Ixhmjm trma k Ootrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libert& (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Poaammznm it. lir 30— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedlzlone ln abb. postale I. gr. ŠT. 213 TRST, ČETRTEK 24. JULIJA 1958, GORICA LET. VII. AMINTORE FANFANI JE DOBIL ZAUPNICO Novi p arlament in slovenska manjšina „Mirno vključevanje slovanske manjšine v italjansko skupnost” - Čemu skrivajo ljudstvu tajen dogovor? Fanfanijcva vlada je v soboto dosegla tudi v poslanski zbornici večino. Zanjo je glasovalo poslancev, proti njej 2117, medlem ko sc jih je devet glasovanja vzdržalo. Med tistimi, ki so sc glasovanja vzdržali, so bili tudi zastopniki Južnih Tirolcev in Francozov iz Doline Aoste. Ncmitški parlamentarci so izjavili, da jim vest ne dopušča glasovali za vlado, d asi jo Fanfani v svojem programskem govoru nekaj ohljuhil tudi narodnim manjšinam. Vlada, je v bistvu dejal Fanfani, se zaveda tudi svojih dolžnosti do manjšin in je voljna zaščitili njihove narodne značilnosti ter skrbeti za njihov gospodarski in socialni napredeki. (/lede Južne Tirolske je pa .še rekel, da namerava izpolnili do kraja pogodbo, ki sla jo De Gašperi in Gmlber podpisala v korist ondoitnih neiniških domačinov I. 1940, to je pred približno 12 leti. Ker ho le oiblijuibe zelo splošne in se i/, njih ne more »poznali, kako jih ho Fanfani dejansko izvedel, so južni Tirolci sklenili, da ne glasujejo za njegovo vlado, čeprav so kot oin prepričani katoličani. Fanfanijevo politiko hočejo presojali edino po njegovih dejanjih. Za sedaj čakajo. PRAVA ZAGONETKA Popolnoma drugačna, naravnost nasprotna miselnost je pa, kot vemo, prevladala za časa zadnjih parlamentarnih volitev v neka-lerib vodilnih ljudeh naših krajev. Določeni gospodje iz tako imenovane Slov. kat. skupnosti in bivšega narodno naprednega tabora so bili mnenja, da je treba Fanfanijevo stranko brezpogojno podpreti in zategadelj glasovali za njene kandidate. Nič ne de, ako slovenski manjšini ničesar ne obljubijo in če se Fanfani ju, ko je bil dvakrat v Trstu, ni zdelo vredno Slovencev niti z besedico omeniti! Molili nas tudi ni smelo, da so demokristjani proglasili slovenski volilni govor na Glavnem, trgu v Trstu za »izzivanje Italijanov« ter ga dali oblastveno — prepovedati. Naj naš materin jezik le ponižujejo in sramotijo, mi bomo kljub temu zanje — glasovali. In tako se je zgodilo, da je'znaten del naših rojakov prvič v politični zgodovini Primorske z glasovnicami javno podprl svoje narodne tlačitelje. lilikc dvignil v slovenski javnosti, so se krivci branili na različne načine. Najprej so navajali jalove,*noibenoga treznega človeka prepričujoče razloige »ideološke« prirode, zdaj so pa prešli na druge argumente. »Pri zadnjih volivah,« piše Kat. glas z dne 17. julija, »so prišli v vodstvo, zlasti demo-krščanske stranke na Goriškem in Tržaškem, novi ljudje, ki so v preteklosti kazali smisel ne samo /.a socialne probleme, lemveč prav tako tudi za narodno strpnost in pravično ureditev odnosov do narodne manjšine pri nas. Nekateri t el i novih mož sedijo danes v rimskieim parlamentu in senatu, drugi imajo v rokah vajeti strankinega aparata...« BESEDO IMA »NOVI MOŽ« K temu najprej pripominjamo, da hi nibče ne bil bolj 'zadovoljen od nas, če hi bilo resnično, kar ju napisal Kat. glas. Kdo naj hi ne hi 1 vesel, da so z voilitvami prišli v tukajšnji Kršč. demokraciji na oiblast levičarji, ki imajo v programu poleg druigcga tudi pravično' ravnanje s slovensko manjšino? Toda oglejmo si, kako je s to zadevo v resnici. Med »novimi možmi«, ki so tudi s slovenskimi glasovi prišli v rimski parlament, je tržaški poslanec Giacomo Bologna. Ta je imel prejšnji četrtek v zbornici prvi govor, v katerem je obravnaval tudi vprašanje Slovencev v naših krajih. Fanfaniju se je zahvalil, da hoče oslvarili avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino, in pri lem zavrgel sleherni »strah« rodoljubov, da bo deželna avtonomija okrepila slovensko manjšino. Avtonomija, je rekel, ho »nasprotno le učvrstila italijanstvo listih pokrajin in olajšala delo mirnega vključevanja slovanske manjšine v italijansko skupnost.« In da hi nihče ne mogel dvomiti, kako je to mišljeno, je dal naslednje pojasnilo: če se kdo boji, da' bodo »posebne pravice«, ki so jih tržaški Slovenci doLsegli z londonskim sporazumom, raztegnjene na Goriško in Beneško Slovenijo, se zelo moti. Določila tržaškega Posebnega statuta veljajo samo za olbe področji bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja in se ne morejo razširiti na ostale Slovence. Diego De Castro in Bologna Kaj sledi iz izjav poslanca Bologne? Da se bo prvak tukajšnje Kršč. demokracije boril za to, da se Beneški in goriški Slovenci tildi v bodoče ne bodo smeli posluževati svojega jezika pred upravnimi oblastvi in na sodnijah, da ne bodo imeli pravice do sorazmernega števila služb v javnih uradih in da bodo v njihovih krajih dvojezični napisi in razglasi prepovedani. Tudi v šolstvu ne bodo uživali islih pravic, kot pritičejo po Posebnem statutu tržaškim Slovencem. Zanimivo je pri tem ugotovili, da je nekdanji zastopnik Italije pri ZVIJ v Trstu in nekatoliški politik Diego De Castro mnenja, naj hi se določila Posebnega statuta če treba raztegnila na vse Slovence naših krajev in tudi na Beneško Slovenijo, medtem ko demokristjan Bologna, kot vidimo,’ temu odločno nasprotuje. To je torej »novi mož«, za katerega so se nekateri vplivni Slovenci zavzemali in za časa volitev agitirali. Pozivajoč naše volivce, naj glasujejo za take »nove ljudi«, so Slovencem priporoča- POJAVILI SO SE »NOVI MOŽJE« !,‘ "nj "laSl,'e'c> zn,per lastn! narn,l-Kako je do lega ponižujočega položaja KAJ SKRIVATE PRED LJUDSTVOM? sploh m ogli o priti, je še danes za mnoge na- j Toda vsej tej očitni stvarnosti nakUjuh tr-iodno zavedne Slovence prava zagonetka. j de gospodje, da jim delamo krivico. Pred splošnim narodnim in moralnim od-j V zadnji številki Kat. glasa nas javno .......................................................... 1 rom, ki se je zavoljo take hlapčevske po. j vprašujejo »kako moremo vedeti, da niso nrn moža«, poslanca Bologne demokristjani tržaškim Slovencem ničesar obljubili. Verjetno hi rad Novi list kaj zvedel, kako je s temi obljubami«, a ne ho zvedel... lasen namig, da so se naši gospodje v Trstu s tukajšnjimi demokristjani pTed volitvami domenili ter sklenili z njimi lajen dogovor. Tajen zategadelj, ker slovenska javnost o njem nič ne ve. Slovenski volivci po njihovem torej nimajo pravice vedeti, zakaj in na podlagi česa so bili pozvani glasovati za Bologno in tovariše. Kot dobri demokrati so odgovorni gospodje nemara prepričani, da gre za Stvar, ki se slovenskih volivcev prav nič ne tiče! Mi nismo takega mnenja. Zato jih javno vprašamo: Iz kakšnih vzrokov skrivate dogovor z demokristjani pred slovenskim ljudstvom? Kaj ie na njem slabega, da nočete z njim na beli dan? Le pogumno povejte, kaj sle dolbili za oddane glasove. Do danes nam je znano samo to, da so ob-lastva menda priznala italijansko državljanstvo nekaterim poedincem, ki jili za zdaj nočemo imenovati. Vsakdo pa ve, da usluge, storjene zasebnikom, niso še usluge, izkazane slovenskemu narodu. Edini vidni »uspeli«, ki ga jc doslej rodil tajni domenek z demokristjani in ki zadeva vse slovensko ljudstvo, je proti manj.5 inski programski govor »nove- NOVICE Z VSEGA SVETA SPOMENICA O JUŽNEM TIROLU Zveza avstrijskih društev za Združeno narode je sestavila spomenico o položaju nemške manjšine, ki je bila razposlana v vse države, včlanjene v Organizacijo združenih narodov. Besedilo je prejšnji četrtek bilo objavljeno od avstrijskega veleposlaništva v Bonnu. V njem beremo, da Italija še do danes ni v celoti izvedla pogodbe Gruber-De Gasperi. Namesto da bi manjšina dobila obljubljeno avtonomijo, je bilo njeno ozemlje priključeno Trentinu, kjer so Italijani vsepovsod v •večini. V pokrajini Bočen nemški jezik ni enakopraven italijanskemu in Nemci niso nameščeni v javnih službah tako, kot jim pritiče po številu prebivalstva. Pri železnicah je nad 90 odstotkov uslužbencev Italijanov in manj kot 10 odstotkov Južnih Tirolcev. Slične razmere vladajo na drugih področjih javne uprave: na sodnijah je Italijanov približno tli odstotkov, domačinov le 13, v finančnih uradih pa ni »služben niti poldrugi odstotek oseh nemškega jezika. Borba za polno enakopravnost manjšine se, kot vidimo, kljub Kanfamijevim obljubam odločno nadaljuje. OKROŽNICA PIJA XII. Papež poziva v posebni okrožnici vernike vsega sveta, naj ob dcvel dnevnici pred Marijinim'vnebovzetjem prosijo v javnih službah božjih za svetovni mir in svobodo Cerkve. Pri tern naj se drže navodila apostola Pavla: »Blagoslavljate tiste, ki vas preganjajo!« To pomeni, da morajo obenem moliti za preganjalce vere in Cerkve. Čeprav je vojna že davno končana, pravi Pij XII., v svetu ne vlada še pravičen mir. Kali razdora poganjajo bohotno med narodi in napolnjujejo ljudi s strahom in trepetom. Negotovost je tem večja, ker ima orožje, ki ga je človeški duh izumil, tako ogromno moč v sebi, da »lahko uniči ne le premaganca, marveč tudi zmagalea ter vobče iztrebi človeški rod«. Razprtije bodo nastajale, rastle in prospo-vale vse dotlej, dokler ne, bo prešinila ljudstva in narode medtoebojna bratska ljubezen. Vnniti se je torej treba k zapovedim krščanstva —• poudarja Pij XII. — kajti samo na njih se more zgraditi trdna in resnično pravična družba. NACIONALISTIČEN BLAZNEŽ Voditelj novoffašisto v De Marsanich je v parlamentu govoril tudi o Južnih Tirolcih. Zdi se, je dejal, da vlada spreminja svojo politiko na Južnem Tirolskem. Če to dela zalo, da bi si zagotovila podporo treh nemških poslancev, gre za navadno kravjo kupčijo ali bolje za zločin, zavoljo katerega bodo misovci 'brez obotavljanja postavili načelnika vlade in ministre na zatožno klop. Moža hi bilo treiba dati zdravnikom v pregled. DOBRO UPORABLJEN DENAR Letos so izdatki za šolstvo znašali v Italiji 385 milijard in 568 milijonov lir. Za prihodnje leto je ministrstvo prosvete povečalo proračun za 50 milijard, ker namerava Fan-fanijeva vlada ustanoviti mnogo novih šol vseh vrst in delili podpore pridnim in revnim dijakom. Denar bo vsekakor bolje naložen, kot če. bi ga potrošili v vojaške namene. PLEMENSKA MRŽNJA Guverner zvezine države I/uiziane na jugu Severne Amerike je izdal poseben zakon, ki prepoveduje uporabljali pni transfuzijah kri črncev. Le oh smrtni nevarnosti se smejo zdravniki posl užili dajalcev krvi črne polti. Tako daleč gre lorej ne krščanska plemenska niržnja v demokratični napredeni in omikani Ameriki! VREME V STARIH ČASIH Po zadnji mrzli zimi in nenadnem prehodu brez pomladi v vroče poletje ljudje tožijo, da se je vreme zadnja leta bistveno poslabšalo. Tega da je kriva atomska bomba. Toida če prelistamo stare bukve, se lahko preprričamo, da je sedanje stanje vremena sko.ro boljše, kot je bilo poprej. V poletju I. 1558 so bile v Evropi tako hude nevihte, da so v južni Franciji uničile na obalah cela mesi a. I.. 1658 je mrzlo vreme trajalo skioro do junija, meseca avgusta se je začela že jesen z nevihtami in deževjem. Poletje I. 1858 je prineslo v Evropo pravo afriško vročino in vmes velike poplave. V juliju je padlo 10 krat toliko dežja kot običajno. L. 1911 je bila taka vročina, da sc je na drevju vse saidije posušilo. Na nebu se ni mesec dini pokazal oblaček. Sicer je pa z vremenom tako kol z našo usoidlo: nihče mi z njo prav zadovoljen. V starih časih je bilo lorej vreme večkrat slabše kol dandanašn ji, samo ljud je so bili • manij godrnjavi. UČENJAKOVA SMRT Prejšnjii leden je umrl v Rimu svelovno-zn.ani ravnatelj zvezdarne na Mont e Mario profesor AnneJlini. Ko je v zvezdami izbruhnil iznenada požar, ga je skušal učenjak pogasiti, da bi rešil dragocene znanstvene priprave, a se pri tem Katko opekel, da je podlegel ranami. LJUBEZEN DG BLIŽNJEGA Francoska vlada je prejšnji teden odlikovala z najvišjim redom Čas4ne legije prvo in edino iNeinko, 61 -letno Ano Stadler, ker je. za časa zadnje vojne tvegala življenje, da je rešila več slo Francozov, pripeljanih v Dachau, da jih sežgo v plinskih pečeh. Usmiljena junakinja je odlikovanje res zaslužila! MIHEC IN JAKEC Na palači Montecitorio v Rimu, kjer zaseda poslanska zbornica, bije ura vsake čelrl ure, kol lo delala naša Miboč in Jakec na strelni žili pa fistva v Trstu. Neki demokrist jamski poslanec je zračuinal, da udairi lira nad parlamentom 888 krat na dan, ter vložil na vlado interpelacijo, naj ura sploh ne bije več, ker moti poslance pri njihovem delu. VTož je brez dvoma silno nervozen in bi se moral zdravili. Sredi težke mednarodne krize V približno enem tednu smo bili priče do- | se že la lorek v naglici sestanejo' na posveto-• odkov, zaradi katerih so se ljudje bali, da | vanje najvišji prcdlstavuiki zapadnjakov, So- stojimo na pragu nove svetovne vojne. V Iraku ali nekdanji Mezopotamiji je izbruhnila krvava vslaja, v kateri so prevratniki pomorili skoro vse člane kraljevske družine, načelnika vlade in razne ministre ter proglasili republiko. Z Irakom v »Arabski zvezi« združena sosedna Jordanija se je čutila ogroženo, zaradi česar je njen kralj Husein takoj poklical na pomoč Angleže; Ti so poziv sprejeli in spustili v deželo več tisoč padalcev. Ravno tako v nevarnosti sc je čutila mala država Libanon ob Sredozemskem morju. Njen predsednik republike Šapiuin je tudi zahteval pomoč iz inozemstva in jo našel v Ameriki. Eisenhovver je ukazal svoji vojski, naj se izkrca v Libanonu. Sestanek na najvišji stopnji Prihod zapadnib čet na Srednji vzhod je silno razburil Naserja, ki je z letalom neute-goma odpotoval kar iz Jugoslavije v Moskvo, kjer je imel 8-urni razgovor s Ilruščevoni. Husi so ponovno zagotovili vso podporo vsntmi arabskemu narodnemu gibanju, a zdi se, da zaradi Arabcev niso voljni sprožiti vojne, čeprav je začel Hrušč e v glasno ropotati in groziti. Ravnanje Amerikancev in Angležev je označil za neizzvan oborožen napad in od njih zahteval, naj takoj umaknejo svoje čele. Zadevo je spravil pred Varnostni svel Združenih narodov, obenem pa jel zbirati vojsko na mejah Perzije in Turčije. Da se reši svetovni mir, je istočasno predlagal, naj vjetske Rusije in Indije. Njegovega predloga pa zahodnjaki niso sprejeli, češ da sc; z zadevo ukvarjajo že Združeni narodi in da je zato poseben sestanek velesil nepotreben. Zakaj ne bo vojne Ko gre za svelovni mir, so naglasili na zapadli, naj imajo besedo ludi druge države in ne le 5 velesil. Da bi Rusijo pomirili, so pa Angleži vendarle bili mnenja. da je treba na kakšen način zadovoljiti Hrmščeva. Sestanek najvišjih naj se priredi v okviru Združenih narodov. V New York lahko pride zastopal Rusijo Sami Tlruščev, kjer bo imel priložnost govorili z zastopniki ostalih velesil. Po hudih raapravah je Amerika sprejela angleško pobudo in v tem smislu pisala v Moskvo. Mi smo prepričani, da se bo današnji težki mednarodni spor izgladil s poravnavo, ker nove vojne nihče ne mara. Prvi vzrok je lale. To pot voditelji držav ne bi mogli več pošiljati v hoj le ljudstva, sami pa ostali z družinami na varnem. £e prvi dan vojne bi bili njihovi uradi in domovi izloženi strašnim vodikovim, bombam. Preden bi sprejeli nase toliko osebno nevarnost, se bodo dobro premislili. Drugi vzrok je v lem, da je zadnja vojna v še preživem spominu ljudi. Ob misli na bombardiranja, laborišča, ubijanja in lako-lo v pretekli vojni j Hi preši nji groza. Dokler se vse to ne pozabi in ne dorasle novo pokolcnje. je nov splošni spopad nemogoč. UMRL JE REUT - NICOLUSSI Iz Inomosta je prispela vesi, da je ta mik a j izdihnil dušo vseuei liski profesor mednarodnega prava Reut-Nicolussi. Pokojnik je bil v letih 1921 do 1924 zastopnik Južnih Tirolcev v rimskem parlamentu, kjer je prisrčno sodeloval s slovenskimi poslanci Virgi-loin ščekom, dr. Wiilfanom in tovariši. Zaradi fašislovsike strahovlade se je dr. Reiuit in o ral izseliti v luomosl, kjer so ga imenovali za vseučiliškega profesorja. Prijatelj našega naroda naj mirno počiva v tirolski zemlji! MARŠALOVI SPOMINI Angleški maršal letalstva D. C. Bennet jd pravkar izdal knjigo spominov, ki je vzbudila veliko pozornost. V njej pripoveduje med drugimi o- zanimivem razgovoru z graditeljem nemštkih letal Heinkelom, kateri mu je zatrdil, da so Nemci, brž ko so uvideli, da je vojna zgubljena. stopili v stike z Rusi ter se z njimi lajno domenili o skupni politiki po vojni. Po svetu Amerika: Neki ameriški kemik je sestaviI tablete, ki pospešujejo potenje, a obenem dodajajo znoju trike snovi, da se srajca še na samem telesu sproti očisti. Nekateri potni madeži so namreč tako ostri, da jih z nobenim pranjem ne spraviš več iz perila. * * * Največji nebotičnik na svetu, ki se nahaja v Nete Yorku. nekaj mesecev v letu ne bo smel biti razsvetljen. Tako je odredilo županstvo na željo Društva za zaščito ptičev. Zatemnitev je potrebna, ker močna svetloba tako slepi ptice selivke, da se zaganjajo v nebotičnik in pri tem vsako leto na tisoče poginejo. 4! * * I Združenih državah gradijo letalo, dolgo 95 metrov, široko pa 110 m. Na njem bo prostora za 15 do 20 majhnih letal na reakcijski pogon, ki bodo vsak trenutek lahko odfrčala iz matičnega zrakoplova. Brazilija — V Braziliji so oblastva izdala zelo stroge kazni proti pešcem, ki dirjajo slepo čez cesto, ne da bi se držali določene smeri in drugih predpisov. Pešec, ki pride tako poti vozilo tin se ponesreči, velja za samomorilca z vsemi pravnimi posledicami. Nemčija — Največja otroška knjižnica na svetu je v Miinchenu. Tu zbirajo po en izvod mladinskih knjig od vseh založb, ki so jim dosegljive. Najboljše delo prejme Anderson o v o n ngrado. Španija — Zaradi hudih s us letos v Španiji zelo primanjkuje bikov. Številni torea-dur ji. to je poklicni bikoborci, so se zalega-del j preselili 1; dežele Latinske Amerike, kjer bikov ne manjka. Tudi mi jili imamo dovolj. Nizozem ka — Najvišjo starost na svetu dozi ve. kol so zavarovalne družbe ugotovile, Holandci, in sicer povprečno 72 let. Najikraj-se pa je življen je bržkone v Indiji, kjer znaša življenjska doba le 27 let. Sovjetska Rusija — Največje jezero na svetu, izredno pomembno zaradi ribolova, je plitvo Kaspijsko jezero v južni llusiji. Od k 1953 do ■. Ju* > • n'*- ' "-V •a'' • ' >T ^ .,• * *‘V i •' V ■ M*, • ‘i Ta« * *•% •... 'v‘' v' - štmaver pri Gorici, v ozadju Sabotin fr T'#2fi,'j / e vij st DOLINA Razdelitev natirad vinogradnikom V nedeljo so na županstvu v Dolini slovesno izročili nagrade vinogradnikom iz Tržaškega brega, ki so se udeležili letošnje razstave idoimačili vin. Svečanosti So prisostvovali župan g. Lovriha, pokrajinski svetovalce ig. Grbec, kmetijski nadzornik dr. Perco in njegov sodelavec dr. Galanle ter mnogi vinogradniki iz Brega. Po pozdravnih govorili žuipana Lovrihe in svetovalca g. Grbca je spregovoril dr. Galanle, ki je med drugim vinogradnike poučil, kaj morajo ukreniti, da trle uspešno obvar-jejo pred sušo in raznimi boleznimi. Na kioineu je izjavil, da bodo prihodnje leto najbrž priredili razstavo vin, pri kateri bodo sodelovali vinogradniki z vsega Tržaškega. Gospod! Grbec je nato v imemu pokrajinske uprave i znočil častno diplomo in zlato kolajno g. jakol)u Žerjalu iz Boljunca, ki je po oceni komisije razstavil najboljše vino. Srebrne kolajne jc prejelo šest drugih kmetovalcev, meditem ko so vsem udeležencem razstave podelili častne diplome. BAZOVICA Zaprli so bolniško blagajno Delavce iz Baiz-oviee in bližnjih vasi je pred dnevi neprijetno presenetila vest, da je prefektura odredila, naj se zapro prostori tukajšnje bolniške lil a gaju c. Enak ulkrep je prefektura izdala tudi za bolniške blagajne v Sv. Križu in v Dolini. Zdi se, da so se ob-laistva odločila za la korak na zahtevo pokrajinskega' zdravnika, ki je baje ugotovil, da poslopja, v katerih se nahajajo boli niške blagajne, nikakor ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom. To bo verjetno res, toda prefektura je s svojim ukrepom občutno oškodovala delavce, ki bodo odslej morali na zdravniške preglede v Trst. Prizadele so s tem tudi delavske družine, saj je vendar znano, da se gospodinjci in njihovi otroci ne morejo z lahkoto oddaljiti od doma. Zato se nam zdi, da so delavci povsem upravičeno protestirali proti odloku, s katerim je prefektura 'bolniške blagajne kralkoinalo zaprla. Kot slišimo, jc o tej zadevi v ponedeljek razpravljal tudi osrednji odbor bolniške blagajne v Trstu, ki je zdravniku dr. Manniju poveril nalogo, naj oblastva na prefekturi prepriča, da odlok prekličejo. Da je odlok izšel, je po našem odgovorna tudi sama uprava bolniške blagajne, ki se ni nič ali prav malt pobrigala, da hi svoje ambulante vsaj nekoliko preuredila in izboljšala. DEVIN O avtomobilskem prometu Nahajamo se v polmi poletni sezoni in ob vsej obali 'mrgoli ljudi, ki si v morski vodi iščejo utehe pred neznosno Vročino. Mnogi izletniki, zlasti tujci, prihajajo k morju na avtomobilih in drugih motornih vozilih, tako da je n. pr. y devinskem pristanišču ob določenih dmeli taksen naval, da skoraj ne moreš niti peš po cesti. Prav ob teh dneli| ponovno vidimo, kako je nujno potrebno čunprej pripraviti posebne prostore za pristajanje avtomobilov in rešiti, je dolžnost oblast e v, da bolje urede promet tako v pristanišču kol na cesti od vaškega trga do morja. Dane« se namreč dogaja, da avtomobili pristajajo, kjerkoli in kakorkoli se voznikom zljubi, ne da bi se brigali, kje se bodo ustavili tisti, ki pridejo za njimi. Nujno je zato, da se zadeva čimbolj e in čimiprej reši, saj je venidar treba smotrneje izkoristiti že tako majhen razpoložljivi prostor. To delo bi po našem najbolje opravila devinska policija, ki jo zato prosimo, naj stvar temeljito preuči in nato sprejme primerne ukrepe. FERNETIČI Kaj je z napeljavo telefona? Prebivalci obmejne vasice Fernetiči smo se v listu že večkrat pritožili, da nimamo' pri nas še javne telefonske govorilnice. Preteklo je že več ko dve leti. ko so nam tako županstvo kot Urad za tujski promet in ostale ustanove za gotovo obljubili, da bomo v vasi imeli telefon. Toda doslej ni o njem ne duha ne sluha. Ker smo zvedeli, da bo v soboto seja rc-penlaborskega občinskega sveta, upamo, d; 1)0' predstavnik naše vasi la dan ponovno sprožil vprašanje telefona na Fernetičih ter zahteval, naj se zadeva premakne z mrtvega tira. VSEM MLADIM IZOBRAŽENCEM Krožek mladih izobražencev iz Trsta in Krožek mladih izobražencev iz Gorice priredita v nedeljo, 3. avgusta, celodnevni izlet z avtobusom v Kranjsko goro in Vršič. Mladi izobraženci, ki se ga nameravajo udeležiti, naj se prijavijo najkasneje do 30. julija v Trstu, ul. Commerciale S/I. (tel. 28-770) ali pa v Gorid, na Travniku 18/11., kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Udeleženci z dežele se lahko prijavijo po poštni dopisnici. slrpno čakajo, da jih v teiu pogledu izenačijo z ostalimi poljedelci v republiki. Zakon o kmečkih bolniških blagajnah je v Italiji stopil v veljavo že pred več ko 3 leti. Slišali smo Obenem, da se besedilo zakona že prevaja v slovenščino. AVSTRIJSKI POSLANCI V TRSTU Te dni je dospelo v Trst 22 avstrijskih poslancev, elanov parlamentarne komisije za državne carine. V našem mestu sio jih sprejeli ravnatelj Javnih skladišč dr. Tanaaco in visoki uradniki pri Trgovinski zbornici. Gostje So obiskali naše pristanišče, miramarski graid in Ir^iške ladjedelnice. TRST VIA CARDUCCI 15 Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov toplomerov in fotografskega materiala B Pri Državni založbi Slovenije je izšel sedmi zvezek Zbranih spisov Ivana Tavčarja. Uredila ga je Marja Boršnik. Zvezek vsebuje že skoro pozabljene Tavčarjeve časnikarske politično-polemične in druge spise, objavljene v Slovenskem narodu pod raznimi psevdonimi. ■ V Beljaku jc prirejena v okviru tamkajšnjega tradicionalnega »ljudskega praznika« razstava sodobnega slovenskega slikarstva. Bila je ugodno sprejeta. PREDOLGO ČAKAJO NA ODŠKODNINO Mnogi kmečki posestniki iz Vižoivelj, Devina, Slivnega in 'Nabrežine se pritožujejo, ker jim državna oblastva niso še izplačala odškodnine za zemljišča, ki so jim bila že pred leli razlaščena in na katerih so bili zgradili tako imenovano trbiško cesto. Bes jc, da je bila nekaterim posestni kom škoda že poravnana, toda premnogi-na žalost še vedno čakajo, da prejmejo, kar jim pripada. Preprosti ljudje sploli ne morejo razumeti, čemu oblastva toliko časa to zadevo zavlačujejo, saj bi morala vendar vedeli, da naši kmetje ta denar krvavo potrebujejo. Gre namreč za male poseslnike, ki hudo občutijo razlastitev svoje zemlje! Tržaško prefekturo in goriško soidnijo zato prosimo, naj prošnji' za odškodnino čimprej pregledata in jih odobrita. Sedaj je sicer čas počitnic, toda to bi nikakor ne smel biti vzrok ali razlog, da se rešitev te važne zadeve spet odloži. KMETE HODO ZAVAROVALI Zvedeli smo, da namerava generalni komisariat v najkrajšem času raztegniti na Tržaško ozemlje zakon o kmečkih bolniških blagajnah. To vest bodo gotovo z veseljem (Ostalih vozil. Dokler se pa vprašanje ne more I sprejeli vsi naši kmetovalci, ki že več let ne- Na klasični in realni gimnaziji Včeraj so na klasični in realni gimnaziji maturantje dokončali zrelostne izpite. Na klasični gimnaziji je polagalo izpile 35 kandidatov; med terni devet z goriškega liceja. Z uspehom so opravili maturo trije kandi-datje iz Gorice, in sicer: Bednarik Joško, Bregant Marij in Budilma Anamarija. Izmed tržaških je proglašenih za zrele pet kandidatov :■ Košuta Edvard, Jogan Hektor, Godina Tatjana, Pertot Bruna in Umek Evelina. Od skupnega številu je bilo 8 odklonjenih, ostali imajo popravne izpile, eden je odsoten. Na realni gimnaziji so pa lile izidi: Gregorič Marija, Pavlica Peter, Belič Vladan in Starec Iva so z uspehom položili maturo; sedem jih ima popravne izpite, trije so bili odsotni. Vsem abiturijentom iskreno čestitamo! Na Trgovski akademiji Prve dni tedna so se zaključili zrel osi ni izpiti na slovenski trgovski akademiji v Trstu. Od 40 kandidatov jih jc iizdelalo 16, popravne izipite jih ima 21, diva kandidata sta bila zavrnjena, eden pa se k izpitoim ni prijavil. Izdelali so naslednji dijaki: Camciani Marija, Filipčič Edvard, Gabrovec Ondina, Jamšek Ada. Lavrenčič Miranda, Le p or e Klavdija, Mieheluizzi Selma, Požega Marjetica, Kraševec Bruna, Bebec Gracijela, Štefančič Silvana, Stopar Dino, Sulhan Danica, Tanče Viktor, Volk Vivijana in Cupi.n Darij. Novim knjigovodjem iskreno čestitamo in jim želimo mnogo uspeha v bodočem poklicu- j is GORIŠKI OBČINSKI SVET Prejšnji četrtek je bila seja g.oriškega mestnega sveta. Komunistični svetovalec Battel-lo je takoj v začetku splaval na široko področje mednarodne politike. Govoril je z nizkim in tihim glasom in v svojem mladeniškem navdušenju obsodil vojaški nastop Amerikancev in Angležev v Libanonu in Jordaniji, ki je po njegovem povzročil hudo mednarodno politično in vojaško krizo. An-gl o ameriški korak naj bi pomenil »nasi.je nad svobodo tamkajšnjih narodov« in nevarnost za svetovni mir. Končno je govornik pozval večinsko Stranko, naj tudi ona obsodi ravnanje zapadnih velesil. Predstavnik krščanskih demokratov Agati je govornika takoj zavrnil, češ da bi (bili komunisti morali z enako odločnostjo o!:soHi i nastop sovjetske vojske na Madžarskem, ki je bila zatrla svobodo tamkajšnjega naroda. Pripomnil je obenem, naj bi mestni svet ne obravnaval vprašanj svetovne politike, za katero so odgovorni državniki in ne mestni očetje. * Svet je nato pričel razpravljati o spremembi voznega reda, ki jo je predlagalo avtobusno podjetje ATA. O tej zadevi so svetovalci, kot smo zadnjič poročali, že razpravljali predpretekli teden. To poit je prvi spregovoril monarhist Pedroni ter izjavil, da se strinja s predlogom upravnega odbora. Proti je bil komunist Batti, ki je dejal, da zaradi skrčenega voznega reda obstaja ‘nevarnost, da podjetje odpusti 6 delavcev. Battijeva izvajanja je zavrnili tudi dr. Sfiligoj, ki je predlagal, naj se sprejme volja odbora. O zadevi sta govorila še poidžupan dr. Poterzio in župan d,r. Berinardis. Po njunih pojasnilih je olbčinski svet z 19 glasovi končno sprejel predlog upravnega odbora, naj se vozni red skrči. Proti je glasovalo 6 svetovalcev (dva komunista, dva socialna demokrata, en krščanski demokrat iz Ločni-ka, ki ie posebno hud, da je ATA ukinila nekaj voženj, in slovenski svetovalec Albin Šuligoj). Štirje svetovalci so se pa glasovanja vzdržali. POKRAJINSKI SVET Preteklo soboto je v dvorani na Korzu Verdi zboroval pokrajinski svet. V isti dvorani je bil prejšnji ipetek, in sicer na pnlbudo pokrajinske uprave, tudi važen sestanek vseh županov z Goriškega. Razpravljali so o cestah, ki naj preidejo v upravo pokrajine oziroma države. Goriški župan je predlagal, naj preide v upravo pokrajine zlasti pot, ki od državne ceste pelje v Štandrež. Slične predloge so postavili tudi ostali župani. To vprašanje je na zadnji seji obravnaval tudi pokrajinski svet. Med pokrajinskimi cestami, ki naj bi prešle pod državno upravo, so zlasti poti iz Pevme do Števcrjana, cesta Devetaki-Doberdob-Tržie ter ipoit Tržič-Za-graj in cesta Gorica-Gradiška-Červimjan. Pod pokrajinsko upravo bi prišle zlasti cesta Go-rica-Sovodnje-Zagraj, pot Sovodnje-Vrii-Mar-tinščina ter cesta iz Zdravščine do Devetakov. Novi list že tri leta piše, da morajo priti pod državno ali pokrajinsko upravo vse tiste občinske ceste, ki ne služijo zgolj koristim prizadetih občin, marveč vsej pokrajini. To velja zlasti za cesto štandrež-Sovodinje-Za- graj in za obe poti, ki vodita iz Gorice do državne meje skozi Oslavje in Grojno. Še važnejše pa je, da se te ceste čimprej asfaltirajo. Po daljši razpravi je predsednik dr. Culot obvestil svetovalce o predlogih, ki so jih na petkovem sestanku postavili župani, ter izjavil, da bo' upravni odbor za prihodnjo sejo pripravil natančno izdelan predlog. Ob začetku je pokrajinski svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri poziva ministrstvo in pristojne ustanove, naj zajamčijo tr-žiškim ladjedelnicam in goriški tovarni SA-FOG dovolj dela. Znano je namreč, da nameravala ti podjetji skrčiti delovni urnik in odpustiti nekaj delavcev. Svetovalci so tudi sklenili odpisati davčne doklade 30 družinam iz Dolenj, ki so zaradi 7imrzali v maju leta 1957 pretrpele veliko škodo na pridelkih. Strinjamo se tudi s predlogom svetovalca Bergomasa, da je treba odpis doklad razširiti na druge oškodovance, •četudi bi vlada zanje sprejela posebne ukrepe. S tem predlogom se je strinjal tudi predstavnik večinske stranke Cocianni, ki je dejal, naj svet to vprašanje prouči na eni prihodnjih sej. Upamo tudi, da svetovalci ne bodo zanemarili slovenskih oškodovancev. IZ DOBERDOBA V sredo prejšnjega ledna bi na našem županstvu morali oddati na javni dražbi (gradnjo jameljske ljudske šole in novega pokopališča v Dolu. Dražbe pa ni bilo, ker se nanjo ni odzvalo nobeno podjetje. Zdi se, da podjetja nočejo sprejeti teh del, ker v Jam-lijah in v Palkišču ni vodovoda in električnega toka. Zalo bo žuipanstvo moralo dražbo' ponoviti in staviti podjetjem ugodnejše pogoje. Kolt znano, ie vla;da nakazala 100 milijonov lir za gradnjo ljudskih hiš v goriški pokrajini. Nekaj tega denarja pojde tudi za zidavo šeststanovanjske hiše v Jamljah. Do-beidobska občina bo. morala poskrbeti le primerno zemljišče. IZ SOVODENJ V ponedeljek preteklega tedna je imel na županstvu v Gradiški sejo odbor Vzhodno-fiirlanskenra vodovoda (CAFO). Predsednik g. Bressan je poročal o svojem potovanju v Rim. Načrt za razširitev furlanskega vodovoda v občinah Dolenje, Doberdob, Sovodnje in Zagraj, ki predvideva 200 milijonov lir stroškov, bo vlada verjetno odobrila še ta teden. IZ PODGORE V predpreteklem tednu so imeli predstavniki vseh treh večjih sindikalnih organizacij več seslankov z delavstvom rajonskega oddelka naše predilnice. Na njih so poročali o pogajanjih med delavstvom stroke in upravo pi nadškof ter vojaški in civilni odličniki. Nato se je pričelo slovesno kosilo, zunaj pa je mesto priredilo baklado. Naslednje juitro- je cestr obiskal grob svojega bivšega vzgojitelja grofa Co-roninija, nato so sledile vojaške parade, sprejemi in popoldne velika ljudska veselica na Rojeah. Tu je nastopil mogočen zbor 200 slovenskih pevcev. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Kultura je naša moč in naš ponos (RAZSTAVA SLOVENSKIH GOTSKIH FRESK V CELOVCU) Te dni vabijo po Celovcu prikupni letaki z reprodukcijo gotskega angela na razstavo gotskih fresk iz Slovenije, ki je prirejena v tamkajšnjem Umetniškem domu. Organizirali so jo v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško na pobudo ljubljanske Narodne galerije in Kulturnega referata koroške deželne vlade. Gradivo za razstavo je odbrala iz svojih zbirk Narodna galerija pod vodstvom dr. Karla Dobide. Gre za kopije, ki so jih naredili akademski slikarji na platno, karton, lesonitne plošče ali omet. Pred Umetniškim domom vihra na visokem drogu slovenska zastava in to je prav gotovo zdaj edini kraj na svetu izven Slovenije, kjer plapola slovenska trobojnica. To prijetno preseneti in gane slovenskega obiskovalca, hkrati pa se spomni, da je edino kultura tisto, s čimer se lahko Slovenci uveljavljamo v svetu in zlasti pri sosedih. Freske so izdelane v svojih stvarnih obsegih: ko stopi obiskovalec v veliko osrednjo dvorano, ga pozdravijo s sten veliki svetniški liki v tipičnih togih, nekam krčevitih in odrevenelih držah gotskega sloga. Vse freske so iz 14. in 15. stoletja. Ko hodi človek od slike do slike ter opazuje te stvaritve davnih slovenskih in tujih slikarjev, ki so delovali na slovenskih tleh, se ga polašča tiho ganotje ob misli, da so te freske krasile slovenske podeželske cerkvice že pred 500 in 600 leti, da so molili pred njimi naši predniki v časih turške nevarnosti in da je klečal pred njimi marsikak kmečki upornik še zadnjo nedeljo, preden je padel na bojišču v spopadu z vojaki in valpti grabežljivih graščakov. Pri .natančnejšem ogledovanju fresk pa tudi odkrijemo, da je marsikje togost strogega gotskega sloga omehčana z duhovitimi realističnimi podrobnostmi in celo s humorističnim prikazovanjem človeških tipov in prizorov iz tedanjega življenja, n. pr. na freski »Sveta nedelja«, ki jo je naslikal Johannes concivis de Laybaco (Janez Ljubljanski) v cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, na freski »Marijino rojstvo« v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom, ki je delo neznanega mojstra, na »Kmečkih obrazih« Janeza Ljubljanskega, ali na »Pogubljenem dekletu«, kjer je isti slikar sredi štirinajstega stoletja do vseh podrobnosti naslikal razkošne oblike mlade ženske, | ki mora za svoje morda le ne prehude grehe naga v pekel. Obiskovalec se nasmehne, ko pomisli, da je ta freska krasila cerkev v Visokem pod Kure-ščkom in da bi naj bila služila za svarilni zgled ter odvračala misli vernikov od grešnih poželenj. Razstavljenih je 38 posnetkov fresk, nekaj Ster-nenovih slik (akvarelov), ki prikazujejo notranjost nekaterih cerkva, in vrsto fotografij, ki ponazoruje-jo tehnično plat opravljenega dela. Kulturni urad koroške deželne vlade je izdal ličen seznam v obliki brošure, ki šteje okrog 20 strani besedila in 19 celostranskih enobarvnih odtisov. Znani umetnostni zgodovinar France Stele je napisal za katalog daljši prikaz gotskega stenskega slikarstva v Sloveniji, v katerem poudarja, da je nastajalo v tesni povezavi s koroškim in da predstavlja logičen člen v razvojni verigi gotskega Slikarstva, ki sega od Piemonta preko južne Švice in južne Tirolske, Fur- Lojze Spacal v luči kritike Lojze Spacal si je z nagrado, ki jo je dobil na letošnji beneški Bicnnali, in z zadnjimi razstavami v Milanu, Genovi in drugod izredno utrdil svoj sloves. Tako n. pr. govori znani umetnostni kritik Giulio Montenero, ko poroča v dnevniku II Giorna-Ie di Vicenza o razstavi litografij evropskih mojstrov v palači »del Palladio« v Vicenzi, o Spacalu takoj za Picassom. Poleg Spacala so se udeležili razstave iz Italije še taki mojstri litografije* kot so Santomaso, Afro, Gentilini, Saetti in drugi, iz tujine pa Mird, Kandinsky, Friedlander, Adam, Har-tung in, kot že rečeno, poleg nekaterih drugih še Picasso. Razstava je obsegala skupno trideset litografij in je hotela prikazati dela največjih evropskih mojstrov. Spacal je zastopan z največjim številom del. Vsi kritiki so soglasni v odlični oceni njegovega mojstrstva, vendar pa dajo razumeti, da žalujejo za »njegovim okusom za realnost stvari« izpred nekaj let in da mu težko slede v njegovo »skoro-abstraktnost«. Toda umetnik sam najbolje čuti, kam ga žene in kaj želi izraziti ter kako. lani je in Koroške'ter Slovenije do Istre, hkrati pa je naravni del srednjeevropskega cerkvenega slikarstva tiste dobe. Uvod v katalog pa je napisal dr. Othmar Rudan, vodja kulturnega oddelka koroške deželne vlade. Ta drobna knjižica spada v knjižnico vsakega slovenskega izobraženca, ki mu je pri srcu-kulturna preteklost in sedanjost slovenskega naroda. Celovški tisk je o razstavi pisal z veliko simpatijo in s spoštovanjem, tako je pisalo, tudi časopisje, ki drugače ne varčuje z napadi na Slovence. Razstavo bodo prenesli še v druge države in lepo bi bilo, če bi jo lahko videli tudi v Trstu. M. Z. KULTURNE VESTI n Ljubljanski kritiki so zelo pohvalno pisali o Slovenskem narodnem gledališču iz Trsta, ki je uprizorilo na ljubljanskem festivalu Goldonijevo igro Primorske zdrahe. Napravilo je odličen vtis. Pozneje je gostovalo še v Postojni. ■ Akademska plesna skupina France Marolt iz Ljubljane je z velikim uspehom nastopila na »ljudskem prazniku« v Beljaku, kjer je prikazala gorenjske, belokranjske, primorske in druge slovenske plese, pa tudi nekaj hrvaških in srbskih. Korošcem so najbolj ugajali slovenski plesi, n. pr. kritiku celov-ške Volkszeitung. Balkanski plesi so se jim zdeli »predivji«. Predstave so se udeležili odlični predstavniki koroškega političnega in kulturnega življenja. ■ Te dni se je končalo prvo šolsko leto slovenske gimnazije na Koroškem, ki je obsegala letos tri razrede. Prihodnje šolsko leto bo prišel zraven še četrti razred in vsako leto eden, dokler gimnazija — prva slovenska gimnazija na Koroškem — ne bo popolna. Vzgojila bo .nov rod slovenskih izobražencev in dala slovenski manjšini več kulturne samozavesti. n Založba Lipa v Kopru je izdala zbirko mladega slovenskega pesnika Janeza Ovseca, ki jo je resna kritika zaradi intimnega značaja Ovsečeve poezije zelo dobro sprejela. ■ 19. julija se je začel festival jugoslovanskega filma v puljski Areni. Odprli so ga z bosanskim filmom Crni biseri, ki je napravil dober vtis tudi na tuje kritike. Slovenci bodo predvajali film Dobro morje, ki rie more upati na uspeh (izdelek Triglav-Filma) in »Kala«, izdelek Vrba-Filma. Ta film je še neznanka, ker ga še nihče ni videl. Poleg tega bodo predvajali slovensko - italijanski koprodukcijski film Velika sinja cesta, ki smo ga lahko videli že v raznih tržaških kino dvoranah. • , V DACHAUSKIH BLOKIH K. Z. 25 »Saj so znoreli! Ti ljudje so znoreli!« je tarnal gospod Klun. Res si je Iti!o težko razlagali, da l>i mogel 'kak človek samo iz političnega fanatizma pošiljati transporte svojih rojakov v Dachau in v druga nacistična koncentracijska taborišča, tem manj, ker- vse te tedne, odkar sva bila zaprta, niti on nili jaz nisva spoznala v zaporih niti enega samega človeka, ki bi ga bila lahko označila za prepričanega 'komunista; večina med njimi so bili prepričani katoličani in demokrati. Tega so bili zmožni le moralno gnili ljudje kot Loeli in njegovi tovariši, ki sem jih pred vojno poznal kot odbornike raznih »katoliških« in (jugoslovensko) »nacionalnih« or-organizaeij; bili so polni nekega dozdevnega idejnega zanosa in navdušenja za voditelje, talko da se nikomur ni sanjalo, da skrivajo v sebi tako moralno gnilobo. Zdelo se nam je, da smo komaj zatisnili oči, ko so nas že prebudili. Ljudje so razburjeno skakali pokonci. Nastal je spet hrup, vsak bip je kdo odklenil vrata in kričaje prebiral s seznama imena tistih, ki smo bili dolločeni za transport, ali pa nami prišel dajal navodila. Če je prejšnji večer disciplina nekoliko popustila, je poslala zdaj zjutraj še ostrejša kol po navadi. l}ilo je še zelo zgodaj, zunaj je bila še trda tema. Nekateri so se kljub prepovedi vzpenjali na okna, da še zadnjikrat objamejo s pogledom domače mesto, ki je dremailo v teini. V veljavi je bila policijska ura in ulice okrog umobolnice so bile prazne, le kaka vojaška obhodil ica je prišla zdaj pa zdaj mimo. Razločiti jo je bilo po trdili, enakomernih korakih ali po prižiganju električne baterije, s katero je osvetljevala zidove in vogale hiš. Mesilo je moralo biti namreč zatemnjeno. Le redkokje je svetila kaka luč. Tisti, ki so odhajali in zapuščali dekleta, ki so jih prihajala vsak dan obiskoval poti okna, so naročali 'prijateljem, kako naj jim sporoče zadnji pozdrav in odpošljejo domov stvari, ki jih niso nameravali vzeti s seboj. Sedeč na nahrbtnikih, preko katerih so imeli zvite odeje, in v polkolenkah ter vetrnih jopičih so se zdeli podobni izletnikom, ki čakajo zigodaj 'v nedeljo zjutraj na postaji na vlak, ki jih bo odpeljal do Bleda, Bohinja ali v vznožje Kamniških Alp. Barantalii so za: nemške marke kot pravi turisti. Kljub vsej tragičnosti našega položaja in žalosti zaradi slovesa od domačega mesta je prevladovalo neko stvarno in ncsentinientalno razpoloženje. Večina se je v duhu že odtrgala od domovine in bila v mislih že na tujem, kjer nas je čakala neznana usoda. Nihče ni uganjali sentimentalnosti, ljudje so bili molčeči, slišati je bilo le stvarne opazke o preprostih stvareh v zvezi z odhodom. Čeprav so nas bili zgodaj prebudili, smo morali precej dolgo čakali na nenihke tovorne avtomobile, da nas odpeljejo na postajo v Št. Vid. Bil je že svetel dan, ko se je končno zaslišalo brnenje motorjev in so nas začeli v skupinah klicati iz solb na hodnik, kjer so nas že sipet klicali po imenih, nas preštevali in nas potem, vedno v skupinah po abecednem redu, spravili na tovornike, ki so stali na dvorišču. Zaradi abecednega reda, po katerem so sestavili skupine, so se morali prijatelji ločiti, pri čemer je nastalo nekoliko vznemirjenja in razburjenja; nekateri niso bili računali na to in so si bili porazdelili stvari, misleč da bodo oslali skupaj in jih skupaj uporabljali, ali pa so jih dali nosili drugim, ki niso imeli mnogo prtljage. Toda stražnikom sc je naenkrat silno mudilo, niso sc ozirali na ugovore in proteste, spehali so nas po stopnicah in nas silili, da suio naglo poskakali na kamione. Najbolj vneti so bili pri tern priganjanju stražniki v civilu. >Na obrazili jim je poigraval cinični nasmešek. GOSPODARSTVO UNIČUJTE PREDENICO! Kdor je kdaj sejal deteljo, tako kieerno ali večno deteljo (ertba medica) kot domačo ali dvoletno deteljo (trifogliq violetto), se je gotovo seznanil tudi s predenico, ki je najhujši zajedavec — parazit — na detelji-ščih .in čestokrat tudi na travnikih, kjer raste samo nekaj detelje. Da je travnik okužen po tem zajedavcu, spozna mo po večjih ali manjših oplazili bolj rumenkaste barve, ki jih vidimo že od daleč. Ta mesta so povsem prepredena s predenico in postajajo polagoma čedalje večja, tako da je tu uničena vsakršna rast. Seme predenice je zelo drollmo, polkrožno, črne do lemnusive barve. Rrž ko pade na zemljo, izkali in se razvije tanka nit, ki je z enim koncem pritrjena v zemlji, drugi konec pa niha vse dotlej, dokler ne dobi opore. To je lahko stebelce detelje ali kake trave, okoli katere se predcniea ovije. Zajedavec pa se na žalost ne razmnožuje samo s semenom, temveč tudi s koščki svojih trakov. Ti so namreč zelo trdoživi in se raz-možujcjo, čeprav hi bili zelo oveli. Mraz ne uniči predenice, ker kak njen del vedno ostane dobro zavarovan, tako da se začne spomladi spet razmnoževati. Ker predenica nima v zemlji svojih korenin, živi popolnoma na škodo ostalih rastlin. Najprej se ovije okoli stebelca trave ali detelje, nato se nanj pritrdi z malimi, ploščicam podobnimi oprijemki. S posebnimi scsalkami končno srka sok iz stebla, ki zato postopno hira. predenica pa se s svojimi nitmi vedno bolj širi. Kako se obvarjemo predenice? Skrbeti moramo predvsem, da sejemo samo tako seme, o katerem z gotovostjo vemo, da ni pomešano s predenico. Zakoni so v tem pogledu zelo strogi. Kdor kupi seme pri trgovcih ali v zadrugah, je lahko gotov, da je detelja čista. Trgovinb in zadruge imajo namreč stroje čistilnike, ki izdočajo seme predenice od detelje. Mnogo na slabšem je pa kmet. ki si deteljo nabavi pri zasebnem proizvajalcu, ker ta skoraj -gotovo nima čistilnika. Zalo bomo seme detelje kupili pri zasebniku samo, če smo gotovi, da prilia]* z deteljišča, kjer ni bilo predenice, in če vemo. kako je bilo seme omlačeno. Seme, ki so omlatili na javnih mlatilnicah, ne more bili zanesljivo, ker ne vemo, kakšna je bila detelja, ki so jo pred nami omlatili. , Predenica pa se razmnožu je tudi s koščki predeničnib niti. So hudobneži, ki večkrat vržejo pest takšnih niti na sosedovo detelji-šče samo iz' zavisti ali zločinskega nagona. Za srečo je takih zlikovcev malo. a prevečkrat se tudi zgodi, da prenesejo predenico lovci na čevljih, kakor tudi radovedneži, ki brez potrebe lazijo po tujih detel jiščih. Kako predenico zatremo? Če je detel j išče že okuženo s predenico, jo moramo čitnprej in temeljito uničiti. To pa naredimo takole: Najprej ugotovimo, kako daleč segajo niti predenice. Okužene oplaze zaznamujemo s paličicami in jih gladko pokosimo. Vse nakoišeno spravimo na kup, polijemo z bencinom ali nafto in sežgemo. Ko je vse zgorelo, poškropimo pokošeni- opla z s % % raztopino natrijevega arzenata (arsenato di so- dio). En hi škropila (100 litrov vode in 500 gramov natrijevega arzenala) zadostuje za 500 nr. Po nekaj dneh to površino prekopljemo, in zopet posejemo z deteljo. Seveda je ta način zatiranja predenice .umesten samo, če gre za majhne oplaze. Če pa je okužba splošna, je najbolje, da detelj išče preorje-mo in posejemo s koruzo, krompirjem ali s kakšno drugo kulturo, ki jo je treba opleti. V prejšnjih časih so svetovali, naj okužene površine škropimo z raztopilno železne ali zelene galice (solfato di ferroj, ki pa ni zanesljivo učinkovita. V trgovini pa dobimo tudi druga dobra sredstva, ki pa so skoraj 'vsa sestavljena na podlagi natrijevega arzenata. PROTI NERVOZNOSTI RASTLIN Doslej smo vedeli, da so ljudje nervozni. Ravno tako nam je znano, da so nervozne živali, zdaj pa je znanstvo ugotovilo, da so nervozne tudi rastline. Saj ni čudno! Rastline imajo tudi svoje življenje in občutijo vročino in sušo, mraz. in slane ter dolgotrajno dežev- j(>- Ameriško podjetje Iluher Co. je začelo proizvajati posebno kemično sredstvo, tako imenovani Duraset, s katerim poškropi jo grmičevje, drevje in povrtnino v izrednih vremenskih prilikah. Poskusi so pokazali, da so rastline za tako škropljenje zelo hvaležne in ga poplačajo z višjimi pridelki. To se \porini pregled =—j GAUL — PRVI V 45. DIRKI PO FRANCIJI V letošnji kolesarski dirki po Franciji je zasluženo zmagal- Charly Gaul, eden sedanjih najboljših kolesarjev na svetu. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Favero, ki je vse do predzadnje etape pogumno branil rumeno majico. »Tour de France«, največja kolesarska dirka na. svetu, je bila letos razdeljena na 24 etap. Kolesarji so prevozili skupno 4.319 km. Dirka se je začela v Bruslju. V prvih etapah so dirkači morali voziti skozi tako imenovani »severni pekel« in so nato po več ravninskih etapah, v katerih so se izkazali zlasti hitri in vztrajni kolesarji, dospeli do Pircnejcv. Tu so sc pričele naporne gorske etape, ki so se zaključile z vzponom na goro Ventoux .Dirka se je nato nadaljevala po običajnih alpskih cestah z znanimi vzponi, kot so Vars, Izoard in Lantarct. Od 120 udeležencev jih je prispelo na cilj le 78. Za letošnjo dirko so bili veliki favoriti Francozi, ki so tvorili močno in preizkušeno moštvo. Vodila sta jih Bobet in Anquetil, katerima so stali ob strani izkušeni in borbeni kolesarji, kot so Darrigade, Fo-restier, Bergaud in Bauvin. Močna so bila tudi moštva Belgije, Italije in Španije ter nizozemsko-luk-semburška ekipa. V prvih etapah so imeli glavno besedo Francozi in zlasti Darrigade, ki je včč dni nosil rumeno majico. V borbo za prvo mesto so posegli tudi Italijani, od katerih sc je odlikoval mladi Favero, ki je na Pirenejih celo oblekel rumeno majico. V gorskih etapah je zablestel vztrajm Bahamontes, ki se je v lestvici plezalcev uvrstil na prvo mesto. Ko se je dirka bližala koncu, sta se za častni naslov bila Italijan Favero in Francoz Gcminiani, toda na ,gori Ventoux je Luksemburžan Charly Gaul pokazal vso svojo moč in sposobnost ter se odločno uvrstil v ospredje lestvice. Svoj položaj je zboljšal v vseh naslednjih alpskih etapah in zlasti v silno naporni dirki do Aix les Bainsa. Mladi kolesar je nato zmagal v etapi na kronometer in s tem osvojil 45. krožno dirko po Franciji. Od Italijanov sta sc poleg Favcra in Ncncinija odlikovala Baffi in Catalano. Med najboljšimi so bili tudi Belgijci Adriaenssens, Planckaert in Hoeve- je izkazalo meti drugim pri fižolu, paradižnikih, bombažu, hruškah itd. Strošek za škropljenje znaša 4 tisoč lir na hektar. DA NISO JAROLKA ČRVIVA... Kjer imajo velike sklenjene nasade jablan kol v Emiliji in na Južnem Tirolskem, se proti črvivosti plodov borijo 'tako, da jablane večkrat škropijo. Prvič v drugi polovici maja, junija škropijo trikrat, julija in avgusta dvakrat. V prvih mesecih škropijo s t/2% svinčenim arzenalom, kar pomeni, da v 100 litrih vode raztopijo po •/(> kg svinčenega arzenata. Poleg tega uporabljajo DDT v obliki gesaro-la (0.2%), fosforove e st ere (0.1%) ali raztopino, ki jo napravijo iz 0.4% svinčenega arzenala in 0.1 % fosforovega estera. V avgustu -kropijo samo z 0.1% raztopino fosforovega estera. Kako učinkujejo posamezna sredstva? Svinčeni arzenal vpliva na prebavo, torej zamori škodljivca, ki ga je zastrupljeni list použil. Zato pa svinčeni arzenal ne uniči tudi najezdnikov, to je tistih koristnih žuželk, ki škodljivca uničujejo. Poleg dobre strani ima pa škropljenje z arzenalom tudi senčne: škropilo je predvsem drago in na plodovih pušča majhne usedline. DDT (gesarol) in fo-sforovi esteri vplivajo na prebavo, a uničijo obenem vse, kar pride z njimi v dotik, se pravi škodljive in koristne žuželke. To škropilo pa je cenejše. Sama škropila stanejo povprečno od 230 do 370 lir za vsako jablano. Strošek je velik, toda vsi plodovi ostanejo zdravi. naers. Razočarali pa so Francozi, katerih čast je branil le stari Geminiani. Končna lestvica: 1. Charly Gaul (Luksemburg), km 4.319 v 116 urah 59’5" s povprečno hitrostjo 36,905 km na uro; 2. Favero (Italija) z zaostankom 3’10"; 3. Geminiani (Sred. Jug) 3*41 ”; 4. Adriaenssens (Belgija) 7’16"; 5. Nencini (Italija) 13’33'; 6 Planckaert (Belgija) 28'9"; 7. Bobet (Francija) 31’ 39”; 8. Bahamontes (Španija) 40’44”; 9. Bergaud (Francija) 48'33” in 10. Mosvenaerš (Belgija) 58’2»”. SLOVENSKI ŠPORT V TRSTU Prejšnji teden je PD Pregare iz Trsta priredilo namiznoteniško tekmovanje za pokal Danila Mla-dovana. Sodelovale so le ekipe PD Pregare, PD Skedenj (I. in II.) ter PD Vrba iz Sovodenj, škoda je, da so tekmovanja priredili v tako pozni sezoni in v naj večji vročini, kar je brez dvoma onemogočilo večjo udeležbo. Veliki favoriti za končno zmago so bili škcdcnjci, ki so po ostri borbi res osvojili pokal. Izidi: UD Pregare - PD Skedenj 3:2; PD Pregare - PD Skedenj II. 4:1; PD Skedenj I. - PD Skedenj II. 4:t; PD Skedenj I. - PD Vrba 5:0; PD Vrba -PD Skedenj II. 4:1 ; PD Pregare - PD Vrba 4:1; PD Skedenj I. - PD Pregare 3:1. Vrstni red: 1. PD Skedenj I. (Bajec, Merlak, Grmek, Sosič) 14 točk; 2. PD Pregare (Rudolf, Živic, Klun, Cesarec) 12; 3. PD Vrba (Mozetič, Brumat, Kuzmin, Tomšič) 5; 4. PD Skedenj II. (štrajn, Berginc, Patrizio, Hrovatin) 3. ŠPORT PO SVETU Avtomobilizem — Anglež Collins je na vozilu Ferrari zmagal v dirki, ki je bila v soboto v Silver-stonu. Na prevm mestu lestvice za svetovni naslov je trenutno Anglež Hawthorn. Tenis — Prejšnji teden so odigrali polfinalni srečanji Davisovega pokala za evropsko cono. Italija jc premagala (4:1) Poljsko, Anglija pa je porazita (5:0) Francijo. Nogomet — V Bologni je Bari tesno premagal (1:0) Verono. To je bilo prvo srečanje za vstop v A ligo. Motociklizem — V Nucrburgringu so bile dirke za svetovno prvenstvo. V posameznih skupinah so zmagali Ubbiali (125), Provini (250), Surt-ses (350 in 500) na vozilu M.V. ter Schneider-Kraus (sidecars) na motorju znamke BMW. V ZVITOREPEC IN 1AUOTNIR. STA BliA 1E BLIZU GRABNE.... DA3, STISNI. ZA GLAVO NAMA GRE'. Jr ,...Ž£ Z£ ROT VIHAR. PRIDRVEL MALUAR IN SE ZAPODIL SUOZ1 PODRTA VRATA NA GRA3SUO DVORIŠČE, ^ ,V( T>£WETAN3E SLIŠIM. feV-7 ZA NAMA 'JE! „ BRŽ. 0U01J * VOGALA! nnSo PIH POTEM -JE DVIGNIL NAJPREJ I TRDON3Q. ....NATO PA SE ZVITOREPCA. TAU.O,ZDAl PA IZVLECIVA MEČ.! &E PRE3 Sl MORAVA SEVEDA ZAPOMNITI LETNICO, MESEC, DAN IN URO,DA SE BOVA VRNILA V PRAVI £Afe,iiO BO TREBA! S SKUPNIMI MOČMI STA IZRUVALA GRAŠCAUOV MEČ.,.. mm DOMA SVA'.! BREZ STRAHU LAURO STOPW VA IZ SOBE! UBOGI TRDON3A ŽAL NI i UCAUAL. T£ SREČE. w ^gi ZAZDELO SE Ml '3, E, DA SE 'i Miffia '\ P REMI RA'. I IN URA ^E ST£WLA Ko blisk je major potegnil sainotkres in ga nameril proti Kitajcu. »Ona bo ostatla tu!« je siknil. Za trenutek je Kitajcev obraz spreletel smešen strah; toda železna volja strašnega značaja je prevladala, da se je celo na-smeliljal. i»Toiroj bo osiala tidkaj, če vam je I odi ko na lem. Iz tega pa mi treba uprizarjati žaloigrc, za vraiga. Kje pa je to dekle? Pojdite ponjo, dragi major.« ! limuimn Imctt -i vitiflrt't bvvtu Cm Wallaoe . R. B. »Kaj? Z dekletom?« Spedwell je skočil na noge. »Kaj. kaj ste rekli? Deklo! Toda ona ostane vendar v Londonu vse dotlej, dokler ne izroči Lyrinc tisle delnice...« »Seveda« je odgovoril Kitajec, ne da bi sc vznemiril. »To je ImI začetni načrt... Toda potem se je vse spremenilo. Težko bi mi bilo jo spraviti v Kino, ne da bi kdo opazil... Krasno dekle je!« Major je pristopil k miizi in se nanjo oprl z dlanmi; »Ivanka Hray bo ostala v Londonu,' Fing-Ho« je rekel z odločnim glasom. Oči obeli mož so se križale kot meči dvobojevalcev. »Moj dragi Spedwell,« je odvrnil Kitajec suho, »dovolim si vas opozoriti, da sem gospodar jaz. Če linčem, bo dekle ostalo tu: < < jo bom pa hotel odpeljati na Kitajsko ali na konec sveta, se •ni ne bo uprl noben človek. Govorim jasno?« Spedivell je osupnil: »Toda, oprostite, ali niste dejali, da je Imilje, če nihče ne ve zanjo?« »Nič zait o , nič! Kar priiipeljit.e jo sem!« SpedvclJ se je oibirni.1 in je bil že skmraj pri pragu, ko je zaslišal nalahno odpiranje predala. Naglo se je zasuknil, a tedaj je šinil mimo njegovega ohraiza izstreli ek, ki se je zapdčil v podboj vrat. Zdajci je j > a tudi on dvignil roko in sp rož i I. Kitajec se je zrušil na tla. Nekaj hipov je še okleval, potem pa je skočil k vratom in zginil. Vrata so vodila v veliko skladišče. Bil je velik prostor, natrpan z vsem mogočim blagom. Spedvvell je olbrnil stikailo in razsvetlil prostor. Med kupi zabojev in vreč to vodilii trije oi/lki prehodi k nasprotnemu izhodu. Na desnem zidu je bila pritrjena velika plošča s slikali za razsvetljavo vseh stavb. TEDENSKI KOLEDARČEK 27. julija, nedelja: Pantaleon, Dušan 28. julija, ponedeljek: Viktor 29. julija, torek: Marta, Marina 30. juljia, sreda: Julita 31. julija, četrtek: Ignacij' 1. avgusta, petek: Deodomir 2. avgusta, sobota: Alfonz, Bojan VALUTA TUJ DENAR Dne 23. julija si dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt štcrling .nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon oz. dal za: 622—626 lir 23,75—24,25 lir 82—84 lir 130—133 lir 1700-1760 lir 147—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 710—712 lir 4700—4850 lir RADIO TRST A Nedelja, 27. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iž stolnice sv. Justa; 12.00 Vera Ln naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 Novela: Aleksander Puškin: »Pogrebnik«; 18.00 fantazija dunajskih operet; 19.00 Slovenski samospevi; 19.15 »Ko študent na rajžo gre« — mladinska počitniška oddaja; 21.30 Narava poje v pesmi: »Zlato sonce, zlat pripelji s sabo dan«; 22.00 Nedelja v -športu. Ponedeljek, 28. julija, ob: 13.30 Lahke melodije; 18.00 Haendel: Tri sonate za violino in klavir; 18.55 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Radijska univerza: Nekaj o surovinah: (9.) »Surovine za hrano«; 20.30 Gaetano Donizetti: »Hči polka«, opera v 2 dej. Pri bližno ob 22.20: Mala literarna oddaja. Torek, 29. julija, ob: 18.00 Wieniawski: Koncert št. 2 za violino in orkester v d-molu, op. 22; 19.15 Širimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet: (5.) »Elektrika«; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tedna: »Pred 80 leti sc je začela okupacija Bosne in Hercegovine«; 21.35 Bach: Suita št. 3 v D-duru; 22.00 Literatura v Sovjetski zvezi: 12.) »Tragedija poetov«; 22.40 De Falla: Triogclnik. Sreda, 30. julija, ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru; 18.30 Z začarane police: Italo Calvi.no: »Goske«; 19.00 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Zdrav- niški vedež; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Allio Berrella: »Ti«, komedija v 3 dej. Igrajo člani Radijskega odra. Četrtek, 31. julija, ob: 11.30 Predavanje: »Rosomah, zli duh severnih krajev«; 13.30 Lahka glasba; 18.00 Brahms: Koncert v d-molu, op. 15; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (5.) »Delovanje Varnostnega sveta«; 20.30 Zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Maloznane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (3.) »Ibsenova resnična Nora«; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: »Današnja kinematografija«. Petek, 1. avgusta, ob: 11.30 Življenja in usode: »Altlica Gibson, teniška prvakinja«; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Velika dela slavnih mojstrov; 19.15 Znanost in tehnika: >>Zeleznice v arabski puščavi«; 20.30 Iz italijanskega opernega sveta; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. 25. Spev. (V prevodu dr. A. Gradnika - razlaga dr. Janko Jež). Sobota, 2. avgusta, ob: 11.30 Izleti po naših gorah: (5.) »Mangart«; 15.00 Bizet: Arležanka — koncertna suita št. 2; 16.00 Radijska univerza; Zgodovina nastanka mest v Italiji: (15.) »Mesta v našem stoletju«; 17.00 Koncert tenorista Dušana Pertota; 18.00 Oddaja za najmlajše: Frane Jeza: »Odprava Marko«, 2. oddaja. Igrajo člani RO, nato Lepe melodije in lepi glasovi; 19.15 Predavanje: »29. Beneška Bicnnala«, poroča ing. Miran Pavlin; 21.00 Dramatizirana zgodba: »Klub samomorilcev«, napisal Robert Louis Stevcnson. Igrajo člani Radijskega odra; 22.00 Skladbe Roberta Schumanna; 22.40 Ansambel Aleksander Shale. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi koncert s sodelovanjem »KVINTETA BRATOV AVSENIK« ter pevskega dueta: Dane Filipčič in Frana Korena iz Ljubljane v soboto, 26. julija, ob 21. uri na stadionu »I. maj« - Vrdelska cesta 7 v nedeljo, 27. julija, ob 18. uri v Sv. Križu v kinu na prostem ter v nedeljo, 27. julija, ob 21. uri v Boljuucu na občinskem igrišču Vse predstave bodo na prostem — če bo slabo vreme, bodo predstave v dvoranah. Blagajna bo odprta eno uro pred pričetkom vsakega koncerta. — Vljudno vabljeni! Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 /RUSKI K0TICKK NADZORUJTE SVOJE OTROKE Svetovna zdravstvena organizacija, ki deluje v okviru Združenih narodov, je lani proučila vzroke umiranja nedoraslih otrok (do 10 let) ter prišla do silno pretresljivih, a hkrati zelo poučnih zaključkov. Ugotovila je namreč, da večina otrok ne umre zaradi bolezni, temveč zastran najrazličnejših nezgod! Na 100 lani umrlih otrok jih je kar 59 zgorelo, utonilo, se zastrupilo ali postalo žrtev cestnih prometnih nesreč. Zanimivo je, da sc 45"/u teh smrtnih nezgod pripeli na otrokovem domu. To se zdi neverjetno, a je povsem resnično. Vsaka gospodinja namreč hrani doma kako strupeno sredstvo proti mišim, muham, komarjem in ostalemu mrčesu. Otrok v svoji nevednosti in radovednosti použije nekaj strupa in nesreča je neizogibna. Smrtonosna so lahko tudi zdravila, ki so po .nemaronsti razmetana vsevprek, namesto da bi jih gospodinja hranila v posebnem predalu. Za otroke so nadalje silno nevarne žveplcn-ke. Na 100 lani umrlih otrok se jih je kar 25 smrtno ponesrečilo, ker so se igrali z žveplenkami. Premnogi otroci so umrli, ker so nase prevrnili lonec vrele vode. Mnogi so utonili v kopalnicah, v vodnjakih in napajalnikih. Tudi električna stikala na hišnih zidovih so zahtevala precej žrtev. Če pride otrok pod kolesa avtomobila ali kakega drugega vozila, je povečini sam kriv. Otroci imajo namreč grdo navado, da prečkajo cesto, ne da bi se prej ozrli na levo in desno in ugotovili, trli je cesta prosta. Svetovna zdravstvena organizacija je nadalje ugotovila, da tudi otrok, ki leži v zibelki, ni varen. Če je ves pokrit z debelimi odejami, se lahko zgodi, da mu zmanjka kisika in se zaduši. Enake smrti lahko umre otrok, če si zgnete v usta kak robec ali igračo. Zdravniki zato svetujejo, naj se otrok pokrije s tankimi odejami, tako da lahko pride vedno do njega nekoliko svežega zraku. Vseli teh nesreč so krive, vsaj tako pravijo, same matere. V večini primerov to drži, kajti otrok, ki sc zastrupi z žveplenkami ali s sredstvom proti mišim, ki ga na cesti povozi avto ali utone v kopalnici, je tisti trenutek gotovo ušel nadzorstvu matere. To je pri pravilni vzgoji nedopustno, kajti otroke je treba vedno nadzorovati. Ce ima mati še tako veliko dcia v domačem gospodinjstvu, mora z enim očesom kljub tenlu budno spremljati otrokovo igranje, spanje in sploh vse .njegovo početje. Ko sla odjeknila lista dva strela, je že bilo vse osebje v pripravljenosti. Komaj je stopil v skladišče, so že pridrli noter majhni rumenci, vsi v strahu in grozi. Ni inu preostaja!o drugega, kot da ugasne vse luč!. Predaleč je bil od slikal! Potegnil je samokres in ustrelil na ploščo. Hipoma je bilo vse pogreznjeno v temo, iz katere se je zaslišalo rjovenje in vpitje. Skočil je na kup vreč in pre-skakovaje dosegel izhod, kjer se je gnetel kup Kitajcev. Spustil se je mednje in streljal kot blaizen olkolti sebe. Preden se je preplašena gmča zajedla', kaj se godi, je major že pridirjal do železnih vrat, kjer ga je čakal njegov avtomobil. XXXIV. »Saj je tu še en izhod,« je vzkliknil Wi!iing, ko je palec za pailcem pretipal vse stene ozke ječe; za nelkim pogradom je pokazal tovarišem oizko, zakrito odprtino. Lvntte je pazljivo ogledoval zasilni izhod, trkal po njem s palcem. Končno pa je skomignil z rameni: »Od'zunaj je zaprlo. Iz te celice ni izhoda, dragi moji; čez par ur bodo dvignili sidro in potem... potem nam Bog pomagaj!« »Toda čemu se še obotavljajo?« je godrnjal Jože. »Začela je že plima in v taki noči se kaj lahko izmuznejo.« Na vratih, fkoder so prišli v past. je bilo zvrlannh par lukenj za zrak. Skoznje je Lynne opazoval, kaj se godi v sosedni kabini, kjer je še gorela luč. Po palubi se je slišalo tekanje sem ter tja. Sc nekaj hipov in na ušesa jim je udarilo delovanje strojev. »Sidro dvigajo,« se je oglasil Will ing. »Prav ste ugibali. Lvnne.« Ura se je pomaknila že na tri in Iri četrt zjutraj. Tedaj so zaslišali s hodnika dobro znani glas. Vrata v sosedno večjo kabino so se odprla in na pragu se je pokazal Fing-Ho, ogrnjen v širok plašč. »Tu ho za trenutek vaše bivališče, gospodična,« je rekel, obrnjen proti neki osebi, kalere ni mogel Lynne opaziti. »Bodite prijazni, ostanite mirna in brez živčnih izbruhov, dokler ne dam novah ukazov. V nasprotnem primeru bom prisiljen lavnali drugače, kar ne bo všeč ne vam ne meni.« Clifford sc je moral z železno voljo krotiti, da ni zarjul od jeze in. žalosti, ko je opazil bledo in prepadeno dekle v premočeni obleki. Iz obraza ji je seval pogum in ponos. Mila je Ivanka Bray, njegova zaročenka. XXXV. Ivanka se je bila zbudila iz spanja in je ugledala pred sabo Fing-IIoja, ki je z ostrim glasom dajal povelja štirim Kitajcem, kateri SO' ob vsaki gospodarjevi besedi vztrepetali. Mirno in vdano se je pustila odvesti od listih štirih grdob po hodnikih, stopniščih in dvoriščih po neprestanem dežju do velikega avtomobila, ki je slal pri vrtnih vratih. V lenimi in deževni noči ni nihče opazil avla, ki je drvel proti reki. Tu je gruča o«eb stopila v čoln, ki se je pognal do parnika. Ivanka se je komaj zavedala, kaj se z njo godli. Le toliko se je -e spominjala, da jo je ob iladjincm boku nekdo nesel po slo lestvi in jo na krovu posadil na kup vrvi. Šele tedaj je opazila, da ima tovariša v nesreči. Ta je bil ves zavit v odeje; obraz je imel potisnjen v veliko kapuco. Komaj se je usedel, se je začel odimo-I a vati iz odej ih je začel rjoveli kot obsojenec. Dva. orjaka bronaste polti sla ga pograbila in odnesla pod palubo. Tedaj se je izmotal iz leme Fing-Ho in jo je s sveilskiim poklonom povabi), naj mu sledi v njej namenjeno kabino. »Amah!« je poklical na pragu. Pridrsalo je v klobučevinastih copatah neko ženice, debelo in zamaščeno.