.1 em 'j Mdtli prtint kov ■o SVETA .KI 4 A ' °tASILOSLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE /jjotd 4Mb 1 exctpt Svnd*$s mi 11 1 H o Hd My s J CHICAGO, ILL. SREDA i. DECEMBRA (DECEMBER) 1117 STE V.—NUMBER 38*. ^bed^d^touted under permit (No. 148) authorised by the Act of Ootober «, 1917, oa ttb at the Port Office of Ohioago, Illinoia" By order of the President, A 8 Burleson, NAJPREJ MIR!' Predsednik priporoča kongresu, da na| tako| napove vojno Avstriji, vazalki Nemčije. Mira ne bo, dokler nemško ljudstvo ne dobi vlade, kateri bo zaupal svet In dokler ne bodo poplačane vse krivice. Amerika se ne bo vtikala v zadeve avstrQskih narodov, toda noben narod ne sme biti oropan svojih pravic. Vojna resolucija v petek. Washington, 4. dee. — Predsednik Wilson je denes prečital svojo poslanice kongresnikom in se-astorjem, .v kateri priporoča kon-pess, do takoj napove vojno Av-nro-Ogrski, vasalki Nemčije. Bolgarska iu Turčija sta tudi orodje kajzerja, ali ker Ae ne delate ne-potje Združenim drževam v boju proti pruski avtekraeiji, ni 4e/aIuj la že predpoldne brzojavljena v vsa glavna mesta Evrope. Kongresnik! in senatorji so gro-movito aplavdirali Wilsonovim besedam za napoved vojne Avstriji. Ko je končal n čitanjein, so o-vacije v zbornici trajale Vhč ini-mt, Senator Martine ja takoj izje- ma državama. ' Iti I son js dejal: as aaži poli jo, da amo v vojni a Vsmčijo, na pa a njenimi aavazni-esmi, zato priporočam, da koa-im takoj proglasi vojno stanje md Združenimi državami ia Av-arijo. Avstrijo daaee ai aamosvoj gospodar, temveč vaaalk* nomžke vlada Avstro-ograka vlada ae de-1aja po svoji inoijativi, niti po že-ljah svojih narodov, temveč je o ladjo tuja država Predsednik je obenem odločno povedal, de miru ne Jk> prej, dok ler ne bo Nemčija premagana. Mir more priti le tedaj, kadar , vil, da je vojna AvslHilJahko ua- i dve- povedana Se v ffeteSpSBCWc opo- žici je ni pričakovati. / (Predsednikovo poslanico v celoti priobčimo jutri.) KOLIKO LJUDI DU NAD IN MILJON LETNIH DOHODKOV.! Waahington, D. 0. — Davčni urad je Izdal poročilo o vplačevanju dohodninskega davka. Po-ročilo navaja dve sto in ftest oseb, ki imajo na leto en miljon aM več dohodkov. Deset oseb je nsznsnilo, da i-majo več kot po $5,000,000 letnih ___——_________dohodkov, 196 oseb pa po $1,000,- |a ponudi nemžfco ljudstvo potom j 000 do $6,000,000 dohodkov 21 MILJAM) STROŠKOV L. Mnogi kongresnik! sodijo, rastejo vojni ladatki a . njim proračunom na $50,000,000,091 sa OGROMEN VOJNI Washington, D. O. — Kongres, ki se je seftel, bo imel rediti veli ko nalogo v svojem drugem vojnem zasedanju. Za sedanje fiskalno leto je odobren proračun $21,880,000/100 Mnogi kotigreeulki *>dljo, da bodo vojni trožkl s prihodnjim pf Ja pod Turčijo v Bvropi la A morajo MM osvobojeni ' jsnns pruska militaristic r^ake avtokraeije. Wilson ja po dodal, da zadeva Amerike ni, kako as naj Uravna avstro ograko eesaratvo. To je za d*vs tamožnjih norOdov, kl naj ^■be za svoje gospodarsko Jn po-,lt^no življenje. i diktirati ni- unru j® » — — Razno $1,026,208,317. po $MOOdo $4 000 brinih dohod*, p^^ I#lfti pponi,un, kov; 72,027 oseb po $4,000do $5,- Skupaj (brez eentov) $13,504,- 85,122 oseb je naznanilo, da Ima februarja, ttrkaf! flIV poldne. I Od proračuna $13,500,000,000 pojde okoli $11,000,000^80 samo za vojne trožlce. Postojanke v proagčunu an sle* dečet Zukonodajrtvo $8/«6,325; • Kksekutiva $86,329,368. .lustične zadeve $1,398,180. Poljedelske zadeve $28*88,551. Zunanje zadeve $8,535,072. Armada na suhem $8/116,936-554. Mornarica $1,014,077,508. Indijanske zadeve $12,265,210. Penzijc $157.060,000. Panamaki prekop $23,171,«24. Javna dela (veČina fortiflkael-je) $3,504,918.066. Požta $381,818,346. Razno $1,026,208,317. 000: 150,551 oseb po $5,000 do $10,000 ; 45,305 oseb po $10,000 do $15,000 ; 59,311 oseb po $15,000 do $50,000 ; 10,452 oseb po $50,000 ds $100,000 ; 2,900 oseb po $100,000 do $150,000; 1,284 oseb po $150,-000 do $200,000 { 2,238 oseb po $200,000 do $1,000,000. PRANCIJAPOTRIBUJI ŽIVILA. Washington, D. 0. — V Franci-ji zdaj bolj potrebujejo živila kot m uničijo, vsledtegs odhajajo živi-la v Francijo. Prehrsnitveni položsj v Franci ji ni ugoden, vendar pa ni krit čan. Pženični pridelek v Frane JI znafta le 38 odatotkov od normals. Siromaki seveda trpe pomanjka nje. Francija ima mobillr.irenih 7, 000,000, daai žteje Ic 38,000,000 prebivalcev. "Hij.mae fcsar, telimo pa, da lam jo vas aa- vsMke la BMijnao, v svojih rokah, pomagati hočemo narodom 11 Balkana in v Turčiji, da bedo ■jihova življenja ia imetja var * prod tujim aoaflatvom." Z orirom no Rusijo je Hke\ Wil-fla je Nemčija zastrupile Ru *1 '»Žnii. kakor je zastruplls svo^ » 'o«tno ljudstvo. ' »'M«ednik je med drugim pri JJ0*'. da ne sakon proti sevrsž-inozemeeaa spremeni v toliko, bodo poleg možkih kosnovsne '•<1» ionska KOD VOJNI ODVISEN FARMARJEV, PRAVI COTTON. NOVE ZAHTEVE ŽELEZNIČARJEV. V VELJAVI 1. FEB. 1918. Cleveland, O. — Novo mesdno lestvico za vlakoapremno oaobje ata sestavila W. G. Lee, predsednik bratovžčina zavlračev, in A. B. Garretson, predaednik bratov-žčlue sprevodnikov. Po novi leatviei dobe aprevodni-kl pri vlaku, ki napravi 166 milj ali manj na dan <0.36 od milje, ali $5.43 na dan, ali $162,90 na meeec. Milje nad tam žtevilom morajo biti plačane po $0.036. Za nadčas pri oaobnlh vlakih jim gre za vaako uro eno četrtinko dnevnega aaalužka. Sprevodniki pri iarednlh tovornih hrzovlakih dobe od milje $0.063, savlračl $0.038. Hto milj snaža minimalno Žteviio milj v osmih urah. v ■ - -M 5 Za delo na kolodvorih (to Ja rsmikanjo) del* sprevodniki 5.30 po dnevu in $6.50 ponoči. Aeieznižke družbe tipajo odgovoriti do 81. decembra, nova mezdno lestvica pa atop! v veljavo 1. Sm NEMCI IZ6UBIU VELIKO BiTlO. Angleži odbili silovite napada aa 16 milj dalfci fronti. Ogroaine nemžke Izguba JNW poesbns NBMOUA IZGUBILA EADNJO KOLONIJO. CBN DOLO D. 0. - Predsednik Wilson js odrsdll, da ss cena t edema premogu povlža pri toni za 35 eentov, da dobe rudarji predloženo povižauo mesdo. Novo cena so stopile v veljavo prvim decembrom ln spiožen račun aa prejuog sa povlža aa $30,. 000,000. Ko ao na skupni konferenci aa-Stopnlki premogovnižkih operator jev izrekli, da so aa povlžsnjt mezde, so sklep sporočili dr. Gar-fieldu, upravitelju kuriva. Premo-govnižki operatorji so zahtevali 46 eentov povižanje pri toni. Dr. Garfield ja prepustil razsodbo predsedniku, zravan je pa dodal, da 35 centov povižanja zadostuje. Premogovniški operatorji so svojo zahtevo podpirali s prora. čutil obratnih atrožkov, da doae-žajo 46 centov povižanja pri toni. PBV Pootfičaa taka. — Tukaj ao spustili prvo leseno ladjo v morja, kl apada k novemu amerižkemu trgovskemu brodovju. Ladja je bl-la zgrajena v 120 dneh. Ladja je dobila Ime 44 Mrs. Wood row WU-son." Ladja Ima 4/100 ton mrtve teže In je 290 čevljev dolga. Chicago, m. - P C* ton. načelnik meanega o«ldelka v živilski upravi, je dejsl na zborovanju praMčoraH*. jo smerižki farmarji odločilni faktor v vojni. Cotton je rekel: "Farmarji niao začeli vojoe, to-d. kmičali jo bodo Ne «»str.m ruipotrelM,, da govori«, fsrs-rjem o patriotizmu aU kateremu <\m**-«r.loju v Združenih drlavsh, Z tU v-k žsljo, d. .luži sme- 357,940. Proč dohodki od požte in sklad za odpissvsnjs državnega dolga $485,632,346. OsUne $13^)18,726^96. Najvižje posUvke v proračunu so za armado ln mornarico. Za signalno služIm, pri kateri je vžtet tudi letslskl zbor, pojde $1,-J38,240^15. V tej vsoti je vžtetlh tudi $640,000,000, kl so bili že je sprejeti za gradnjo zračnega brodovje. Nad eno miljardo pojde ss rss-ne trožke v srrssdi; nsd $2,000,-000,000 za vojažko upravo; $167, 000,000 za bolnlžnlce In zdravila, $12r»,«kMl,000 sa opremo ženijskih čet In »81)2,000,000 ss delo, ki gs izvrfts ns bojlžču. M uniči js ss vsilke topove bo sts Is $190,000,000 ss strojne ppA ke $237,000,00. Oklepni svtomobi-H ImhIo stali nad $76/100^)00. V rnanjMh žtevllkali eeMele trožkl takole: Na pr. $4,000,000 ni vo- jaiko akadeodjo, «8,000,0«) aa. , kotijenižke k.mj. in drugo, CT - V »veaal 00^000 za kasarne, » L .Z7 gradnjoln popravljanje holsižaie,I$4,771^1,791 v gotovini ! $76,<*M)/)00 zs malo orožje hi si rel- j V9WMM ,lrrhl, rlrflW«. "»«...«,..d»l ' 1 ^{»JTZZ * ^ ^"""rlri«. P»id' MU * * »■ ae delo VOJNI SKLAD PROTI VILU. El Paao, Tet. — Hem je d^illo p4»ročllo, da trgovci v tflvavl na-hirajo vojni sklsd proti Vlili. Nabrati hočejo $160/*) v mehUkem denarju, da osmi opremijo eksps dišijo, kl naj požene Vlilo v go rovje Duranga OOTOVINA V Z VEIN l OAJVI. BLAr v ishaja oh 94 7 01 ^sodnikova poalanlca je W-'riikin. interesom. £emeV^B^pi IT"""001r°"k---........... - £££ . .u«** o^ia. m/m/M M liar 'm ii ' ii m 11 London, 4. dec. — Uradno javljajo, da je britlžka armada do-vržlla okupacija nemžke vahodns Afrika in ujelo aadnja nemžke čete, kl ao aa že branile. Ostanki nemžke armada 4406 mož so kapitulirali pred f*r dnevi. iZ vahodno Afriko je kajaer la-gubi I aadnjo in največjo kolonijo, kl meri 884.000 Atlrijažkih milj povržlne ln Ima 820 milj 'ol-go obražja. Kampanja v tej koloniji se je aačela leta 19HA Anglo-aka, portugahfce in balgljake čete. ki so oevojlla nemžko vahodno Afriko, bodo adaj premažčene na evropako ali aaljatoko bojlžče. Vsa nemžke kolonija, kl ao Jih okupirale Anglija, Kreneta' In Japonska, Imajo okrog enega ml-Ijons žtirijadkih milj povržlne in tftejejo 14.000.000 ureMvarstve, med katerim ja okrog 86,000 belo-kožcev. Vaanoi ao iaaubill Msho nri Oam ^rrrr^Ti " ^ to ^mai atan poročg^^ danes, da Nem<1 niao mogli ponoviti infanterljskih napadov prejžnjo noč redi vaHklh la-gub, kl ao jih hneli v včerajžnji bltk( na oeenmejat milj dolgi frootl med Huaovrsson In Vand-bullom. Sovražnik ja snočl omejil boj»'vanja ne bombardiranje angležkih pozicij v Moeuresu ln Bourlonu. , :i V včerajžnji bitki se je spopa dio najmanj žtlrldeaet angležkih In oemžkih dlvlalj, to ja okrog 800,000 mož | armade ao valovila eemintja v at rožnem bojo ln proti koncu dneva, ao morali Nemo! odnehstl z napadanjem. Vsa na. padone pozieije ao ostale v rokah Angležev, e bojno polje je bilo na debelo pokrito a mrliči. Nemike žete so sa borile a nad-človeio alio, kar dokaeuje, kak-Ano vsžnost pripisuje lilndeo-burg poatojankam, kl bl jih rad otel la rok aavaanlkov. Ujetniki, kl ao jih dobili Angleži v roke, dokaaujejo dalja, da je Nemčija vrgla v hoj mladeniče letnike 1819 In 1020. Nekateri ujstnlkl so takorekoč že dažkl , Včerejžnjo bitk«, o«, pričeli Nemei a neredi na petnajst milj dolgi frootl. Najhujži boj ss js vržll v okolliu Mareolnga kjer so Nsmri prodrli v angleAko črto, ali po divjem spopadu so bUl kmalu vrženi nazaj i aamo na eni točki ao obdržali osvojeno postojanko. ■ la Merlins poročajo, da as nada. Ijuje topnižka bitka pri Cambraiu z lokslniml spopsdi msd pažel. At c v Ilo angležkih ujetnikov Ja ns raolo od petke na 1000 mož In Nemei so vplenlll ato topov, ■la parlza javljajo, ds je bils včeraj silovite Mtka aeverno od reke AUne In pri Veedunn. Nemei so enkrat napadli sevamo od rti V s vlsde larskla aa r>lovo politično strsnko aH gotov dsl pes-bi v slot vs v Rusiji. Amerika Ima velike oimpetlje a vsem rusAha nsrodoitf. kl aa nahaja v sedanjih zamotanih okollžčlnah, lo ie želi vtikali sa v druge sadove, kekor ds pomaga Rooljl do rešitve sksp> nik proldeo^v. Nolo slmpstlja eo (Doljo na I. et, t. i •f s Imm ko») tuko prost«, kolikor je bilo sploh mogo»« vpričo navzočega policij-skags kola. l>a uu no bo kdo jia- Oioero, m. - Zaviti v debelo jesensko meglo se kissmo v Chi-esgi in okolici kot kumarce v je-sihu Kujsva čdkoleda ss preliva po eestah in kdor je to kombinaei-jo megle ln blaU mešal po deset sli dvanajst ur ns dsn, ps kljub temu še veruje v lepoto tegs sveta mors biti optimist z neomejno zsvezo. l)s nas je vseeno še prili-čno število takih optimistov, je najbrž vzrok to, ker od česa do čase vendsr posveti skoei meglo nčni žsrek kske zsbave. Ns ■ ko se je vršil generslni po-m.am na porane od New Torka do Han Francises, priredil nam je k hib št. 1. J. B. Z., eno takih zs. bav. H težavo smo s& naprava! skozi meglo pot do Narodne dvorane, kjer se je vršila vesellea, ln ko amo bili enkrat tam, se nsm rsvno tsko mslo mudilo domov kot Izrselcem v puščavo od polnih egiptovskih loncev. To pot ni bilo i/bičajne igre ampak de-kkmaeije in žive dike. Deklami-f rail sta Miss Jorgs in Mrs. Molek Oton Zupenčičevo M Kmečko balado" "Večno življenje" in "Vseh živih dan"; delje tudi K. Krlete-novo "Kri". Deklamacije ao bile srečno i Arene ln čssu primerne; imena obeh dekleraovelfc pa ave-dočita, da so bile tudi izvajene dobro. Občinstvo jim je sledilo z zanimanjem ln živahno ploskanje lje sledilo vesfci, Drugi del programa so tvorile žive slike Prva skupine "Delo" je kazsls, kako se je razvijal člo-veŠkl um ln kako je človeški rod nspredoval od pradavnih čssov do. danes. Tsm sekire s ksmens ln oblaka a surovih kož, tu moderni »troji ln Izumi nsše dobe. Skupi-ns je Wis zanimiva in v splošnem prsv dobra. Draga alika je pred-slavij sls znanost. Tu. si videl zdravnika ia bolniško ptrsinlco, sspoeljeno menda pri eni tistih čudovitih operacij, o kelkoršnih pred nekej leti ndhče niti sanjati ni upal j dslje so bili resni ušenje-ki, kl so študirali bogvekaj; mlada dama je preučevala bscile ln druge dozdaj še neznane moči, bitje sil pojsve v naravi} satro nom je meri pts oebešlda svesdam itd. Zs moj okus js bila aknpina "Znanost" neoporečen© najlepša ln Izmed veeh najbolje ssdsts vedati, da junak pod zvezdo ni i m el druzega posebnega opravka lot zdebanje in to deio je vršil tako vstrajno in širokoustno, da eeli dvorani nI bilo videti niti ene seme muhe. (Ds se razumemo: krščenih ne štejem () Ce je kdo spo-driknU in padel, storil je to s svoje lastne inlcitive na svojo lastno odgovornost in svoj lastni nos. Zabava je bila živahna in vse-stranska, dasi udele*J>a ni bila najboljše. Vzrok .pičle udeležbe bilo je morda to, da se je tistega dne vršile v Chicagi še neka dru-elovenska veselica, da je bilo vreme Izredno pusto in da je bil pogrebni dan aeštevilnih pura- morda lepše videla od ddeč. Meni se je zdela kot slike tistih u, mstnlkovj kl niso nWJ pooebnege, ako se jih gleda Od bllzo-včssi so samo nerazločne pscke — ako se jih gleda pa s primerne daljeve, so čudeži umetnosti, lato kot zs skupino "Veselje" velja tudi ss "Sužnost" ln deloma za "Boj". IM zadnje omenjeni skupini so ae samo psdle žrtve selo dobro in neravno videle. "Memonovo go-spodstvo" js bils mojstrsko tsvljens skupku, kl se je dobro riti d a in bils Ishko umljlva. Od matih otrok do šibkih mater ln o slvellh stsrflkov vae mors plsše-vstl svoj tribut vsemogočnemu M am on u, ki cedi obtedtno ns si soke m prestolu. KedaitoH sem se ozrl v njegov obran, moral sem se nehote spomniti "svetega Gem brinuss" in njegovih sabnMlh, mastno sveillh Me. Zednja Skupina "Kvobod©" je keasls, kako more le v svdbodi cvetetl življenje sreča, veselje, snanoet ltd. f'e 14 bile ss posamesne žive ellke do-ločene tri nsgradfe ln bi jih smel dolitl jss po svojem okusu, dobila bi prvo akuptus "Znanost", drugo "Miunonovo gospodstvo" ln t je "Hvobods." V splošnem ps je trribs priznati, ds je vss prireditev dobro Ispsdls, še ee vpošte-vs noprtmerno dvorano, slsb oder Ia knlloe ln ps to, ds nI Mlo luči, kskonlna jr aa take šive slike po-trrtms. N Id se še kdaj priredilo koj podotmegs, mislim tndl, ds bl bilo umeetno, če bl se precej dolge pavse med posameznimi olikami Izpopolnile s godbo. Vsekakor ps mMfat, ds gs ni nth?s polomil, ako izvzamem mords gentelmana, kl je vodil de klematoriee ne oder, ker je prvič in Isto osebo predetavll kot "Mrs." Jorga, nekaj minut po tli rszumel, moram takoj po- cvetk!) Življenj« Je trdo te reene, čisto vsakdanja borba ai ds toraj aa ono let©, Zadnje konvencija je eprejela točko, da vse etroške konvencije nosi jednota; v U namen ae ps razpiše izreden asesment nekaj meeecev pred pričetkem konvenč nega zborovanja. K. prejšnjim konvencijam naše jednote eo pošfljela delegate le tista draitva, katerih blagajna je premo toliko, da so delegatom Ishko plačali dnevnice. Redka so tista društva, ki eo članom naložila izreden društveni asesment, pokritje atroikov delegsta Zato smo opssili, da mnoga društva, ki Hejejo precejšnjo število članov, nieo perftsJa delegatov in a tem prihranita stroške. Nekete pls. Nad glavo zelene pshnovc v©- rs društva so glodSia ie pteje ns je, okoli ps večna spomlad! Alf ne M bilo to lepie kot prodajati dolgčas v kaki saduhli, zakajeni beznicl! Seveda, pregovor pravil Različni ao okusi kr različne so i ufintce!: ," • • * . Anton J. Teibovec. Milwaukee, Wis. — Zveza slovenskih društev v Milwaukee, "Zedlnjenl Slovenci", prirede dne 22., 28., 24, in 26. decembre t L velik basat v dvorani Harmonic. Vssk večer se bb vršile gledsliška predstava. Obenem bo z bazarjem združena rssstava posebnih slovenskih izdelkov ki u metfiin. Zaradi tega se posivs slovenske izumitelje, umetnike in »delo vslce industrijskih sli drugih predmetov, kakor tudi trgov* ee, de blagovolijo resstsviti avo* je predmete ali posebnosti, s ks-terimi se pečejo. Pri tej resets vi si lahko napravite veliko klamo, ki vas ne bo etals akoraj ničesar, ker bo vaakdo dobil go tov proetor brezplačno. Pričakujemo, ds se bodo zain-tereeiranl krogi zs 4o zanimali In se nam odzvali v velikem štovilu, da pokažemo javnoeti, ds todl slovenski narod deluje po svodih skirorunih močeh-za splošen na* predek človeštva. RazstavitMjfj**1^ Prihodnje leto, kakor dolo- to, da se opomore društveni blagajni, de - je densr v slučaju po ti«be tak of pri rokah ^n ČJanov niso direktno prizadevali z izrednimi prispevki. Po sedanjih previ lih je, vsako društ. ki šteje 25 do bro stoječih članov opravičeno do delegsts inrsicer od 26 do 100 čls nov enegs ln potem ss vsskih na dsljnih sto članov Šs enegs. Diu itva, katerih člsnstvo ne p rese ga itevils 26 članov, se Ishko gdruži z drugim manjšim društvom. To nsm dšjs približen pregled koliko dqlegstov lahko pričakuje-mo ss bodočo konvencijo, ako se bodo volili po sedsnjih pravilih. Nekoč smo računali, da bo šte ^tlo delegstov In glavnih odbor nikov znašalo Okoli tristo; dano* smo prepričani, da bo število delegstov pressgslo to število, Ako aodimo stvsr nepristransko in s jtraktničegs stališča, ss nehote vprašamo, čemu ta ogromna masa delegstov ln velikih stroškov ze jednoto z razmeroma malim štt-vilom članstva kot je nsše! Ali hI ne mogli etVsr urediti ns tsle nečin t Ker v«mo, da nam državni Zakoni ne dovolijo odložiti konvencije sa tri tata, kot je bilo prvotno nameravano, naj se vrši lin si "ns...... vilno udeleže letne s«ie 16. decembra. Katera ae je ne udeleži, bo kssnovsns po previHh. Članstvu &VPJ., in naročnikom Pso-svete Voščim vesele bo*ient- pr«/.-nike la arečno Novo leto. ~ Jo-aephine Pauiicha. je pri«el veli 1:11' S, da Is- Olinton, Ind čas, ko bodo rašu konporacij silno rsČunsjo inventsr, dobičke ln o-sti ©d nakopičenega kapitala, katerega ss je krvavo trudil ubogi prolotarijst. In kaj imsmo od tegs! Nič dragega kakor žu- da bi pojasnevsli čiaaatvu o po-menu splošnega glasovanja. inicijaUvni pred^ "dr^ 74, iz Virdna, 111., da ae konvencija za eno leto odloši. V ma^eu ' fafcmttju pa naj , razpiše izredni asesment v uprav ui sklad po 26c na člana in ta de nar naj bi se porabil »a Proavef, - " primanjkljaja io *a „ , stroške jednote. Predno se bo kdo jesil neme, . a, stvar dobro premiali, kajti s nar lje in eno leto več etarosti na gr- zabavljfcami »e ne opravi ni ' bi! Leto za letom se trudi ubogi Govorištnji, 4a "tisti na i delavce za borni kruhek, dokler cajtenge, ki jih bere, jaz jih ne fl$M«ift BO položi vpiirni «rob. berem!" n« nm,,^ni ta^. Dne 90. sept., jc sedela rojaka mene. Sedsj pa prlds vprafonje, sli je predlog društva Grozd priporočljiv ln Jednotl v korist ter vreden, <£a ge Članatvo, odroma društva podpirajo, ds pride ns splošno glasovanje! Ks prvi hip Izglede, da je korlaten zs člsnstvo, toda le na prvi hip, Zakon Urša ve Hltnola, pod katero ime n.nia jednots svoj čsrtor, zahteve, ds ae mors konvencije vršiti v^aka Štiri leta, valed tega je društvo Grozd spremenilo svojo prejšnjo lnlcljatlvo v toliko, da ee konvencija odlošl sa dobo enege lete, to je toliko kolikor je po aekenu fcploh mogoče. Ker pe vidim, de bl ee etver dsls u rediti na drugi način, zato smet rem inieijativni predlog drultva Ornsd nepriporočljiv, ln tl ter iz nledečlh razlogov t Po omenjenem predlogo ae konvencijo odloži le ze eno leto bres vsskHt reform, kl jih pričakuj« članat/o. Reanica je, ako ae vojna konča prihodnje leto, kot mnogi domneve jo, potem nsm bo mogoče urediti prevllt po razmerah. Ako se bo ps lojne nadaljevale, bo jednots š» hujše prizadeta. Ako smj zeto. de se konvencija odloži ss eno leto lu volimo delegste po sedanjih pravilih, smo z<4o mate Čsjo pravila, kar se tiče čašo sa zborovanje. Le Število delegetov nej se omeji Po mojem mnenju bi il dovolj ©a delegat na voskih Člsnov, to jo 10 dslogslov, ' 'Zed i »j eni Slgrvcnd." > Društva B. R. P. J. I Ne posabi-te na ssdem novih nsrodniko*. 26 dni šs do Novega lota. i' Chicago, 111. — Društvo Grozd, št. 74, 6KNPJ., v Vlrdmi, 111., je vzelo lnlcljatlvo, de se prihodnjo konvencije nsše jednote ze eno leto odloži. Tudi apel društva Sle-vija, št. 1. se* je glaail v tem amU ilu. Želja za odložitev konvencije dobiva med Članstvom vedno več pristašev. V prvi vrsti ao razmere glavni provzročitelj te želje, ker hc vedno menjejo. Bodočnost je negotova, vendar lahko slutimi-in ugibamo, kake bodo približno razmere. Zeto smo prepričani, ds ni pričskovatl uspeha, kakorJne-ga si Želimo, ako se konvencija vrši prihodnje leto. Tisočaki, ki bi jih Članatvo prispevalo zs stroške konvencije, nsui koristijo bo- lje. ako jih obrnemo v druge nn- iWM|etivnih predlogih razprav SB*™ ljslo vae obširnejše, kot pa navedi sadnje čase. Tndl ee Članstvo udeleževalo glasoven; v večjem številu, kot pa aedaj noia^glasovanja. K temu številu prištejemo šo 16 glavnih odbor jilkov, odsek ze pravile in odsek za pfttošbe. T© bo dovolj velika reptčtenttcijs zt 16 tisoč Članov. S tem bi zsdostili državnemu zn-konu in-HČianstvu. (Ksr se tiče vsšnlh eprememb v pravilih, naj bi © njih odločalo članstvo po tom splošnega glasovanja. Tadi volitve glavnega odbora aaj bi se prepustils članstvu, da si izvoli glavni odbor potom sploinegs glasovanja. To bf bil pO mojem mnenju naj-bolj priporočljiv izhod, da si pri hranimo nekoliko tisočakov hi Iz vršimo ravno Isto dolo, kot blgs izvršilo čet tristo d©legstov. Pri pravnejšegt izhoda sploh ni. . [iPtiporoč a m ps člsnom, ds i našemu glasilu bolj pogoetoma razpravljalo o zadevah, ki so v koHst sli ikodo nsše organizacijo Opominjam ee čssov, ko ss je c j: običajna (irosU zabave, kl je blleMlšč, de sploh nisem nil lepega vi-»aH nič pridobili s tako odložitvi- Mesto stvsmih reSprev, katere bl k©riattle jednotl, pišemo rajše že Aavno obrabljeni humor . "fcolnčnlh rofteh". Ksdar ps čiis-n» številke splošnih glasovanj, ps delsmo klele obrsae ln ss uprsAu-jemo, ksj je vtrok, ds Člsnstvo zgnemarjt splošna glssovsnjt. 'Prank Aleš. Oglssky, m. rfr Naznanjam Sle-nlesan društ v s Vrtnics, it, 196, MVPJ,, dk sem začasno prevzela tafnlfirl urad, ker je nsša MvŠe tajnica velad zaposlenosti resign!-reia. V svojem uradu js vstvajs-ls tri Ista In sa vso njen trud v tl ddbl ji rA društvo izrska priznanje la sahvalo. L 4|š|>elirsm tudi aa Slovenke v nsši neselblni, aaj pristepije v naš krog In e tesi pomore jo v pr Vi vrsti sebi in jcdaeti Zima je tukaj la s njo mnogo čsss sa čits-nje; naročajte ee aa' dnevnik Pra©v©t©, kl etane aamo tri dolarje ns loto. Bolje je čitsti liste In brošare, kot pa pokajetl po eahh nlb la m stoti de« ar as rasa trebne stvari. Opominjam članice gori Anton Jankeljna smrtna nezrela. Vračal ae je domov po železniški progi in pri tem prišel preblizu oeebnega vlake, Id gs je zadel ta ko nesrečno, da je bil v trenutku mrtev. Bil je član društva premo-gar, št. 16, S. S. P. Z. Tu zapušča želujočo leno In šestletno hčerko. Z zednjemu počitku so ga spremljale vee tukejšnje slovensko društsv tsko, ds je bil pogrOb jako veličasten in ginljlv. Počlvej mirno v tuji semljil f Članice društva Studenček pod Skalo, it. 21» SN»PJ., prijazno o-pominjatn, da se zaneeljivo udeleže glavne eeje 9. decembra, 4* moremo na ta način rešiti vse ve-žne zadeve, ki bodo-na dnevnem redu, osobito volitve odbora. Na ti eeji bom tudi rasdelila naše društvene regalije, ki so nam bile prepotrebne, ker e tem pokažemo, da ee zavedamo Ovojih« dolžnosti v borbi zs šeneko sveftfodo. Noše društvo je v tem letu napredovalo na številu članic nad polovico in dobile smo tudi okoli 24 otrok v otroški oddelek. Nsprej zs procvit našega draštvs ln žensko svobodo 1 •Kristina Omahne. (Ns vprašsnje vam moram odgovoriti z ne. Sklep zadnje konvencije je, ds mora.vask član pre-jemati obligatno izdajo lista, ako sts v družini dvs člana jednote, jo eden Ishko opusti, ako želi, ne more ps zato debivsti drugi Član družine v zameno dnevnika. Op. ured.) Chicago, m. — Članom društva Narodni Vitezi, It. 30, SNPJ. naznanjam, ds se je neš brat Jos. Radanovič smrtno poueerečil. O-menjeni ee je vozH e evojimi pri jetelji v nekem svtomeblhi iz mestece Blue Islend v Ohicego in ko eo bili že bllzs doma, so zsvozili v vos poulične želesnice. Kolozija j« bila tako silns, ds so morali vse ponesrečence z rešilnim vo som odpeljati v bolnišnico. Jos. Rsdanovič je bil v bolnišnici šest dni ln ves ts Čas je ležsl v nekaki omotici in se nI zavedel svojegs žalostnega položaja. 17, novembra se j© zs vedn© ločil od nss. bil je šele 28 1st star ki vesten člsn SNPJ. Člsni, ne zanemarjajte društvenih dolžnosti, ker nibče ne ve, kdej ga nesreče dol©tL Kateri še niste pri nob©nl organlsaeijl, pristopite takoj k BNPJ., da se e tem preskrbite za elučej nesreče, bolezni ali emrtl. Naše društvo, čiger člen je bil pokojni, mu je na kreto položilo kresen vence in ga tudi epremilo k večnemu počitku. Njegovim sorodnikom izrek smo naše eoželje. John Koren, tejnik . Olenooe, O. — Ds el ohranimo nai dnevnik, bb potrebo©, de nekej ukrenem©. Priporoča se odložitev konvencije ss eno leto In S M višanje upravnega ekladsi. enstvo je o predlogu glevitc-ga odbore glede povišanja naročnine na Prosveto odgiasovelo brez premialeka. Večina neaaroc nikov je gleeovalo proti povišanju. Veste, to so večinoma taki liani, ki »t domišljujejo, da vse vedo; svojo izobrazbo črpajo pri bari in igranju ksrt; pri vseksa*. društvu nsjdete te Tiste ljudi-Ako pridejo k eeji, b«da pobijel) vssk predlog, kadar gre sa lso brssbo in ns predek, š^. da on do hro ve, de eo' ss gibanjem ljudje, kl bl radi živeU na stroške revnih delav« ev. kitajo malo sil nič In I© t«, ker Utajo, n« rasumejo in % «le-. Chicago, 111. — Žensko druitvo Nada, št. 102, SNPJ., priredi dne 23, decembra v dvorani &\PJ., ,,a Lawndale in «7. cesta domačo zabavo. Pričetek ob dveh popoldne. RazproStavile bomo božično dre-vesce in nostopil bo tudi ljubljf-neo otrok, oče Miklavž. Na to pri reditev ao vabljene vse članice društva kakor tudi ostali rojaki, da se je udeleže in pripeljejo seboj svoje otroke, kajti Miklaui je obljubil, de bo imel natlačen koš alsdkarij in igreč za male in velike. Uetopnine za možke 5(k? Dame v spremstvu moških in o-troci ao uetopnine prosti. Post rt*-ba, kot pijače ln drugo, je pro sta. Tisti, ki mislite pripeljati o-troke seboj, ne jemljite s seboj nikakih daril, ker smo na zadnji seji zaključile, da jih ne borna sprejemale, •ker bi ^ot£m nastalo sovraštvo med otroci, češ. da je eden dobil več drugi menj. Miklavž bo obdarovol vse enako, ii-vzemšl Članov atroikege oddelka našege društva, v katerem ir.iamo 16 deklic in 6 dečkov. Točno ob 6. zvečer bo pohod otrok po dvorani v spremstvu MSklsvža pred božično drevesce, nakar bodo vsi obdarovani; potem bodo lateli večerjo v ssto pripravljeni sobi.> Upam, ds bo ts zsbava za otroke nekaj lepega, ki jim bo ostala dolgo v spominu. Ns to ztbsvo so povtbljeni vsi, majhni in veliki in seveda tudi pl. Gsjžlt, ki dobi od Miklaužs novo "gtjšlo", če bo "prid©n", ds j© bo rabil po Novem letu, me členiee rnu bo mo ps mssto vijolic vrsčsle der-nolle in mesto rošmsriss nekoliko peline. .;< Po iečrpenem programu bo sledile prosta stbavt ki plc«. Za u ljudno udeležbo ss vtm že naprej zahvsljujemo in vem kličemo dobro došli! Marie Udovich, Ujniea. Dubuque, lowt. — Z veliko ns-glico befti čas pred našimi očmi Komaj ae zavedamo, da živimo in vendar, kolike važnosti je livlje-nje za vsakega posameznika in skupno človeštvo. Dogodki se vr-ste, da jim komaj sledimo. Živimo v najvažnejši dobi, v dobi ve-likih zgodovinakih preobratov, ali Kal:* malo m zavedamo eedanjo-sti ln apoštovamo važnost seds njega -čase. Od čete, k© je Avstrije peelala svej ftmosni ultimatum Srbiji, pa do danea, koliko se je že spremenilo; pred tremi leti te ge niti slutili nismo. Od pričet ks sedanje svetovne vojne pe do skle nit ve miru b© eno naJvsžnejših po. glsvij v knjigi svetovne ^godo vine. s " ^ Vemo in priznevtmo, da vojna kot teke ni bils šs nikdsr kak blagoslov ra človeštvo, nespretno ni ga večjega zla, kot jSV^na^ ms na sebi Gorje iloveštvu. ki ^ drugače -»ti. ^ • samo setftepe rilUl v roke; kaj koče«o « n^ Oprijeti ss gs in se boriti m* Ijoaje to emrt pt^l mm centralne Rrrope ! Rešiti ee msras- enkrs W.FFRIDFRICK PIA Drultva 8. N P. J.! Ht posabi te ua sedam novih narc*Saikov, 96 dni j« ft« do Novega letu U.uao,l)aae i. aptte VJg/ USorf. IT. jsalja ISM MU v 4*1 miasls. (ILATMI UTAJI i MIT—M 80. LAWN DALI Atl.. CKICAOO, ftMMMI - UTAAVM1ODAO*: PnMsUi Joka Vagrii, kos M«, U Balls, UL l Psdpesdsslslhi J. Kratkavil, B. r. D. 4, bos M, OUM, Kim. a PodpredsedaUu Jolef Kubelj, »4«» Bwiag Ava, ta Cktesgo, DL Tajalkt Verdorbar, ITM Ba Lawadate Ava, Obteago, OL Btegajalki Aatoa J. Terbove«, P. O. Boa 1, Oteero, DL Za^uuikari Jaka Metek, 40M W. tlst BL, Okissgo, OL ca mojega brata Tomaia Cankarja, ki ae nahaja n«kje v državi Minnesota. Doma je ia vaai Pol hov Gradec.. Želim, da mi kaj pile. Cenjene rojake prosim, če kdo ve njegov naalov, naj mi ga na-snani, ali pa uaj mi on aam pile. M.oj naalov je t Gregor Cankar, P. O. Box 143, Glencoe, Ohio. POKOR OlTATKLJI 1 ZANIMIVI KNJIGI: O sear j evil Rudolf ali Urljanja na avatriJakeM dvoru ........ 73c. HipnotUem ............86o. Naročila pri Otto Peadlr, Box 1611 New York, N. Y. Aalea Krasi, IU — Mik Ava, Ms« Dalstk, 1 Js* Baditek, boa 4M, BsUtktoa. Pa. Bodali Pleteitek, 486 kos, Kridgevtlte, Pa Jakek MlktevW, L. Kes I, WUtesk, Pa. M. Petvsvtek, &M1« Hate Ava, Oolliaweed, Q> NAPREDEK. 4'Pro«veta ' pila m blagostanj« ljudstva. Ako m strinja a njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosveti. V salogi imam vm m vsakdanje potrebM-na po naerni ceni. Anton zobnik, Herminia, Pa. t. J. Kera, M. D., «10« BL OlaU Ava, Otevstesl, Okla TBI DKMAKMK BADBVB IM BTVABI, kl M ttlejs gL spravnega sgksM ta B. K. P. J. saj se pošiljajo sa sastevi JOHN TKKDKKKAK, M«T—M Ba Uwalste Ava, Obteago, OL sastevi JOtK AMBBOllO, Boa Mt, Oaaoaskorg, Pa 8ADKTK PKKPIKLJITK TBKKINK, kl ata Jlb leMK frvs Is drags •taasa, ss seHUsJs sa aastevi ANTQN HRABT, lil — »ftth Ava, W. New Duluth, Mina. Tn DOPISI« rssprtvo, Maski, aasaaatta Hi. M "Prssvste" M vM krval laj js psvsrsšll, la gs skslsje ponareja tL Ms jsmljit« drssags Bdlss psa vi Js Tea Odkritosrčen Hodnik: "Val so-obtolenee je iapovedal ravno ua-sprotno kakor vi!" Obtolenee i "že verujem, am-pak on t udi lalel" KADITB TILLMAN QIOAEB Unljsko iadeiane ibjku« Oigara .,«••••••.• »101 "U Oaaera" Oigara......10e TILLMAN OIOAB 00. v ItmORA, MINN SLOVENSKI ZDRAVNIK' 131 PeSK Af- sa tp^lli^sl^ij^Mli NORTH SIDE STATE BANK HOCK srniMcs. WXO. IMA SAWTALA »N SSŽSSVS »H,Wa» Not« ploUa sa vaš Posofrit, vea naroeil* točno odpoUJatno. srse-a; Ukm Staoiik deara*I. SSS--T K. Ill eoeU. KKNSINGTON, ILL. PKIČKTEK OB 4 UBI POPOLDNI. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov. LASTNINA BLOVEN8KK NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cen« oglatov po dogovoru. Iiokopisi ae ne vračajo. Naročnina: Zedinjene država (ifvan Chicago) in Canada 91 o* leto. $1.60 ta pol leta in 75c ta tri »aaacc; Chicago in inozemstvo 14.60 na leto, 12.26 *a pol leta, 91.13 ca tri meaeeo. Na*lov M «M, br i«* »tik • tUtoei "PROSVETA" 2007 So UkWmdmlm Atmm, Chicago, IlllaoU. "THE ENLIGHTENMENT' Org«, of (Im SloT.nl« Nation«! B.n.fit Society. iHRued daily except Sunday and Holiday*. Owned hy th. SIotomU N.tioo.l B.n.fit 9mMf. W'f. . ' if_Advertising rata« on agreamant. * Subsrnptioes United Stota« (except Chicago) and Canada 99 per year; Chicago and foreign countries, 94.60 per year.__ Medtem so bile volitve za ustavodajno skupščino, ki irične z zborovanjem še ta mesec. Sklepi skupščine bodo izraz ljudske volje — izraz večine — ki obveljajo za vso republiko. Bivša provizorična vlada izjavlja v manifestu, da se pokori sklepom skupščine. Kaj je torej z Rusijo?* Kam vodi njena revolucija in tam politika bolševikov? Ali je njihovo gibanje za mir nesreča za demokratične države ali prinaša smrt pruski avtokraciji? Ali je ruski prdetarijat tisti faktor, ki prinese splošni mir vsemu svetli in potem socialni prevrat v Evropi, ki pomete z impefljalizmom in kapitalizmom, ali si mlada ruska demokracija zadrgne vrat s sramotno mirovno pogodbo, katero je v stanu diktirati kajzer, če se Rusi spozabijo in privole v ieparatni mir? Kdo ve! — Bodimo pofrgežljivi in čžtkajmo. Obenem zaupajmo večini ruskega proletarijata. Address: "PROSVETA" 2407 Sa. Lawadala Avaaae, Chicago, Tolcf— Lawadala 4039. »i Datum v oklepaju n. pr. (November 30-17) pol.g valaga imeaa ia nadeva pomeni, da vam Ja • tem daerom potekla aaratalaa. Poaovite je prevala*aa, da $s vam ae u»Uvi lUt. V..... Številka sedem. Slovenska narodna podporna jednota šteje 325 aktiv« nih, obstoječih društev. December je zadnji mesec v letu. Do Novega leta je še 26 dni. Sedem novih naročnikov od vsakega društva pomeni čez dvatisoč naročnikov več za "Prosveto" ob koncu leta 1917, ako društva izvrše to delo še ta mesec. 26 dni je še časa. Ali so društva pripravljena? Katero bo prvo? Ne pozabite na številko sedem! Italijanska pogodba. - r {i'i ' i i 'i ■ } Ruski bolševiki so izvršili eno dobro delo. Objavil so tajno pogodbo, ki je bila sklenjena med Italijo in An glijo, Francijo in bivšo caristično Rusijo. Vprašanje, dali je pogodba avtentična, je povsem izključeno. Rusija je namignila zaveznikom takoj po prvi revoluciji, ko je pade car, da se ne strinja z gotovimi pogodbami, iz katerih veje osvojevalni duh in zahtevala je, da se te pogodbe revidi-rajo na temelju principa: nobenih aneksij in nobenih od-' škodnin, vsi narodi naj sami odločujejo o svoji usodi. Ves svet je lahko vedel, če je le hotel vedeti, da ofi cijelna Italija ni lla v vojno izrgolih simpatij do entente temveč edino z namenom, da se polasti dežel, kjer so na seljeni ne samo Italijani marveč tudi Slovenci in Hrvstje in sicer pokrajin, kjer so zadnji v veliki večini. Pravzaprav je to že stara povest, ki je ni vredno ponavljati. Pakt je, da je bila sklenjena kupčija. To je bilo pred več kot dvemi leti, ko še ni bilo revolucije na Ruskem in ko je bila Amerika Še neutralna. Takrat še ni bilo govora o demokraciji ih samoodločevanju narodov; vedeli smo lcaj hoče Nemčija, ali cilji zaveznikov so bili še v temi V Washingtonu pravijo, da niso znali za to pogodbo to pomeni, da ameriška vlacia ni bila oficijelno obveščena česa išče Italija. Pogodba je danes v javnosti in italijan ska, francoska niti angleška vlada do danes še ni rekla, da ni tako, kakor je zapisano v pogodbi. Wilson je že parkrat izjavil, da noben narod ne sme živeti pod vlado, katere ne mara. To je vojni cilj Amerike. Prisilnih aneksij ne sme biti. Kako se pa ta lepi princip vjema z italijansko pogodbo? Ako ostane Amerika zvesta temu principu, tedaj ne more podpirati omenjene pogodbe. PROSVBTA ■ i i Sloven: —~ 7s\ illtfnftlftvansko ka konfederacija L>a jugosioyansKo narodov edina in ^ republiko. va rešitev balkanskega vprašanja. .__In k to idejo ao prišli tudi aedaj Ohicago DI. — 2e velikokrat Slovenci na dan in uetanovilo ae ac jc razpravljalo in tudi pojaa-jje Republičanako združenje. SVMflUBOOMI^^^^H Frank Boatich, Filip Godina, Frank Kerže, Martin V Koi i Btbin Kristan, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnjk. ' ' NADZORNI ODROR: Ludvik Benodik, Matt Petrovič, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR: * John Ermcnc, Ivan A. Kaker, Ivan Kužar, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joaeph Steblaj Frank Sava, Frank Udovich, Andrew Vidrich, Stefan Zabric Led Zakrajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zaatopniki organizacij in liatov, ki ae dozdaj že niso priglasili, postanejo člani cerftralncga odbora, čim ae pravilno prijavijo in izjavijo, da ae atrinjajo a temeljnimi načeli S. R. Z \aalQv za piama in denarne poliljatve je aledeči: Anton J Terbovec ™ O. Box 1, Cicero, 111.) C» Kaj je z Rusijo? Na Ruskm se gode čudne reči. Mesec dni se že mešajo nenavadni in nepričakovani dogodki. Radikalni bolševiki so se utrdili v dobrem delu republike in svojo oblast opirajo na gotov del armade. Ena prvih točk v programu bolševikov je mir in zdaj se faktično pogajajo za premirje, ako nas ne varajo vsa brzojavna poročila. Rusija ima pogodbo z zavezniki, ki jo veže, da skupno z njimi sklepa mir. Bolševiki se pa ne zmenijo za pogodbe in za marsikaj drugega tudi ne. Zavezniški diplomatje radi tega obsojajo Rusijo in pravijo, da je izgubljena; očitajo ji, da postaja sovražnica entente in prijateljica Nemčije. Toda premirje še ni mir in nam se dozdeva, da preteče Še nekaj easa, preden bodo ua ruskem bojišču prazni vsi zakopi. Kaj je s prijateljstvom med bolševiki in kajzerjevo vlado? Brzojavke govore, da smatra Trockij kajzerjev odgovor za premirje za bojazen pred ruskq demokracijo; z druge strani govori nemški general Lude^dorff, da mi-lil rovna manifestacija bolševikov Ae ni miroyna ponudba, | "'»a podilo druga ideja za zdru ker ni njihovi vladi prav nič zaupati. Koliko zaupajo Nemci sedanji Rusiji, je videti tudi iz tega, da so ruskim i.Jrovnim poslancem zavezali oči. ko so jih vodili čez atemie zakope in da so določili kraj pogajanja na svojem Uo v-tfu. m. mtNfš gol verjeti u zn»menJa dokazujejo, (ia je med kajzerjem vela ln dotki toliko zaupanja in "prijateljstva", kakor med •Irtiftecmt 1 * o. In kOftčno naglasa uovjet, da Rusija hočsl*0^ k,,° ampak je bila njevalo, da je pravilna rešitev* balkanskega vprašanja najvažnejša garancija za aigurnl mir v Evropi. Velikokrat je že bilo po-jasnjeno v čaaopiaih kakor tudi na raznih »hodih in predavanjih, da je bilo balkanako vprašanje edini vzrok sedanje najkrvavej-še vojne. Kajti Nemčija je hotela p pomočjo Avstrije podjarmiti Balkan politično in goapodarsko. Nemčija je vedno netila razpore in prepir med raznimi balkanski mi državami in narodi. Ona je zanetila prepir med Snbijo in Bolgarijo, da ae je po prvi balkanski vojni vnela ona bratomorna vojna. Ona je tudi sedaj razdvojila Srbijo ln Bolgarijo. In kakšna naj bi bila pravilna rešitev -balkanskega vprašanja, je bilo tudi že velikokrat pojasnjeno v čaaopiaih, in aicer federg cija vseh balkanskih narodov ali pravilnejše vaeh Jugoalovanov Ako sc ustanovi na Balkanu dr Žava, v katerej bl bili združeni vai Jugoslovani, drŽava, v katerej bi imeli vsi narojdi enake pravice in enako avobedo, je rešeno balkansko vprašanje. Že pred sedanjo vojno se je ve-liko delovalo, seveda tajno, pa združitev Jugoslovanov. Ob pri-Četku vojoe je ta ideja naatopila javno in sicer pod okriljem srbske vlade. V Londonu ae je-uste-novll "Jugoalovanaki odiftor", kateremu jc bila takorekoč po verjena naloga, da deluje ia združitev vseh Jugoslovanov v "Veliki Srbiji". Toda pri tem delovanju ao takoj ob pričeiku izključili Bolgare, ki so Utotako Jugoslovani. Izključili ao jih radi tega, ker ao nastopili v tej vojni i orožjem v roki proti ftnbom. Na svojem programu so imeli Srbe, Hrvate in Slovence. Nerazumljivo je, zakaj ao izključili samo Bolgare in ne tudi Slovence ln Hrvate ln one Srbe, kl prebivajo v avstro-ograki monarhiji. Ti so» tudi naatopili z orožjem v roki proti Srbom. Sicer so to "pojasnili". da so bili alednji primora-ni. Bolgari so bili tudi primora-ni in jasno je kot beli dan, da niso šil prostovoljno v boj. Jugoslovanski odbor je začel i svojim delovanjem tudi v Ameri ki. Uztanovila ae je "Slovenska liga". V začetku je bilo zanjo veliko navdušenja, toda njen obata nek jc bil zelo kratek. Kakor ae je hitro uetanovila, tako je tudi hitro preminula. In zakaj T Edino iz tega vzroka, ker njeni uatano vitel ji niao izdali nobenega natančnega programa, oziroma oblike bodoče države, v kateri bi bili "vsi" .Jugoslovani združeni. Rekli ao samo: Slovenci, Hrvati in Sfbi morajo biti združeni v eni državi V kakšni, je pa viselo v zraku. Akoravno "Jugoslovanski od bor" ni hotel izdati, kakšna na< bo oblika bodoče države, v kateri naj bi bili Srbi. Hrvati in Mloven-el, t»e je vendar dobro vedelo, da jc ta država " Velika Srbija". Ker *o pu Juirottlovanl, v prvi vrati mi Slovenci iu Hrvatje, že siti raz ili kraljev in emarjev, ne jc radi ličansko Združenje. m. \ žitev VSEH Jugoslovanov. In sieer v državi, katere oblika naj bl bila .11 '(UMIA>VANHRA FKI>F. RATIVNA RBPlTBL!KA Kajti Jugmlovani. bivajoči v Združenih državah ameriških »o ae navzeli »vohodoljuhja in prostoeti, čeaar nifto poznali v K\ ropi. Ta ideja ni nova. kakor ai mo- MO j: •pu*"1" v MUjn. utolW' 0 »"'Ji > usodi. 1M gradu, kjer je bila »prejeta re- (V ta namen ae je vržila konf^ renca v Chicagu, na kateri se je konstituiral začaani odbor. Izda se je natančni ^program in vaem Slovencem je popolnega jaano, Jakšen je namen Slovenskega re ubličanakepa združenja, namreč 4elovati na to, da se združijo VST Jugoslovani v federativni repu Miki, kjer bo Imel vsak narod enake pravice ln svoboščine. * Za to idejo ao ae Slovenci takoj t vzeli, akoravno ne e takim na ušenjem, kot ao ae za "Sloven *!<<> ligo". Da ae Slovenci zani ifaajo za to idejo, se spozna iz te ia, ker ao ae skoro vie slovenske podporne, politične in druge kul kur ne organizacije pridružile S R. Z. Pridružili ao se tudi vsi ve čji slovenski listi, ki izhajajo Ameriki, tej novi organizaeffr Za $zeli ao se tudi Hrvatje in upat |e, da se pridružijo terny delova nju vai. Sedaj je naloga Slovencev, da odpirajo gmotno in duševnp to elovanje. V nekaterih krajih se začelo $e intenzivno delovanje vsa čaKt onim osdbam, ki so na lu tega delovanja in gibanja. \ Dolžnost jfe onih slovenskih li Iiov, k| sp se -pridružili temu gi aiiju, da pojasnjujejo Slaven ff MU da prinašajo članke infor,ma v ne in Vzpodbuje.valnc vsebifi^ fekaterf ao ae zavzeli za to d«6 an.jp, todajd,rugi Se jako malo a gploh nu'.' Zakaj ih h katerega fzroka, je nejasno. . | 'Vsakemu je znano, da ko časo-isi duša v »e ga političnega gilm-i pri vseh narodih. Kjer se capiat ne zanimaj9 za kako giba-jc, stvar takoj zaspi. Radi tega zivljem vse časopise, kateri so e pridružili temu gibanju, da pišejo v tem smielu, da informirajo ditatelje o tej atvari in jih vzpo# bujajo na delovanje. Da se bodo našli naaprotniki tega gibanja, ae je dobro vedelo že takoj v začetku gibanja za S. R. Z. Kajti vedeli so, da je njihovo (j^lovanje prenehalo in da so izgubili vsako podporo, kakoT hitro se narod zavzame za to idejo. In ka-.^OrJiitM ie prišla na dan »nana ltrfalča deklaracija, je vsak svobodoljuben Jugioftlovan obrnil hrbet "Jugoslovanskemu odboru". U te krfske deklaracije ae je spoznalo, zakaj ao delovali in za kakšno državo — za monarhijo Srba, Hrvata 1 Slovenaea. Ta nova bo -doča država bl bila v r^nialu te kffake deklaracije nekaka dru -ga južna Pruaija. Kajti kralj h rodbine Karagjorgjevičev naj bi Ifrtel prvo ln zadnjo beaedo. Brez njegovega dovoljenja ln brez nje-oreve sankcije bi bil vaak ukrep narodne skopatine neveljaven. Ali Jvi bila na ta način kakšna pro -atoat za narode? Ali bi imel narod kakšno pravieo odločevati o svoji uaodif Ne! Kar bi kralj rekel ia dovolil, to bi se zgodilo, in ako b5 bil narod aadovoljen ali ne, to bi se ne vprašalo. ' Pristaši "Movenake lige" ao si-ter zagovarjali oho točko krfekc deklaracije, kjer ae glaai. da brez kraljeve sankcije j« neveljaven vfcak nkrep sknpftčine. izjavili ao, ako ni narod zadovoljen s kra -I ljem. da ga lahtao odstavi in izpre-■ meni obliko države, da napravi ia Monarhije republiko. In ravno ta lajava je taka bedaatoča. kakor« šao more napraviti edino oni, ki nima nobenega amlala ln upogle-da v pilitiko. Da, lahko ae odstavi kralja in natanovi republiko ia monarhije toda ne brez krvupre -litja la revolucije. Ako se deluje za popolnoma nova drievo, katere oblika naj bo republika, ali je aploh fmmetno. da sc najprej deluje za monarhijo in iz monarhije potem republiko? To je tako, kot da bi hotel napraviti atavbenik stanovanjsko po • slopje in iz tega potem gledališče. Vsak, kdor bi tako delal, bi bil neumen in vaak pameten atavbenik ata vi tako atavbo, za kakor -šno je načrt. In ravno t*ko je pri tem delovanju. Sicer je nesmiselno še o tem po-jaanjevati, ker je že bilo dovolj pojasnjeno od različnih strani. Sicer ae naaprotniki S. R Z. poslužujejo pri napadijh na S. R. Z. tako nespametnih sredstev, da niao vredni odgovora. Ni jim vredno odgovarjati, .ker ae s tem dela le prepir in zdražha, kar velikokrat le škoduje pametnemu delovanuj. Da ni pri & R. Ž. ndbenega etrankaratva, je vsakomur dobro znano. Kajti, kjer ae deluje za narodu koristno in dobro stvar, bi se ne smelo ozirati na npbeno strankaratvo in verako prepričanje. Vaakdo kdor ima arce za na rod, je dobrodošel. In posebno pri S. R. Z„ kjer ae deluje za bodoč -noet Slovencev, naj bi oe na to pJ ziralo. Vsak Slovenec, kateremu jc mar dobrobit slovenskega na roda, bi moral delovati za uresničenje, te ideje. In naloga čaaopf sov ^e, ki »o za to gibanje, da to ljudem pojasnjujejo in jih pouču jejo, da pri delovanju za S. K. 2 ifipbtpew franker " stva in du ao ne o/ira na nobeno verako prepričanje. Kajti v nasprotnem slučaji* 86 zopet prične stori prepir, ki je že toliko ško doval Slovenecm. Vnakdo naj sc spomni Svatoplukove oiporoke in njegovih treh 8inov. polinoat ča-iMipisov je, da doplae, v ^aterih so napadi na eno ali drugo atran-ko, vrže v koš. Pri delovanju za S. R. Z. moramo opuščati vae take napade in raje vzpodbujajmo vse za to -gibanje. Le z združenimi močmi bomo kaj doaegli in ako se bomo vsi Slovenci »brez razlike strank ali verskega prepričanja združili v tem delovanju, je na£ cilj zagotovljen; ako ne v dogledriem čaau, pa pozneje. , Zagotovljen pa je. kot ao sedaj. Vsakemu naj bo v mialih, koliko jc moral na« uarod pretrpeti od raznih narodnih sovražnikov in v prvi vrsti od Nemcev. In cilj tega gibanja je, da se osvobodi slovenski narod izpod nemško-avetrijskega jarma. »Radi tega na delo za Slovensko republičanako združenje! Živela Jugoslovanska, federativna republika! Peter Bernik. Društva 8. N. P. J. I Ne pozabi, te na sedem novih nanfoiikov. 26 dni je še do Novega leto. KRUH PO DEVET CENTOV. Chicago, U. — V mnogih #>•<>-(OerijaH «0 prodajali včeraj hlebec kruha po devet centov. Cena je padla, ko ao velike pekarne znižale ceno za nezavit kruh na 7 centov v prodaji na debelo. Židov-aki pekovski mojstri so znažali ceno za kruh že pred več tedni na aedem centov. To je povzročilo, da ad tudi yelike kompanije in drugi pekovaki mojstri znižali ceno, UBOGI JOHN D. ROČKE TELLER? Kajti ni tako velike zapreke, da bi je ne mogli premostiti, ako »e vsi združimo. Le sloge nam je po-treba jn s to dosežemo vae. Kadi tega pozivljem vae Slovence, katerim je mar alovenaki narod in njegova bodočnoat, da ae združijo in da delujejo za S. R. Z. Opustimo pri delovanju vao osebnosti, strankarstvo in vereko prepričanje na strani. Podpiraj-mo gmotno in duševno začaani eksekutivni odbor pri njegovem delu. Poživljam Slovence, ki so zmožni predavati v smislu programa, katerega je izdal odbor S. R. Z., po raznih alovenakih naselbinah, da prirejajo shode, ln ravno tako je tudi s prireditvami raznih veselic, katerih čisti dobiček naj bo za S. R. Z. V veeki večji slovenski naselbini naj ae vsi Slovenci združijo in naj prirede kako veselico ali kaj podobnega v ta namen. Vaakemu je dobro znano, da brez $$$ se ne opravi dosti. Denar je potreben pri vsakem delovanju in tako je tudi pri tem. Htroški ao vedno In te je treba kriti. Kaki ao dohodki za H. R. Z., je dobro znano — proatovolnji prispevki. In teh naj bl Mlo vel. Vaekdo naj podpira tc gibanje gmotno, kolikor mu je le mogoče Marsikdo porabi za kako atvar, katera mu prav nič ne koriati eli pa celo ftkodi, velike vaote in nL mu žal za ta denar. Podari naj ga raje S. R. E. in a tem bo veliko koristil, ako ne aebl. pa aloven -ekemu narode ln avojlm rojakom v stari domovini, ki ne bodo tako zatirani od narodnih sovražnikov Wj. Cleveland, O. — Okrajni avdi tor Zangefle je ocenil Rockefcl. Ierjev9 nepremično posest v okra« iu 0ugahoga pp. dvojni okrajni davčni meri na $5,000.000. W. S. Mitchell, Roekefellerjev advokat, je takoj na to sporočil avditorju, da bo apeliral proti taki krivici. Zangerle pravi, če Rockefeller rea vloži priziv proti obdavčenju, da ae mu davek na $5,000.000 vredno poac8tvo zopet podvoji in da ae ponovi proti oljnemu kralju zopet boj na aodiščih za obdavčenje njegove posesti. PROSTA POŠTNINA ZA VOJA KI DT MORNARJE. Washington, D. 0. — Končnik Lunn iz New Yorka jc predlagal, da ao vojaki in mornarji pro sti poštnine za pisma v vojnem času, čc ao v službi doma ali v inozemstvu,' NEOBDELANA ZEMLJIŠČA BODO OBDAVČENA. Washington, D. 0. — Kongres nik Randall i* Kalifornije je izdal predlogo, po kateri bo obdavčen vaak aker neobdelane zemlje h $6 in vaako neobdelano mestno stav-bišče z $L Špekulant je a zemljišči sc M«, odločno borili proti temu davku, kl so odtegnili tisoče akrov ra poljedelatvo aposobnegs sveta <>d trga in čakajo na viaoke zemlji-ščne cene. DEPITI SA RUDARJE . Springfield, DI. — Izpiti za ru derje se vrše dne «. decembra v M*«t Vrafltfortu, dne T. v Her rinu, dne 8. v Duquoinu, dne U v Bellevillu. dne 14. v OoHHav.llu. dne 17 v Steentonu. dne IS. v komisu, dne 19. v Rprinfieldo dne 20. v Dunvlllu. dne 21 v jle" riji in dne 22 t. m. v Spri na leyju. __ NOV RUDNIK Sullivan, Ind. - B«b Wl.it«; Coal kompanlja odpre dve J< od tnkaj nov rudnik . KROMPIR ZASEŽEN Youngstown, O — V železni-ških voseh jc bilo še^tknč ^; Ijev krompirje, kl je bij r necar nooti, da ae .pridi Ta k rom p . £ la lokalna »vihika uprava m ga poeta vila na ti*. lo plaievali krompir po ft* f. -A/;'. .. jJ*. l^i-tL**.^. govlso U Wfff^^^ t brivska priprav«? VdCL^KggjPH Kdor balo loMd od 8 do IA M Jam*«* Mt»«. H Mil HFTfli •noj« M britje. «truj» M atrilanl«, thnrjr ln J v., UHV.W,; ,„ „«Co na/mft f^TZljI^^gg »abruaim ankrat br*aplat«>» K<1>r nI • hUawn /7 H »d < .volka, M daaaf i»..vrn». Skihana bStva II II m polil)«jo po polil no ■podaj eaaaAml aaalov. // U Vae io Solo )wlui. Oo pHj.rol—il II F.OAUZON, SI* SI. Clstr Ave., CLEVELAND, I rtsn z bom. [sovražnik> bil v«eraj aktiven S izlivu Piave v Jadransko I morje- vzajemnega bom- bardiranja ao bili tudi ljuti spo P,di uiod patruljami. Angleški monitorji, ki leže v beneškem za- jivu imajo nemške i« avatrijake tliew pod neprestanim ognjem. Berlin (via London) 4. dee. — Vojni stan poroča, da ni z italijanske fronte nič novega. Angleži ujeli 26.869 mož v novembru. London, 4. dec. — Po uradnem poročilu »o Angleži ujeli meseca novembra na vseh frontah 26,869 sovražnikov in viplenili 221 topov. 11.551 mož in 138 topov je bilo ujetih na zapadni fronti, 10,464 mož in 80 topoV v Palestini in 4405 mož ter trije topovi v vzhodni Afriki. PROSVETA' Homatije v Rusiji. (Nadaljovnajo o prvo atraal) Kajzer bi rad iaailil odločilno bitko. Washington, 4. dec. — Vojni tajnik Bsker pravi v svojem te denskem pregledu čez vojno situ acijo, ds hoče kajzer na vsak na-ž»n izsiliti odločilno bitko in kon foti vojno čini prej mogoče. To jf nameraval s svojim navalom v Italijo in ravno to je motiv nja jove obupne protiofenadve na za padni fronti, V Italiji se je naka na ponesrečila in ravno tako bo na Francoskem. Baker meni, da je položaj pov »od ugoden za zaveznike. Konferenca je prinesla slogo za-' voznikov. -Pariz, 4. dec. — E. M. House, načelnik ameriške delegacije, ki m je udeležila zavezniške konte renče, je dejal danes v intrrviu-vu, ds konferenca »jamči za Vezni kom veliko bodočnost. Po rijego vem prepričanju so se zavezniki zediniti v vseh stvgreh, ki so po trebne za doaego zmage,. Zavezrttfke vlade objavijo V kratkem poročHo o rezultati kon ference. t; ' >t tj z vsemi ruskimi sloji. Zastopniki Združenih držav so zdaj poučeni da noben vplivni del ruakcga naroda ne išče takojšnjega separatnega miru ali separatnega premirja toda dvoma ni, da ima Rusije prav. če se z ozirom ua sedanji položaj prične baviti z vpraša -njem splošnega miru. (Radi tega ni nobenega vzroka, zakaj ne bi bili zavezniki v prijateljskih razmerah z Rusijo ali s katerimkoli vplivnim delom ru skega naroda." Washington, 4. dec. — Vladni uradniki ac čudijo, kako ja mogel polkovnik Judson izjaviti v Ru-siji v imenu ameriške vlade, da ima Rusija prav, če se s ozirom na sedanji položaj prične baviti z vprašanjem splošnega miru". To je toliko, kakor da je Judson pri. poznal vlado bolševikov. Omenjeno izjavo je Judson naslovil na Krilenka, boiševiškega poveljni • ka armade, ki je obenem vojni ko-miaar v bolaeviškem kabinetu. Judson je po poklicu inženir priznanih ^možnosti in mož krepkega značaja in samostojnega mišljenja. so stopili v pogajanje s Krilen-koui zato, ker ao rekli ruski re valueionarji: Štirideset mesecev uničujete življenja atoteruih miljonov in tega mora biti enkrat Uiut. Rusija je p»W"»m1s nemškemu proletarijatu, kaj ima sto-riti. Ako kajzer ne stori tega, kar zahtevamo, bo _imel revolucijo delavcev, vojakov iu kmetov", je govoril Trockij. Nemčija ni za splošno premirje. Amsterdam, 4. dcs. M "Neue fttfe premotil mnm^U it intervju generala Ludendorf-fa, glavnega upravitelja nemfcko armade, ki je rekel, da je Ncnči-ja pri volji skleniti preullrjc t Rusijo, ako dobi garancije, da ga Sodo Rusi držali, toda /.a splošno premirje ni upanja. V slučaju *plo«nega premirja — pravi Lo-dendorff — bi morale submarin-ke prenehati z operacijami i;i to priložnost bi izrabili zavezniki z varno dobavo potrebščin, medtem ko ne bi centralne di /ave uio-gle dobiti ničesar. Ako končno pride do splošnega premirja, bi moralo biti zelo kratko. L/udendorff je tudi omenil, da Nemčija ne more dosti zaupati v mirovne manifestacije ruskih bolševikov, ker nimajo vlade, ua katero bi se mogli Neuici zanesti. Pogajanje aa premirja. * Berlin (via London), 4. dec. — Tukaj je obelodanjeno aledeče u-radno poročilo: Več divizij na ruski fronti je sklenilo med seboj krajevno premirje. Vsa ruska armada od Pripeta do Lipe je ustavila bojevanje in mnogo višjih poveljnikov je zadovoljnih s premirjem. Pogajanja se nadaljujeo. Ruaka deputacija je prišla v glavni stan bavarskega princa Leopolda ■lumenoiu, da izposluje splošno premirje. Druga ruska deputacija je včeraj prekoračila našo bojno Srto v svrho, da KTv n|mSSaUs[ aovorova drullaika adravlla ao oapiadaj r U-kantak vtapovoaiTUobtovaJto Somova" (».aji- Prijateliem S>.voiN polnaw Intanii da Jlk M Utuiota dokiti v dooMU lakaroi. o^utita jlk namvooat ud W. P. SEVERA ca. Cedar Rapida, lews Izšla je knjižioa: "Dve šalo- Igri." Knjižica veebuje torej dve igri in atane aamo 26e. Ker pa je knjižiea izšla le v omejenem številu, nej jo hitro neročljo oni, kateri nameravajo prirejati Igre, da zaloga prej ne poide . OISTNOŽBLBZNIftKA DRUŽBA OBSOJENA HA $16.000 ODlKODNINI. Chicago, 111. — Prizivno sodišče je priznalo Andreas Prietu $10, 1)00 odškodnine, ki je ponesreči dne 18. januarja 1913 na ccstu : ieleznici. Jakobu Kaminskerju je prizna o prizivno sodišče $15,000 odšod-nine. Kamlnsker je prišel dne 14. avgusta 1909 med voza cestni že-eznlce. Njegova zadeva je bila tri-, krat pred višjem sodiščem. Pri prvi obravnavi je dobil tožbo, pri drugI jo je izgubil in pri tretji obravnavi, mu je sodišče prizuaiO 116,006'odškodnine in jo je sedaj potrdilo tudi prizivno sodišče. Moštvo submarinko so je nprlo in podalo Američanom. Newport, R. I., 4. dcc. — H francoskega pristanišča je priila v<uis Boushkin > vprife Nvojih osmih otrok s se-ubil svojo ženo Karo. ^'^dje izjavljajo, da je b|l v hi| večen prepir. Žena se je kon-"n° "1'rnila na neko židovsko drn-'Is ji ukrotiti možs s P*>ofjo m Nini je. Ko je mož izve- n« 1 ^m ^m Ruski generalni štab sa je podal bolševtkom Petrograd. 4. dec. — Bolševlšk poveljnik Krilenko brsojavlje lz fronte, da se je generalni štab generalom Dukonlnom podal če tam sovjeta. Iz ViteMska poročajo, da se je tam vnela bitka med kosakl in rdečo stražo. Krilenko je dobil te logram. da so kozaki obkolili stra žo od treh štreni. Obenem se Je razširila Kovorica, da je uporn general Korniiov pobegnil snoč iz zapora v Mohilovu. Trockij je objavil naredbo, po kateri so odstavljeni iz slušbe vs ruski dfcploinatlčni in konzulam zaatopniki v Inozemstvu, ki ho-jo pripoznati vlade delavako-vo Reškega aveta Trookij pravi, da ee Msmši^a bojft Rusije. Petrograd, 4. dec. — Komisar zunanjih zadev Trookij je deja včeraj v avojem govoru pred vo-jsškimi in delsvskimi delegati, ds niso nemški inilitaristi privolili v pogajanje za premirje iz huma nitamih ozirov ali eimpatij do Rusije, temveč it etrshu pred ni ■kitni revolucionarji, ki ao nsv dušill nemški proletsrijati, da je zrel za revolucijo. "fc bk mogel nemški eeear in Njegovi generali, katerih pral eo isajs za avoji vo /Jl «tvar, je šel po eekiro v dr otrok je zbežal, J«r».i,.0 jn nb|j vpričo otrok. ' " i* 'Vnem zločinu okinčstie s IrSkovi p krvavo klanje, delati iji. ■ r-a* • I P* i POZOftl POZOR} veiieis bruHllalco Is tr Naročilom je priložiti denari1 Dobi se prli ». S. Tauokar, 674 Ahaay Ave., Rook Springs, Wyo., all pat A. J. TeAoveo, box 1, CI* oero, 111. VEVAREV BLAZNEŽ. San franeiaoo, Oal. — Nevaren »lazncž, ki Ima navado; da prereže mladini fantom vrat, se svo->odno giblje. V mlnolem tednif jj5 dvema fantoma pierezal vratova nekem hotelu. Pred enim mesecem je bil izvršen ravnotak zločin. Zadnji njegovi žrtvi sta bila Albert Purtell in Timothy Qraee. 27. oktobra je postal žrtev lega moril ea Stanley Dixon ia lx>s Angelcss. Našli so ga s prerezanim vratom Golden Gate Parku. Policija si prizadeva, da tega nevarnega ptička spravi pod ključ, aH vsa njena prizadevanja so bila do sedaj zastonj. BRITSKA ftKUV A IA POTOPVE- Največja SI. zlatarska trgovina Frank Čeme 6033 St. Clair Ave. Cleveland, O. " *.|iti. I. -topila in moštvo Je rešil neki angleški tovorni parnik sredi occe-na, ki je priplul v ameriško luko. Kkoro U 30 let so Trliierjota wtravtle iisfioleo rabijo a ttaJvoJJlm asu|«sjesi. A to tudi radi pravega verska, ker aaepeest Isdelovatolja aaniuftl po|«olnn saupaajo In ^lalanje od strani Mevllntb wljysaleev. Mob« |N>vltenjo ree je sedenja potreba, <1* ao otiroul asn^ljivs voeblua Isdelkov, Hranili smo ne dolz« sopet dragiajo na vneli »tevlltiih |»otrob4/iaali itailh, a novi vojni davek nsm j« epodbll le radnjl alelsir lo motati smo eone nekoliko povUall. Vsak prljslslj Trlserjovll. likov prisnsva bre« ugovora, da v aedo«Jbso la rtmpaas saovl, kl no sekekle« brlog xlot varnih tvertn ssvirej^lk prevllee delevss> drobovje. Trlnerjevl b>kl oo pronti voekertne »«• ■etrebse meisnlee is vsebujejo le potrebne edfevdse grenke kereslsleo ter kreeno »ore/e rsdsle vlito. V eedevl sebeeenoatl, eeprebevnoetl, glevobola, |m( glavobole, nervosuoeti, nevadae slabo.«, kskor tndl v telod'nik seprUUwk, ki rade nadlegujejo Izseke ob premembl litja ali rudarje In dvug« drle vee, ko dolnjo la vdlkavejo plin, le reblte te lek, boot« ssdli v t.J*m seproeinljlvo vrednoet. l*oblte Je v vaek lokaruah TRINERJEV LINIMENT i.. v sluruatorlh v Oollioehurgu. Na dnevnem redu bo več v a talk atvari, kakor tudi volitve uradnikov sa bodoče let«. Vaa kdo, kdor ne tO seje ne ndelelt Ik sn svojo »Intamt no bo imel oprs vl/tjivegn vsrakn, |m kugOovun pn prn — Nssnnnjsm član stva drnitvn Brpd s* KoIpL Mev. 141. H. N. P. J., da je Ml sklep zadnje saje, da ae morajo vel člsal ude leti ti prihod nje seje dno A deeembra ob 1. popoldne v nnvndnlk proetorih. Ns dnevnem ro* ds bo voč vninlk toik Is volitev novega odbora ns prlkndaje leto. Kdor aa te soje no ko odelndil, bo kaaaovaa s eno meoeiee suspended Jo. Izvseti o r.iy, Mlaa. • Opocnrjnm člnne dru Mvu Neko!, IL 89, S. N. P. J* da m polnoštevilno udeleie eeje dne A deeom •ra ob poldevetlh dopoldne v navadnih proatorik. SejS bo vsdna, kor UBamo volitve druMvčnSl odbornikov. Kov je nepek druitva ndvlaen od epasakni odbora, ja 4wMaat članov, da ne vM udeležimo s^o la izvolimo odbor, kl bo odgovsrjsi pot rekom anšegn draMva. Kdor i sneta ae, aH da sa > ao ndelsll prnrofnnno, Im kacnovnn s eanmsssl ■unpe adneijn Jter je U sklep ssdnje sejo. Wboollng Creek. O. - Pozivam čla ne društva Edinoet, št. 13, 8. N. P. j ds ee polnoštevilno udeleie prihod n.k' seje (kdnjt np. ured.) Na dnevnem re«iu bo več vainih točk ln volitve odbora zn bodoče leto. — Vsakdo, kl ae je no udeleži, bo knznnvnn po sklepu zadn,.. redne aeje. Toliko na zanajc, da ae bo potem izgovorov, dn se nI vedele za tii sklep. Tudi bi jnz rad poznal vse Mani-našega društva. Nekateri pošljejo avo je preetopne liste od drugih društev kar po polti na nnie društvo, a Člana ie ni sem videl pri seji, četudi je te tri menice član. — Victor Zalar. Bishop, Pa. — Opozarjam člane dru itva V Boj zs Svobodo, št. 203, H. N. P. J., da oe polnoitevilno udeleie letne sejo 9. decembra ob 1. popoldne. Na daevaem redu bodo poleg drugik važnih točk tudi volitve odbora za prihodnje leto. Kdor se je nc udeleži, I,o kaznovnn po sklepu zadnje redne aeje. —F. -Beniger, tajnik. DL — Pozivam Člane dru itva SUvija, H. 1, 8. N. P. J., da «e polnoštevilno udeleie seje dne 0. decembra ob 2. popoldne. Naše druitvo ima okoli 123 članov, na sejo jih pa pride od 20 to 30. želim, da ae udele-liU vaaj ene aeje v letu polnoitevilno in to je eejn v decembru, na kateri ima mo izvoliti odbor zn prihodnje leto iu ukrepati o drugih, za druitvo vainih zadevah. — Tajnik. Warren, O. — Poživljam člajie(er) druitva Jan Hua, it. 321, 8. N. P. J., da se polnoitevilno, udeleie seje 9. de eembrn točno ob 2. popoldne v proatorih brata Martin Vrenlkn na Trumbult Ave. it. 3. — Poleg drugih,vaiaih točk bodo nn dnevnem redu tudi volitve odbora za prihodnje leto. Vsled važnosti te seje je obila udeleiba potrebna. Kdor ae je ne udeleii in za edsotnost ne bo imel opravičljivega uzroka, ae bo z njim postopalo v smislu pravil. — Eugen Mi kui, tajnik. ' La Salle, DL — Opozarjam članice Jutranja Zwif it. ldi, ST N. P. J., da #e polnoitevilno udeleie prihodnje ne je 9. decembra. No dnevnem redu lwdo volitve odbora za prihodnje leto; na zadnji eeji amo tudi aklealU, da kupi^ mo detnlee " Slovenskega narodnega d« ma." Znto je vaino za vsako, da ae tire je udeleii, dn ne bo potem nepotreb nega oporekanja. Čim več naa bo, tem boljii bo uspeh. Toraj vse na sejo 9. decembra. — Tajnica. MUvsnkoe, Wla. — Druitvo Venera, It. 192, 8. N. P. J., vabi članice na pol noltcvilno udeleibo seje dne 0. decern bra. Nn dnevnem redu bodo poleg dru gih vaiaih točk tndi volitve odbors u leto 1916. Bestre, ae zamudite te aeje. —Iv. Perko, tajnlcn. Wis. — Clnne(ee) druitva Slovenec, It. 68, 8. N. P. J., vabim na redno mesečno sejo dne 9. decembre ob 2. popoldne v nnvndnih prostorih. Ker bomo na ti seji volili odbor za leto 1918 la reievali druge vaine točko v koriat druitva, bi bllba dolinost članov, ka terlm je druitvo in jednota pri srcu, da m udeleie U aeje. — F. Jd*". Prcd nednik. Lawranoe, Pa. — Opozarjam člsa* druitva ProcveU, it. 24«, 8. N. P. «» -da ae polnoitevilno udeleie seje P. de-cm bra ob 1. popoldne. Na dnevnemu redu bodo volitve odbora sn leto 191». Člani, katerim je aa anpredek druitvs ia jedaote se bodo gotovo ndeletiH ac je ia izvolili is svoje srede odbor, kl b« odgovarjal potrebam druitva in jednote. —M. Cetiaaki, Ujnik. ytaaklla, Fa. — Pozivam člnnlee dru Itva Zorialava It. 148, B. N. P. J-. "" polnoštevilno ydeleie seje dne * eembrn. Ns dnevnem redu b«d« litve odbor, as bodoče leto. Sklep -d oju.seje K " kl "JIT m udeleži, sn es meeec suspend!«, t- podtevajU ts eklep ^'T^ea. je. Pnrsvnsjt« pruvofn.no druUvca J^pevke, dn bomo imeli knjif* ohN« vem letu v redu. - France. Vidnch. Droitva B. H. P- ^ It na sodem novih naročnikov BS dni je le do Novega leU VADBBUDBN I&ADBN10 Ohkago, DL — 9(Metni WUIi»,n Jsekson je prisnsl pred prsvdnikom. ds je v enem ' Uvrlil 90 ropov. 0 avojo U^'ved Jo je obtožil i ss asAaja aedsj W^J1 a rod nI sfsssdi v Tamp "r- • Hendersons piivedejn v < »•» I i t i. I ...ML.! RAD BI DOBIL na posodo ail pa kupil slovensko "slovnico" In prsvopis, Ako jo ima kdo ns raspolafo, ga vljud-jio prosim, da ml posodi sli ps prods- Piiite ns nsslov: Alois Zakrajšek, &TK) Delhi St., Dubuque, lows. Novo ustanovljeno Slovanska uanjarna v Clevelandu, Ohio, IwMi^ wanovrMm? kole po primerni oani. Oddaljeni naj nam pliejo na apodnjf nnslov. Se uljudno priporočamo THE NOTTINGHAM HIDE 4 LEATHER CO., 191 IS Shane« av., Cleveland, O. Virginia, MUm. Ely, Minn. Be priporočamo v oblak SAVOLAINBN 00. Xlatarjl In draga irebarnins. 89 Eaet Supsrlor Street. DULUT1I, MINN. Nasledniki Brd'e Jewelry Stora. M WBIN8IBBL Batnlna In aploAna trgovina Eaatopnlk sa Ford ia Mela Automobile. BLT. MINN. KJE SB NAHAJAJ* Valentin Gračar, Louis Pirrnan In Jacob Beneška! Bill ao prl ma ni na hrani in ao odill ne vem kam. Cenjene rojake prosim, Sa kdo ve sa njih naslovs, da mi jih naznani, sa kar bom zelo hvale« ien, ali pa naj se ml sami prijavijo, gotovo vedo zakaj jih iščem. Moj naalov je: Sofie (*orlek» 1400 B. Carpenter Street, Spring-fielr. 111. A •POTREBUJEM BRIVCA. Zelo ugodna prilika ae nudi M slovenskega a!I hrvaškega brlv. ea. Pri meni je vse lepo ln čisto urejeno, dela dovolj in dobra pla-ča. Pridite ossbno all pa nil pili-te takoj na naalov: Johhn Krama« rich P, O, Box 431, Gilbert, Minn. CAS, , Edina Slovanaka revija Iahaja meaečno na 86 stransk ln velja sa vse leto 12. Cea, 2711 8. MOlard Ave. Chieago. RL IblMISM. (Vllhar.l , f » . , , Mi tadl aredsi«aM v.ah vrst Eslu»blja I« Vlbter.troj.U vasi s vosoljoai r»I..J.m. Ml. salagS. THE S. HAMILTON CO. BIB LIBERTY AV®. FITTiBUIIOM, PA VELIKI BLOVKKIKO • ANGLEŠKI TOUUO. Ksjlgs »bssga psUg iUv. aagL alovatM, risvaagL rasgevert sa vaakdaja« potreb«, aavodiW ss anfleiko pisav«, sptsovaajs SAgfc Iktb pbasi ta kako ss p«staa« s»«r4 kaasbl drftavljaa. Vrks tags las knjiga 4os4a) sa>v«M sUv.-asgL Is ssfL slovar, ts |e sajboljla la aaJksU W9+* , m. i M M ts kajlg* as last rsjlga tete Is efcssas v fli esaass (4M sUaai), vsljs #M Is je dobiti yd », Nsl prswgsr— |o mi 4 do O UtIjov ae v«al s w«t«yJL 53532323232348234823482353232323532348238953234823532348 oledar brezplačno! Naša dirt navado ie nad 12 lat ia, da iz7omo v »ako lato ••ALMANAH", koledar aa na*« odjeinalee ia aa prijatelj« fH» vari* Zdrušeoib drftavak, aa katerega Ja precej velika aa-uiuiaeje. - Severov slovenski koledar ga leto 101 ft ja te tozixnrfsn vacro lekarnar jen z namenov tla ga razdajo pronto, brezplačno. Vprašajte zanj. Kefcaj o ta« koledarju: ] g Na4 koledar obsege mnogo poučnih ia zabavnik člankov, IB lepih pripovedk in mnogo domsllk izrekov, Q To je pravi "dojnatl vira vai k", ker vaebuje mnogo > zdrsvetvenih aaavetov. VacbuJe veliko At.'vilo raznih pojaaaM, katerih ae »ploh ne •lo*>i v drugih koledarjih. Te Je v reaniei vrednoetnn knjiga ca dom. Kazdava ae popolnoma za at on J, brezplačna. Ste videli, kako me je dasal h ribo lazeč iz ntests, kjer so sč ls-»ali in ae menda fte kar naprej 1 Toda neizprosna logika; Ce je nate hiša pogorela, je čisto prav, da je še vafta, boste vsaj na svojem cveke pobirali! Ker mi vedno želodec nagaja, mislil sem, da imam kaj v njem in šele možak, ki me je zlssal, mi je povedal, da me imajo drugi v želodcu. Sledil je še en bratski pozdrav po glavi nato pa nasvet da se brž ko mogoče oženim, pa bo takoj konec vseh želodčnih neprilik. "Amen", sem dejal in se nemudoma odprsvil po ženitno licenco. Po dolgem izpraševanju mi je napol gluhi klerk vendar izpolnil licenco, nakar sem dirjal ves vesel domov. Na pragu me je čakal prijatelj Rogaty, kl mi je pravočasno .pofulil patent na sod ročne rože, pa sem mu že odpustil. "Hej Janko!" sem klioal že od daleč, "zdaj" se pa žares oženim prav ca nalašič se oženim, samo neveste md je ie treba, H čenčo že imam." Fant pogleda listino in se začne smejati, kot da je plačan od klaftre. Ker n'e znam angleško čitati, sem bil seveda na vso moč radoveden, kaj tako Spa-snega stoji v licenci, zato sem ^ prosil, da mi raztoTmači skrivnost angleških hierogUfov. "Pri vseh plankah ongavegs fenca, to' ji vendar pasja licenca, ne žonltnaj pravi Janko ves solzen od someha. "Ampak če se oženiš, jo boš morda bolj rabil kot Ftlo, ker pasjega življenja moral se bol itak privaditi ; obesi jo torej kar na vrat. Fant bi ae bil morda *e dol go .nončeval, da naju ni »motila brez^ žična brzojavka, kl ac je vjela v nastavljeno mrežo in ki je kot na-lsšč vsebovala vabilo za v Camp Funston, Kans. Kden mojih znancev iz srebrne (Colorado, zdaj v sluHbi strica Sama, je bil promo-viran za kompanijukega kuharja' in mi je obl julbil naravnost božanskih del rk at en za vsak dan v tednu, samo doli naj pridem. Ker deželo fibre in'solnčnih rož Še vedno kolikor toliko "lajkam", sem pustil Jankotu paajo, licenco in nemudoma odfrčai proti jugu. Moj coloradski znanec je ravno prak-tieiral z dvema kuhalnicama po ponvi generalni marš. ko sem pri-vršal z mojo zračno barko. Ni se me nsdejal tako hitro in zato je zadnji "tramp" generalnega marie a tako silo pritisnil na ponvico, da se je kuhalnica slomils. Po krstklh pozdravih me dečko posadi za mizo in mi servira eel škaf-ček fižola v atročju. Dasi se nisem pustil dvakrat prositi, ker luftšlfarska služba je lačna, m* je gostoljubni kuhar še spodbujal: "Le po njem, caj ti ni v ilah- Ne zamudite! Vaemite si bitro^sfcega! Ako ni nobeae lekarne tam kjer vi Živite, ali *a f.h vaA lekarnar aima, ali 'e vam bi ga ne hotal dati, potem kar pišite nam po enega ui mi vam ga takoj pošljemo. Ako nam po*ljete imena ia naelove vašjb prijateljev, mi ga bomo tudi njim poelall. PAZITE IN HRANITE Ifarodai iarek t vi t "Pazite ss vsi bali deaar aa trne dae-o kakor prvo paaita is hraaita dokler ete ia aata imeli aekaj aa sUra la oaemogla leto. Vsak človek štora pariti ia krasiti, ke la to ja edina pot, ki VSa vedi v aeodvlauoet. Prvi dolar, ki ga data aaetraa, ee lakke ceni kot itemeljni kamen poalopja sa kateriaa vaaki atremi. Dobro j« vedno imeti na pametu narodni iarek ki pravit ''Zrno da.area < pogača: kamen na kamen palača". Najtešje ja pototek aH brez poeetka ni aikdar nifieear. Zatorej prifaite vlagati vai denar le danes, ampak pazite, da ga nalagata v gotovo ia varao banko. Z vlago enega dolarja dobita velo bangno knjiiieo. ^ Mi j^iajjemaiao denar na kraailao vlogo Is plalamo po I« Pošiljamo denar v Italijo, Bsslje Is Fraaeoako. Prodajemo prve poeojilae mortgage (suurkaia) Ta dajemo « u jets versa hvanilaa predala. ru , Sprejemo spisa aa parebrodao potovanje v staro doaiovlao po Kakor Vam znapo, je bilo t raba valed velike draginje tudi nam povišati eeno za nekatera 8KVK-VKROVA zdravila. Ker pa Jc bU na« koledar tiskan predno ao ee eene povišale, boate torej našli, da eo nekatere eese zdravil, ki ■o v lijem označene, danea neveljavne, oziroma «o poviiaqe. Ac najboljše je, da nam tskoj pišete r>o ua A NOVI ORNI K. Važna opomba! Ceder Rapids Iowa. KASPAR STATE BANK Kapital, '£«• to pnUteMstik«2*»(fo6o,000. • . '. PAIN -EXPELLER trSai ^iSi alAi, g|svsashe aemlfce petttjnma a—lesj. V t 1711 So. MDlard A venae, Chicago, IU. tiilllliniKIIMUtMUlteMMIMniHttMllllllllflflllllllCIllllllllllllllfllllllllllllMIllUlflltf« Potrebu|emo premogar|e. •sglsr Csal CiSfiay, Camay, Iowa, blito glavaaga aaeata Naši delend seshilljo od 980.00 do 9140 ns dvs tsdns. Imsmo vedno dovolj vosov ss premog ns razpolago. Meato Carney, Iowa, ja oddaljeno la 20 minut vožnje po že-leznlel ed velikega meets Des Moinaa s 110,000 prebivalci. Vsemlte Port Dodge, Dee Molnee Southern R. R. ielesnico Is dss Molnss do Csrnsy, lows. Dobra atanovsnja ee dobe v najem po smerno niskl esnl, po 92.00 sd sebe sa sessee. - Pridite ošabno Is ee sglsaite pri aupeHntandentu rove, ali pa pišite ae nsslevi SAYLOR COAL COMPANY, CARNEY. IOWA. •••••vtiiMHiitiiifMatiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiMiiiiiaigHigginiiiiiiiitiiiiiMiHiiiiiiiiiiiimittijl 214MS4I Blae laleaš Avem, Ckleage. IQMa. Ml tiakamo v dovenekem, hrvaškem, alo vaškem, češkem, poljskem, kakor tadi v angleškem in nemškem jeziku. Naie posebnost so tiakovine aa društvo in trgovee.-----"" "PROSVETA" ee tlaka v nail tiakarni _ J.SL JABLONSKlt Fotograf •111 81 Clalr Ava. an 1109 Professor Av*. CLEVELAND :::::: OHIO Ta knjiga vam pove, ka- BUKI sn-svr ^wm^ww wt,»—banf- LAW, O, l>rvil sem kar naprej aa nosom ! in zs glasom toliko čeee, ds sem se . | jI. Tsm aem zvedel, odkod je lz- hsjsl oni grmnoviti Mng—bang. Angleški general Ming (Byng) je I hotel napraviti kajzerju malo veselje, pa je prsV nslihoms izdsl j povelje rn nekako "suprise ^Hs^^V party " z Whig bangom. Ring! so VJ^m i mc ob dobtčeni uri ln minuti zedr-j Wjl \ vili težki železni tanki preko nem-feneov In zskopov in bing! ^/ v^V I htn*! ** °flasili topovi. Pred-/ \l njs tevtonsŠU ntrsša je prestraše-f^njr I na tekla "pokorno meldst" poJ I veljniku, da "HehtaeUeai grs betu aaaasvas veniichtuogNinsoehinen" prihaja- Baržunasti klobuki «.etj; Clavaland, O. črni, rujavi in zeleni krilna ti, Oetasbia grame r popravila ara, gaiar laUU kapiH aaao, eta na vas sama ^ P4 le geslo "svoj k Bans et CUtr Ava. Bela| & Močnik lita as pogoja. Trgovina s moško opravo In krolatnlea. SVOBODE Flanelaste «ra|ce meaaeftisisassisfs NAZNANILO IN PRIPOROČILO »bfiaatvs v Cleveland a la akaliel. Še sam •ove madaraa vrejaae proelara aa OflT ■srn as eeajealaa ašjasisleasi Ne shMsatva spi« iake oprave. . , aslogs malke oprave as delo Iš pessalk. M-i PoAII|amo v vae države v Ameriki poštnine prosto. JOHN GORNIK. GLAS SVOBODE C0