, gnoj, drva, z vsemi poljskimi pridelki za K 14.200, — takoj za prevzeti. Denarja je treba polovico. Pouudbe na »Anončno ekspedicijo* J. Hočevar, Ljubljana. BDDaanaoiinnDnDnanniianaiinanaa
prvovrstne kvalitete kakor elegance!
1250
Lepe sobe z 2 posteljema od K 4-— naprej, dunajska kuhinja, kosilo 70 vinarjev, 3 minute oddaljen od kolodvora
1650
Hotel Abbazia, Trst,
NOVO!
NOVO!
Javor4
Zaradi pozne sezfje.
Prodajam vse ¥ moji zalogi nahajajofe se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko zniianlh cenah.
MINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg Itev. 21.
zmožna slovenskega in nemškega jezika, ter v vseh pisarniških delih se sprejme pri Fr. P. Zajcu v Ljubljani, Stari trg 9.
Ljubljana, Rimska cesta štev. 16
priporoča slav. občinstvu svoje izdelke ter Izvršitev vseh mi-larshih del kakor oprav« hotelov, prodajalcu, izložb, vsa stavbna dela 1. t. d.
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami.
Najnižje cene.	Točna,	postrežba.
Krasen gospodski dom v Celovcu.
_ Solidna, okusna stavba v najboljšem stanu z 10 sobami in drugimi prostori, z balkonom, električno razsvetljavo itd. Vrtna hiša s štirimi sobami, pralnico, sušilnico za meso, hlevi s šupo za vozove oziroma garaže.
Krasen park z mogočnimi starimi drevesi in mladim smrečnim gajem, večjim sadnim vrtom, s ple- | menitiin sadjem in lepo zelenjadjo. |
Idealno lepo posestvo ka- |
tero se je gojilo z veliko ljubeznijo in skrbjo, sposobno za kako graščino ali penzijo. Celovec z raznovrstnimi šolami, dobrim gledališčem, umetnimi godbenimi zabavami, lovom in športom, s svojo mikavno lego v bližini Vrbskega jezera, poleti in pozimi prijetno bivališče. Posestvo se radi rodbinskih razmer ceno proda — z malim predplačilom. Vpraša se pod: »Če. lovec, Gospodski dom“ na „Anončno ekspedicijo", J. Hočevar, Ljubljana.
Pozor stavbeniki 1	Pozor občinstvo 1
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po Jako nizkih eenah
Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopniščne In balkonske ograje, u rastlinjake, L t. d., ter vsa popravila. ::
\	I
■ Ne kupujte prej SraMP* •
® stroja, dokler si niste ogledali moje tovarniške zaloge Jam-
■ čim za vse napake materijala j.	M
s ss•mm''-* ■ s
S šivalni stroj ^ S
9	»"P® "Ogavice In perilo In veze (Stika); Ima krogličen tek (Kugel- 8
H lager). Gritznerjevih strojev Je danes v rabi Se dva In pol mili. |9 g Jona. Garancija 10 let. vm~ Tovarniška zaloga koles. "Wi ^
g Josip Peteline, Ljilai, Si.Ktra m U |
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini —---------------- tvrdke	R.	MJKLAUC -------------------
»■■■■■■■■■■H
Radi minule ■ = sezone = g
prodaja
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica, s ^Foceten cd-cLelelt v pnrezn. nadetxaT$vu>, Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Plošče-
,Angelj*
.Zonophon
Homokord
,Odeon'
,Jumbo‘
.Favorit*
Slovenske ,Pathe‘ plošče in ,Pathe‘ aparate, ilfle.
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 80, Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
3Lo*\aTbljaxxa..
Tovarniška zaloga pravih gramofonov m gadbčuih avtomatov, j S
A. RASBERGER, Ljubljana j |
Sodna ni, 5. Poleg c. kr* dež. sodnije. Sodna ul. 5. j j Popravila gramofonov in avtomatov strokovno in ceno. s:
Mestni trg 5-6
.■'J 61