MH: Podatke smo prepisali, od kod le kot iz W iki- pedije. Tu ni nič o tvoji športni polovici življenja. Saj ne boš protestiral, če geslo dopolnimo s po- glavjem o tvojem alpinizmu? Seveda ne bom protestiral, nikakor. Vesel bom. Celo na zavihku kake svoje knjige sem se predstavljal kot alpinist. To je zelo pomemben del moje identite­ te, bolj kot smučanje, s katerim sem se ukvarjal pred tem. Vzponov je nekaj čez 450, prvenstvenih okoli 20, smučarskih pa nisem štel (nekako jih nisem jemal kot kaj ekstremnega). MH: Si rojen Ljubljančan, živiš pa na deželi, bli- zu geografskega središča Slovenije. Pred leti smo se slučajno srečali pri Plečnikovem spomeniku NOB v Litiji, ko sem na začetku vsakoletnega sla- vističnega romanja po Levstikovi poti iz Litije do Čateža študentom razlagal razliko med centrom in periferijo, med mestom in deželo. Ali prostor bivanja vpliva na tvoj odnos do sveta? Iz spomina na Lipuševo knjigo Odstranitev moje vasi, ki je zelo kritična do slovenskega ruralizma, te sprašu- jem, ali si del vaške skupnosti, se udeležuješ nje- nega vsakdanjega življenja (veselic, praznovanja obletnic, pogrebov …)? No, meščan ima včasih idilične predstave o prvin­ skem vaškem življenju; a ko to življenje spozna od blizu, se mu te predstave pogosto razblinijo. Če na­ vedem le en primer: omikan meščan je po mojih iz­ kušnjah v povprečju precej bolj ekološko ozaveščen kot povprečen "podeželan". Pri meni osebno selitev na podeželje ni prav dosti spremenila. Že prej sem bil tesno povezan z naravo, v hribih in gozdovih sem se počutil bolj doma kot v mestu. Družaben pa nisem bil nikoli – in tudi na vasi nisem. MH: Pod priimkom V irk najdemo pet znamenitih Slovencev, vse iz domžalskega konca in poveza- ne z literaturo: poleg tebe sta bila v 19. stoletju to gostilničar Florijan, ki je dajal stanovanje Janezu Trdini, in duhovnik ter domoljubni pesnik Jožef. Tvoj brat Jani je pisatelj. Ali je bilo kaj literarnega tudi v tvojem očetu Janezu, ki je bil športni funkci- onar in publicist? Zakaj bi mi ga sicer nekoč ome- njal literarni zgodovinar T aras Kermauner? Naša rodovna linija ni neposredno z domžalskega konca, v Domžale ali okolico smo se preselili pozneje. Starša se poklicno nista ukvarjala z literaturo, sta pa zelo rada brala in doma smo imeli v obdobju moje­ ga otroštva kar precej veliko knjižnico, tako, kakršne so po navadi imele meščanske družine, ne pa tiste na­ pol proletarskega porekla, kakršna je bila moja. Smo pa imeli po strani očetove mame, ki se je priženila k čevljarju, ugledne sorodnike. Taras je bil očetov bra­ tranec. MH: Gotovo je športno družinsko okolje zaslu- žno, da sta bila oba z bratom smučarska tekmo- valca. Gorniško je (bilo) dejavnih precej ljudi iz sveta literature, literarne vede in umetnosti: Janez Strehovec, Igor Škamperle, Aleš Bjelčevič, Iztok Življenje na robu ima svoj smisel Pogovor s Tomom Virkom INTERVJU Aleš Bjelčevič in Miran Hladnik Literarni zgodovinar, teoretik in esejist, a tudi smučar in plezalec Tomo Virk (letnik 1960) je redni profesor na komparativistiki ljubljanske Filozofske fakultete. Napisal je šestnajst knjig: o etiki v literaturi in literarni vedi, o metodologiji literarnih študij, postmoderni, Klementu Jugu, Vladimirju Bartolu, sodobni slovenski in svetovni prozi, nekaj knjig je tudi prevedel. Prejel je več nagrad, skratka pomembna slovenska akademska osebnost. Tomo Virk Foto Miran Hladnik 16 Osojnik, Dušan Jelinčič, T adej Golob, Marijan Li- povšek, T ine Mihelič … Spletni forumi, namenjeni izmenjavi informacij o razmerah v gorah, so polni literarnega izražanja, kot da bi planinska dožive- tja klicala po umetnostnem jeziku. Je nemara med gorami in umetnostjo kaka globlja zveza? V preteklosti je bilo med vrhunskimi alpinisti še ne­ kaj umetnikov, npr . Marjan Keršič, Danilo Cedilnik in gotovo še kdo. Omenil bi Iztoka T omazina, ki ga bolj poznamo kot alpinista, pa je napisal med drugim zelo kakovostno zbirko pesmi (spremni besedi sta prispe­ vala Boris A. Novak in France Pibernik, uvod pa sam Dalajlama!). Po moji izkušnji je res vsaj potencialno neka globlja vez med umetnostjo, posebej literatu­ ro, in gorništvom, vez, ki jo je mogoče opisati na raz­ lične načine. Lahko je to izkušnja presežnega ali – če koga izraz moti − neizrekljivega, lahko občutek du­ hovne svobode, pristnosti, neponarejenosti, hoje po robu in podobno. Lahko trenutek neokrnjene medi­ tacije. Zato ne preseneča, da gorniki pogosto berejo kakovostno literaturo in tudi precej kakovostno piše­ jo, vsekakor z literarnimi ambicijami. Med značilnimi primeri je na primer Milan Romih. AB: V 80-ih si preplezal veliko prvenstvenih smeri v Nad Šitom glavi, v Mt. Assiniboinu (Srebrni rog, 1000 m, VI−, s Tomazinom), v Tulovih gredah (z Matjažem Ravhekarjem). Ukvarjal si se tudi z al- pinističnim smučanjem (prvenstveni spust v Pre- streljeniku). Kateri vzponi in doživetja ti največ pomenijo? Plezal sem v različnih navezah. Največ prvenstvenih je bilo v Nad Šitom glavi, ki je nekako postala "moja" stena, še dve ali tri v drugih stenah okoli Vršiča, pa v Lepem Špičju, Rjavini, Debeli peči, na Tulovih gre­ dah, v Paklenici, v Oltarju, ena v Kanadi in najbrž še kje kakšna. Smučal pa nisem preveč načrtno, kot bi­ všemu tekmovalcu se mi je zdelo skoraj dolgočasno in mi je bilo plezanje večji izziv. V spominu mi je osta­ lo predvsem polnočno smučanje ob polni luni po si­ cer kratki, a kar precej strmi steni Viševnika s T omazi­ nom in Ravhekarjem – precej ekstremno, tudi skoraj mistično doživetje (sploh ne vem, ali je spust kje zabe­ ležen). Zlasti glede na to, da je bilo to med služenjem vojaškega roka. T ežko bi delal hierarhijo med vzponi; bolj ali manj vse sem doživljal intenzivno. En ali dva mogoče vseeno izstopata, na primer aklimatizacijska dirka na Mt. As­ siniboine s T omazinom, ko sva si ogledovala teren za prvenstveno smer . Nenavezana sva bila po Chouinar­ dovi smeri (V+, 1000 m) na vrhu v dotlej rekordnem času (okoli tri ure ali še manj). Za Iztoka je bil to rutin­ ski vzpon, sam pa dotlej nisem prav dosti soliral (če­ prav ravno to zvrst najbolj cenim), vsaj težjih smeri ne. Še največ sem si drznil v Paklenici, kjer je dobra skala in sem se preizkusil na primer v Celjskem stebru (V+), ki ga prej v navezi še nisem plezal (pa se mi je za­ čuda zdel lažji kot pozneje v navezah), ali nad "mojim" Vršičem v Kamenkovem kaminu (VI−/III−IV), ki Strumni vojaki Iztok Tomazin, Matjaž Ravhekar in Tomo Virk pozimi 1985 na Viševniku Arhiv Toma Virka Mt. Assiniboine, Kanada. Chouinardova smer Arhiv Toma Virka sem ga soliral večkrat. Ker sem veliko plezal z boljšimi alpinisti od sebe, je bilo precej vzponov zame moč­ no adrenalinskih, na primer Joshua Tree (VIII−) v T u­ lovih gredah z Ravhekarjem. Meni je sicer v tej zelo tvegani smeri s krasno skalo, pa brez razčlemb, pri­ padel srednji, najlažji raztežaj (VI+), a ni bilo v njem prav nobene možnosti za varovanje, tako da sem si ga dobro zapomnil. T udi krušljivega, kamnolomu po­ dobnega raztežaja iz prvenstvene smeri v Debeli peči (Pasat, VII−), ki sem jo plezal s Tomazinom, ne bom tako zlahka pozabil. AB: Iztoka T omazina, očeta slovenskega prostega plezanja, in tudi izjemno talentiranega Ravhekar- ja, je zanimala t. i. duhovnost. Kaj vas je povezo- valo? Kar zadeva doživetja, je zelo pomembno, kdo je s te­ boj v navezi, in glede tega sem imel veliko srečo, da sem zvečine plezal z redkimi soplezalci, s katerimi smo si bili tudi duhovno sorodni. T o pa sta bila ravno T omazin in Ravhekar. Oba je vznemirjalo tisto, kar je pri alpinističnem doživetju neizrekljivo, in že nagon­ sko jima je bila (tako vsaj gledam na to) literatura bli­ zu. Tomazin je ne nazadnje nihal med študijem me­ dicine in primerjalne književnosti. AB: V poglavju Religiozna razsežnost alpinizma svoje knjige Ujetniki bolečine si izhajal iz Tumo- ve (Pomen in razvoj alpinizma) delitve alpini- stov na športne, estetske, etične in religiozne in se vprašal, kaj bi bila skupna (nezavedna) motivacija vseh štirih, in našel si jo v religiozni. T uma športno motivacijo razlaga kot prirojeno veselje oz. gon do truda, nevarnosti, borbe in zmage, ki jih je bil me- ščan izgubil in zato znova poiskal v alpinizmu in drugih vrstah avanturizma. T oda zadovoljstvo ob taki športni zmagi ne odtehta skrajnih naporov in zlasti ne smrtne nevarnosti, ki je nujna sesta- vina alpinizma. Alpinista žene "nekaj več", ti pra- viš "hrepenenje" po "spoznanju dokončne resnice, smisla, skrivnosti" in si religiozno dimenzijo alpi- nizma definiral kot "občutje hrepenenjske žalosti nedosegljivega cilja ljubezni". Kaj to pomeni? Ja, takrat, ko sem to pisal, sem bil malce mlajši … Če s teh besed odstranim patetiko, pa še vedno mislim isto. Najprej moram še enkrat poudariti, da so motivi za ukvarjanje z alpinizmom različni in da sami alpi­ nisti glede na različne strukture svojih osebnosti alpi­ nizem doživljajo različno. Sam sem opisoval zgolj ti­ sti tip alpinista – zelo dobro sem ga poznal iz osebne izkušnje z najbližjimi soplezalci, ki ga ženejo bolj du­ hovne ambicije. "Religiozno" je tu označevalec za to in nima nujno kake neposredne zveze s konfesional­ nimi religijami. Gre za občutje presežnosti. Tudi naj­ polnejše doživetje lahko v človeku pusti sled nečesa še neizpolnjenega, presežek, ki je neodpravljiv in je zato strukturne narave, zato se alpinistova pot, če pa­ rafraziram Zaplotnika, nikoli ne konča. To je hrepe­ nenjska struktura. Severna triglavska stena, Stopnice v nebo, 500 m, VII−/ VI+. Soplezalec Iztok Tomazin Arhiv Toma Virka 18 AB: V istem spisu praviš, da je slovenska alpini- stična literatura v teh rečeh specifična. Kako? Tu sem malce vključil svoje literarnovedno obzorje. T udi za slovenski roman je po Janku Kosu in Dušanu Pirjevcu značilna hrepenenjska struktura, to pa prav zaradi posebnosti slovenske nacionalne zgodovine, ki – po Pirjevčevi teoriji – vpliva na strukturo sloven­ skega subjekta … Malce zapleteno in dolgočasno. Da­ nes o teh rečeh ne bi več govoril tako, čeprav se mi to miselno sovisje, ki seveda ni več aktualno, gledano za nazaj, še vedno ne zdi čisto iz trte izvito. Kvečjemu nekoliko pretirano. AB: Napisal si temeljito knjigo o Klementu Jugu Vebrov učenec. Juga so prebirale vse generacije do danes. Jug ni bil privlačen zaradi svojih vzpo- nov, saj razen enega ne presegajo III. stopnje, ampak zaradi etike, ki jo je razgrinjal v plezalnih spisih (Stena in smrt, zadnja izdaja 1997) in v pro- gramskem spisu O smotru alpinizma (1928). T am pravi, da vrhunski alpinisti ne plezajo zaradi lepot, razvedrila, verskega doživetja ipd., ampak zaradi "zmag nad čim večjimi ovirami in nevarnostmi", ki so "preizkuševalnica volje in tovariške zvesto- be", "srčno samozatajevanje in zapostavljanje sa- mega sebe za tovariša". Smoter takega alpinizma je vzgoja in krepitev človekovega značaja, alpini- zem pa bo "narodu in človeštvu […] dal delavce s trdno voljo do zmagovanja vseh ovir". Je to razlog Jugove privlačnosti? In kaj o alpinizmu kot vzgoj- nem sredstvu meniš ti? Jug je nedvomno vpeljal novo miselnost; upraviče­ no lahko velja za idejnega predhodnika alpinizma kot ekstremnega športa, obenem pa je alpinizmu dal tudi kulturno razsežnost (tedaj sicer bolj značilno za pla­ ninstvo). Njegov nauk – tak, kot je dejansko bil ali ka­ kor ga je oblikovala legenda, vseeno je – je zanesljivo pozitivno vplival na razvoj slovenskega alpinizma in bil motivacija za marsikoga. T udi v nazorih o alpiniz­ mu kot sredstvu vzgoje je zrno resnice; če pa to vza­ memo dobesedno, je seveda nekoliko pretirano. Al­ pinizem ti gotovo lahko izoblikuje in utrdi značaj − a to, kar si tako pridobil, lahko uporabiš tudi za napač­ ne namene. T oda to je le en pomislek proti Jugovemu načrtu nacionalne vzgoje z alpinizmom; je še polno drugih, vseh ne morem našteti. Naj le dodam, da ima­ jo podoben vzgojni učinek lahko tudi druge dejavno­ sti. Če sem malce hudoben: maturant Jug je v istem kontekstu kot pozneje alpinizem kot vzgojno sred­ stvo za utrjevanje značaja, ki preprečuje zapadanje v dekadenco, hvalil vojno! AB: Juga so njegovi prijatelji kot Bartol in Zorko Jelinčič pa tudi njegov učitelj, znameniti filozof France Veber, poveličevali, privlačil je tudi Rebu- lo, T oneta Svetino in Jančarja, Jug je postal mit, ki ga v knjigi razbijaš. V čem je zgrešen? Knjige nisem pisal z namenom razbijanja mita. Na­ sprotno, ko sem začel, sem bil še vedno njegov veli­ ki vernik in knjiga naj bi bila spomenik Jugu. Bolj ko sem se poglabljal v vire in dokumentacijo, jasneje se je začel kazati konstrukt mitologizacije. Zato sem po­ skusil predvsem dokumentirati dejstva; ta seveda še vedno omogočajo različne interpretacije, a celota teh dejstev o Jugu vseeno kaže nekoliko drugačno podo­ bo, kot jo je ponujala selekcija, kakršno je opravila mi­ tologizacija. Ne glede na ta dejstva po mojem Jugova vloga v zgodovini slovenskega alpinizma ni sporna. Treba se je le znebiti nepotrebnega pretiravanja, da je bil izjemno dober plezalec, pa poveličevanja njegove­ ga etosa, njegove lastne osebnostne drže, ki ni bila či­ sto v skladu z rigoroznimi načeli, kakršna je razglašal in po njih strogo sodil druge − precej strože kot sebe. Naravnost smešna je legenda o Jugu kot pionirju pro­ tifašističnega boja na Primorskem ali o Jugu kot na­ rodnem prebuditelju. Negotovo pa ostaja, kako geni­ alen filozof je dejansko bil; o tem bi se morali izreči filozofi. Njegovi filozofski spisi pretirane genialno­ sti ne kažejo, le delovno disciplino in ambicijo. Res pa je, da je mogoče (a to doslej še ni dokazano, saj se s tem nihče resno ne ukvarja) Veber kakšne manjše Planja, prvenstvena smer Meglena, 500 m, VI+/V+/II−IV. Soplezalec Iztok Tomazin Arhiv Toma Virka PLANINSKI VESTNIK oktober 2021 19 19 oktober 2021 PLANINSKI VESTNIK popravke svoje filozofije opravil tudi na podlagi Jugo­ vih ugotovitev. AB: Jug kot filozof se je ukvarjal z dvema filozof- skima disciplinama: spoznavno teorijo (epistemo- logijo) o tem, kako poteka naše spoznavanje sveta in kako zanesljivo je, in z etiko. Ali sta ti področji povezani, kakšna je njegova etična teorija in kako je povezana z njegovo alpinistično etiko? Kolikor lahko presodim, sta ti področji povezani le "metodološko"; pri Jugu ju povezuje predmetna te­ orija, nekakšna psihološko obarvana fenomenolo­ ška filozofija, ki je bila podlaga ne le Jugove spoznav­ ne teorije, ampak tudi etike. T oda gledano vsebinsko ni med disciplinama nobene povezave in tudi Jug je med njima strogo razločeval – vsaj med spoznavno teorijo in "materialno" etiko, kakršno je snoval sam. Jug za čisto filozofijo morda ni bil zelo nadarjen. Bil pa je precej egocentričen in introvertiran in mu je bila zato Vebrova filozofija, ki je v dobršni meri temeljila na samoopazovanju, blizu. Kjer se je prevesila v čisto filozofsko spekulacijo, je Jug postajal negotov. Zato je opustil spoznavno teorijo, ki je vendarle tudi speku­ lativna, in se usmeril v etiko, ki je že po naravi precej bolj praktična disciplina. Žal pa ne vemo natanko, kakšna naj bi bila ta etika nazadnje videti. Množica zapiskov, ki jih je Bartol še videl, se je namreč izgubi­ la – morda, podobno kot doktorat, za vselej, ali pa ne­ prepoznana trohni na kakem podstrešju. Alpinistične etike Jug ni zares gradil na podlagi Ve­ brove filozofije. Bliže je asketskim življenjskim na­ zorom, ki jih je morda v osnovi prinesel od doma ter prek raznih obrambnih in kompenzacijskih psiholo­ ških mehanizmov nadgradil in izostril. Dodati pa je še treba, da so bile osnovne vrednote Jugove alpini­ stične etike (tovarištvo npr., premagovanje težav itn.) v gorništvu tedaj že ustaljene in zato ne ravno njego­ va iznajdba. Celo misel, da bi lahko alpinizem bil utr­ jevalnica narodnega značaja, ni bila nič drugega kot različica vloge, ki so jo okoli preloma stoletij in po­ zneje začeli pripisovati telesni vzgoji nasploh. Ne na­ zadnje je iz te ideje zraslo kar nekaj telovadnih dru­ štev – take ali drugačne "barve". AB: Napisal si dve knjigi o etičnem interpretiranju literature. O alpinistični etiki se zadnja desetletja malo govori in piše (Strojinova knjiga Etika in od- govornost v gorah je iz leta 1995, zbornik Naša alpinistična misel pa iz 1988), zreducira se jo na vprašanje uporabe tehničnih pomagal pri vzponu. T oda etika v ožjem smislu so že omenjena vpraša- nja tovarištva in samozatajevanja, ki se najbolj za- ostrijo v smrtnih nevarnostih: ali smem prerezati vrv, kadar bi bil soplezalčev padec smrten za oba; ali smem na gori pustiti ranjenega ali izčrpanega tovariša, kadar bi reševanje ogrozilo tudi moje ži- vljenje (to so resnični in ne filmski problemi). Ali je o tem mogoče karkoli reči, ne da bi moralizirali? Zelo dobro vprašanje, odlično, pravzaprav bistveno! Nekakšen splošen odgovor, ki velja tudi za to speci­ alno vprašanje, poskušam posredno podati v knjigi Literatura in etika. Moraliziranje po mojem ni pravi pristop in zasnovati pravila, ki bi jih lahko podajali v alpinističnih šolah, tudi ne zadošča. V idealnem pri­ meru je to podobno pravilom, ki jih programerji vna­ šajo v pametne avtomobile in so lahko le zelo splošna, presplošna. Pa še tu so nerešljive dileme. Povoziti (ka­ dar ni druge možnosti) starca ali otroka – tu odgovor (naj se sliši še tako grobo; a ker sem tudi sam že prile­ ten, si to grobost smem dovoliti) ni tako težak. Težji je, ko imamo na eni strani otroka, na drugi pa, recimo, dvajset odraslih. Ali pa recimo nosečnico. A tudi če za vse te primere najdemo ustrezne parametre ravna­ nja, vsega nikakor ne moremo predvideti. Lahko gre za izbiro med na vsaki strani enim moškim srednjih let. Vozilo ima le ta podatek, ne ve pa, kdo je bolj po­ grešljiv (en je lahko pedofil, drugi velik dobrodelnež). A tudi če bi vozilo imelo ta dva podatka, si je skoraj nemogoče zamisliti program, ki bi vključeval vse mo­ goče kombinacije. – Poanta? T ežke etične situacije so po svoji naravi singularne. Podlaga za odločanje so lahko neka splošna pravila, ki pa jih moramo zaradi posebnosti situacije včasih morda prekršiti, ravno če hočemo ravnati etično – ali še bolje: tako kot je prav. Tomo Virk (prvi z desne) leta 2005 med kolegi komparativisti na Grintovcu na Dolenjskem Foto Miran Hladnik Z Iztokom Tomazinom po vzponu v prvenstveni smeri Vaja (VI-/III-V) v zahodni steni Velikega Oltarja leta 2007 Arhiv Toma Virka www.hervis.si PRIPRAVLJENI RAZISKOVATI GORE , KORAK ZA KORAKOM. 20 T oda te vednosti ti ne da nobeno pravilo, temveč edi­ nole ustrezno razvita etična zavest. Idealističen pro­ jekt, vem, ampak po mojem je prava pot krepitev te zavesti, ne pa dajanje natančnih navodil. Vsaj na zelo zelo dolgi rok. Praktično pa to seveda ni, zato "mora­ liziranja" − ali lepše: ponotranjanja etičnih in moral­ nih norm − žal vseeno še ni mogoče kar odpraviti. Po­ dajanje pozitivnih moralnih zgledov za težke situacije se mi zato ne zdi zgrešeno. Če ne drugega, so lahko v krizni situaciji protiutež našemu nagonskemu ego­ izmu, tako da vsaj začutimo etično dilemo. AB: Alpinizem je smrtno nevaren, to je del njego- vega bistva, a je za alpiniste tolikšna vrednota, da ga s svojimi članki in knjigami, kot gorski vodni- ki in alpinistični inštruktorji celo implicitno pri- poročamo. Zakaj bi bilo namerno izzivanje smrti vrednota? Zaradi "priporočanja" smrtno nevarne dejavnosti imamo/smo imeli vsi in verjetno tudi ti moralne pomisleke: kako si jih reševal? Ne vem, sam nikoli nisem namerno izzival smrti in alpinizma tudi nisem tako razumel. Res pa je, da se slej ko prej – in to ne le enkrat – znajdeš v položaju, ko se zavedaš, da je tveganje smrtno. Ko sem bil mlajši, se mi je zdelo tveganje dovolj razumno majhno, zlasti v primerjavi z "dobičkom", morda celo – to je imel v mi­ slih Jug – z osebnostno rastjo ob premagovanju takih nevarnosti. Danes temu nisem več tako izpostavljen in verjetno ne morem več ustrezno presojati, zato niti nočem. Vidim pa tudi še zdaj, da ima kdo, ki je tre­ zen, ima zadostno mero samokritičnosti in se zade­ ve loteva resno, kar precej možnosti, da preživi dolgo in uspešno alpinistično kariero. Seveda, tudi takim se lahko zgodi nesreča, toda ne le v hribih. Lahko v avto­ mobilu ali pri podiranju dreves. MH: Karizmatični profesor Pirjevec je na preda- vanjih vedno znova govoril o izkušnji smrti kot pogoju dobre literature. Ifigenija Zagoričnik ga je nekoč malone ogorčeno vprašala, kako naj bo dobra pesnica, če pa ni preživela nobene vojne in take izkušnje nima. Pirjevec je umrl, preden si se vpisal na primerjalno književnost, pa vendar: lah- ko povežeš Pirjevčevo izkušnjo smrti z alpinisto- vim doživljanjem bližine smrti? Na ravni občečloveške izkušnje gotovo. Pirjevec je si­ cer svojo izkušnjo formuliral na podlagi Heidegger­ jeve filozofije, a v ozadju filozofskih formulacij je gotovo bila osebna izkušnja. Če prevedemo Heide­ ggerjeve in Pirjevčeve filozofske pojme v bolj dosto­ pno govorico, dobimo natanko misel, ki jo je v alpi­ nistični knjigi Smisel in spoznanje formuliral alpinist (in še vse kaj drugega) Matevž Lenarčič: "Življenje na robu ima svoj smisel. Dobi ga takrat, ko se zaveš, da so onstran tega roba izginili tvoji najbližji. Življenje po­ stane življenje, ker veš, da se konča s smrtjo … Spo­ znanja o smrti te nenehno postavljajo v sredo življe­ nja." m www.hervis.si PRIPRAVLJENI RAZISKOVATI GORE , KORAK ZA KORAKOM. PLANINSKI VESTNIK oktober 2021 21