Posamezna številka 12 vinarjev.
SIBV. 176.	f uhk v Deiek, 3. avoosia m.	LCIO XLV.
= Velja po pošti: =
za culo leto naprej .. K 30-~ za m rnosou „ .. ,, 2-50 za Nomčijo oololetno . „ 34'— «a ostalo Inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej.. K 28-— za en moseo ,, .. K 2-30
V	upravi prejeman mese&no,, 2-—
s Sobotna izdaja: =
Za oe o leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloleino. „ P-— za ostalo Inozemstvo. „ 12 —
Inserati: ■ i
Enogtolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) n enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 23 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano: i
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red.
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelr&nklrana pisma se ne —s sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za
UpravnlStvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hrsr-1'nfce avstrljsie št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Ufiri. rt. 75ci3. — Upravniškotja telelona št 188.
Naše čite danes zjufral ucErP^ ¥ Črnovice.
Dunaj, 3. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se javlja:
_ Danes zjutrač so udrle avstriisko-ogrsfee €«5*e v Crnovice.
Prestolica naše lepe Bukovine je zopet naša. Na operacije je zelo vplivalo, ker so naše čete napredovale severno od Zbruča čez višino Črnovic. Izpraznitev trikota med Zbručom in Dnjestrom je pospeševala pritisk na črte za Crnovicami. Rusi so se brezuspešno upirali in so morali Crnovice zapustiti.
O bojih za Črnovice je včeraj poročal avstrijski vojni stan:
Na obeh straneh Pruta smo se približali Črnovicam na 12 km. V isti razdalji se je posrečilo zveznim četam, da so se z drznim navalom polastile neke višine severno od mesta. Z neprestanim napadom so se torej avstrijske in nemške čete približale Črnovicam tako blizu, da streljajo lahko v mesto poljski topovi.« In danes je prišlo veselo poročilo: • Črnovice so zopet naše! Naše junaške čete prodirajo z veliko hitrostjo in vsak dan mora sovražnik bolj občutiti, da Avstrija ni
in ne bo premagana!
* * *
Črnovice, glavno mesto Bukovine, je štelo pred vojsko okoli 90.000 prebivalcev, V mestu je bilo nemško vseučilišče in sedež grško-orientalskega nadškofa. Črnovice leže na desnem bregu Pruta. Avstrijske čete so sedaj Črnovice že tretjič iztrgale Rusom.
* * *
Žilavi napadi Rusov in Rumunov v dolini Casinu niso zmajali naše bojne črte v Rumuniji in niso zavrli naših operacij v Karpatih. Ker se ruska boj na črta v Karpatih vedno bolj rahlja proti jugu, se ohtcolitev Bukovine vedno bolj izpopolnjuje.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. avgusta. Uradno:
Vojna skupina maršala p 1. Mackensena. Nobenih posebnih dogodkov.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožeia. Sovražnik je na obeh straneh doline Casinu večkrat besno napadel. S protisunkom in v boju moža z možem, trajal je več ur, so naše hrabre čete zmagale. Rusko-rumunske divizije so se morale s težkimi izgubami umakniti v svoje postojanke.
Armada generalnega polkovnika pl. K&vesza pridobiva v bojih prostor. Osvojili smo višine vzhodno otl Dragoi-ese v kotu treh dežela in pokrajino severno od Kimpolunga.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Vojne sile generalnega polkovnika pl. Btthm-Ermollija prodirajo neposredno južno od Dnjestra proti ruski meji. Kot, ki ga tvori izliv reke Zbruč, smo večinoma očistili sovražnika.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. avg. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Bojna skupina gen. polkovnika B i'» h m - E r m o 11 i j a, RiiNkn zadnjo oddelke smo vrgli v kotu m«d Zbručom in Dnjestrom pri Vigodt po r.rini i, ki vodi v Hotin.
Niii5« divizije ko bližajo Neverno od Cniovln tudi iui luiiiom bronu DnjosUa ruski iiioIL
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa.
Ruska bojna črta se umika zdaj med Prutom in južnovzhodnimi slemeni Keleinenskepa gorovja.
Nemške in avstrijske divizije pritiskajo za rorražrikom, ki se na več točkah irdevjrf.tno brani. Stojimo pred Kimpolvmgori.
Med dolinama Gj cjz in Cekinu je sovražnik tudi vusraj nestopil z močnimi silami, da bi bil pridobil Gasinul-nl. Na vztrrjn j-.ti branilccv so se zrušili napadi, ki iih je bil po besnem og»iju izvedel.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 2. avgusta, zvečer. Vel. glavni stan:
Na vzhodni bojni črti uspehi pri Prutu in pri Soretu, kakor tudi v dolinah Sučavo, Moldave in Bistrice.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Severna Bukovina osvobodena.
Vojni tiskovni stan, 2. avgusta, ob 6. uri 30 minut zvečer. Vojni poročevalci javljajo: Napadalna črta zaveznikov se je že zelo približala Černovicam. Od danes zjutraj nesejo krogle naših poljskih topov v mesto.
Tisti del Bukovine, ki leži severno od Pruta, je skoraj popolnoma osvoboden. Tiste napadalne čete, ki prodirajo južno od Dnjestra, so se že tako približale, da naši zdaj že tudi s severa pritiskajo na glavno mesto Bukovine.
Izjalovljeni napadi Rumunov v dolini Casinu. — Živahne borbe za Černovice. — Naši v vzhodni Galiciji in v Bukovini živahno napredujejo.
Dunaj, 2. avgusta. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Rumunska premoč je včeraj trikrat napadla, da bi nam z najkrvavejšo borbo iztrgala postojanke pri dolini Casinu. Prvi napad se je zrušil že pred jarki naših junaških Szeklov. Blizu meje svoje domačije so si zopet priborili novo, ponosno slavo. Ob 6. uri popoldne je pridivjal drugi rumunski vihar. Bojni metež je besnel sem in tja nad eno uro. Avstrijski pehotni bataljoni so pa s staro drznostjo in hrabrostjo izvedli protisunek in so sovražnika popolnoma vrgli. Rumun je okoli 8. ure zvečer v obrambi najbesnejšega uničevalnega ognja ponovil tretjič napad, ki zopet ni uspel in mu je prinesel le izgube. Avstrijske čete napredujejo žilavo tudi v dolinah Moldave in Sučave, dasi je ozemlje težavno in če se tudi Rus brani.
Berlin, 2. avgusta. (Kor. ur.) Wolff javlja: Nemške in avstrijske čete so tudi 1. avgusta v vzhodni Galiciji in v Bukovini živahno napredovale. V kotu med Zbručom in Dnjestrom smo vrgli pri Vigo-di zadnji ruski oddelek, dasi se je sovražnik besno branil. Ta rečni kot je tako-rekoč popolnoma izčiščen od sovražnika. Zvezne bojne sile so tudi južno od Dnjestra napredovale vztrajno prodirajoč do blizu državne meje.
Severozahodno in zahodno od Černo-vic se bijejo živahni boji na obeh straneh Pruta, južno pa čez rumunski Seret.
Zavezniki prodirajo tudi v karpatskih dolinah. V dolini malega Sereta smo prekoračili Molda Ismaila.
Rusi so poizkušali, da bi se bili v soteski med Saba Falken Sučavske doline držali in tako zabranili, da bi mi ne vdrli v Radavško kotlino. Bolj južno od tam gre črta, ki smo jo dosegli, čez vas Zagreni v dolini Astrica, čez Monte lomnatic, Občino, Rato in čez Monte Onului, približno 30 km južno od Dorne Vatre se strn<; s stam byjnQ t^o čftg v Karpatih.
Brusilov odstopil. — Kornilov vrhovni poveljnik ruske armade. — Čeremisov vrhovni poveljnik ruske jugozahodne bojne črte.
Petrograd, 2. (K. u.) Reuter: Brusilov je ponudil začasni vladi svoj odstop. Kornilov je imenovan za vrhovnega poveljnika ruske armade. Čeremisov, dosedanji poveljnik osme armade, je imenovan za vrhovnega poveljnika jugozahodne bojne črte.
* * *
Kornilov predlagal, naj se ustavi, oien- i živa. — V Kamene« Podolskem vse pol- j no beguncev. — Ar g Ježi streljajo na Ru- ' se, ki se umikajo. — Delavski in vojaški svet proti vojski pozimi. — Kerenskij hoče usiliti Nemčiji ruski mir. — Socialistični pokr^ v ukrajinskih polkih. — Brusilov Vanderveideju. — Vojaki zavratno ustrelili delogafa delavskega in vojaškega sveta. — Posledice ruskega poraza. — Tudi v rumunski armadi revolucijske razmere. — Ameriški odposlanci pri rnmunski armadi.
General Kornilov je, kakor se javlja iz Stockholma, brzojavil vladi: Rusko armado sestavljajo osebe, ki niso odgovorne in ki nočejo ubogati. Strahovlada je taka, kakršne še ni bilo; prepričan sem, da mora Rusijo uničiti. Srčen sem dovolj, da prosim vlado, naj ustavi ofenzivo, ker so more le tako rešiti disciplina in preosnovati armada. Žrtvovali smo brez vsake koristi vojake, ki so dozdaj zvesto izpolnjevali svojo dolžnost. Zavedajoč se svoje odgovornosti, nočem sodelovati pri uničbi svoje domovine. — »Petrograjska Ga-zetta« javlja, da je v Kamencu Podol-skem vse polno vojakov, ki so v velikih množicah pribežali z bojne črte. — »Times« poročajo: Angleški oklopni avtomobili poizkušajo ustaviti beg Rusov in streljajo od časa do časa med nje. — Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta je pozdravil poveljnika bojne črte pri Rigi Kembrovskega s pri-stavkom, da se boje vsled po Keren-| skem zapovedane ofenzive še ene vojske pozimi, ki da jo ne bo mogoče prenesti. Kembrovski je odgovoril, da na novo vojsko pozimi ni misliti, ker se bo odločila v najkrajšem času. — Iz Stockholma: Ko so bili zasedli Rusi Bu-čač, so vprašali vojaški delegati 46. divizije Kerenskega, če ne bo Nemčija tudi brez nadaljne ofenzive sprejela ruskega miru. Kerenskij je brzojavil delegatom: Z večino ruske demokracije sodim tudi jaz, da bo Nemčija sprejela naše mirovne pogoje le pod pritiskom moči vseh zveznih armad. —- Iz Berna: Ukrajinska korespondenca javlja, da v ukrajinskih polkih socialistični pokret napreduje. — Iz Amsterdama: General Brusilov je pisal belgijskemu ministru Vanderweldeju: Čudil se nisem vaši sodbi, ki ste si jo ustvarili o junaštvu ruskih vojakov in da se žele vojskovati do zmagovitega konca. Prepričan sem, da to zahteva cela ruska armada otl preprostega pešca do najvišjega generala. Borili se bomo na strani naših hrabrih zaveznikov proti skupnemu sovražniku in za končno zmago svobode, pravice in pravičnosti. — iz Hapa-rande: Vojaki so zavratno ustrelili civilnega delegata ruskega delavskega in vojaškega sveta Romanenka. — iz Amsterdama: »De Standard je pisal ob priliki velike zmage osrednjih velesil v Galiciji: Če bosta osrednji velesili napredovali čez Trembovlo in Tarnopol proti vzhodu, se bo najbrž zmajala tudi cela bojna črta v Moldavi. V nevarnosti ne bo samo Rumunija. v kolikor je še samostojna, marveč tudi Besarabija. (V Besarabiji je bila letina sijajna, a tudi zaloge žita prejšnjih let so ogromne. O. u. . Mogoče je pa tudi, da se bodo iz političnih nagibov omejili na to, da preženo sovražnika le iz lastpega ozemlja. Izključeno seveda
" i, da bodo Rusi poizkušali usta-odiranje osrednjih velesil, a to od okolnosti. kako da izpade na Flandeickeui; Zdi se nam
pa, naj že izpadejo operacije na vzhodu kakorkoli, da na Rusijo v vojaškem oziru ni več računati. Vsa poročila, ki prihajajo iz Rusije, kažejo, da Rusija popolnoma razpada. Čuditi so moramo veliki vojaški sili, ki sta jo razvili osrednji velesili. Na zahodu je položaj tak, da vzdržujeti obe stranki ravnotežje in da se boji obračajo v korist, Nemčiji; na vzhodu pa lahko velika strategična ofenziva doseže ravno take uspehe, kakršne je dosegla svojčas vojska proti Rumunom. — Iz Jaša: Sedanje rumunske ofenzive se udeležujejo v rumunskem generalnem štabu poleg ruskega generala Ccrbačeva tudi ameriški častniki, katere vodi ameriški general Hugh Scott, s katerim so je, preden je odpotoval na bojišče, rumunski kralj Ferdinand dolgo časa razgovar-jaL — Iz Londona: Angleški in francoski vojaški krogi se zelo temeljito pečajo z razmerami v rumunski armadi. Dasi so armado preosnovali, z razmerami v njej niso zadovoljni. Revolucij-ski duh ruske armade se širi tudi v rumunski armadi. Več polkov je že zahtevalo, naj se ustanove vojaški odbori, ki bodo imeli take pravice, kakršne imajo odbori ruske armade. Disciplina sc je zelo zrahljala, vojaki ne ubogajo častnikov.
Ruske zmede.
Požari v Moskvi in v Jalti. — Generalni gubernator Stahovič se vrnil na Finsko.
—	Proti razdelitvi zemlje. — Moskovski narodni zbor. — Novo rusko ministrstvo. — Novi metropolit v Petrogradu.
—	Kmetski nemiri v Rusiji. — Italijani se bije, da ne sklene Rusija posebnega miru, — Delavski svet zahteva socialne preosnove in mir. — Kozaki rešitelji Rusije. — Švedi ne zaupajo Rusiji. — Angleži proti Norvežanom (?) — Neprestani nemiri v Petrcgradu. — Francozi napovedujejo v Rusiji protirevolu-cijo. — Japonci na Koreji in v Mandžuriji. — Norvežani se branijo Rusov.
»Petrograjska Gazetta'< javlja: V, Moskvi je uničil požar skladišča vzhodne azijske družbe; bombaža je zgorelo za tri milijone, tobaka pa za dva milijona rubljcv. — Agentura pa javlja, da je uničil požar velik del mesta Jalta. — Agentura: Finski generalni gubernator Stahovič se je vrnil v Helsingfors in je pričel zopet uradovati. — Agentura: Novi notranji minister Cereteli je pozval vse vladne komisarje na deželi. ' naj nastopijo proti vsem poizkusom kmetov, da bi se zemlja razdelila, dokler ne bo zborovala ustavodajalna skupščina. — »B. Z.« javlja iz Curiha: Moskovski narodni zbor bo pričel zborovati 5. avgusta. - »Vossische Ztg.« poroča iz Genfa: Novo ministrstvo se ; bo predstavilo moskovskemu narodnemu zboru v sledeči sestavi: predsedstvo Kerenskij, notranji minister Avonov, Liškin ali Astrov, vojni minister Kornilov; mornariški minister admiral Kol-. čak; zunanje zadeve Nabokov; naučno ' ministrstvo Oldenburg ali Novgorod-r-ev; prometni minister Budlikov ali VVurenev; trgovinski minister Konova-lov ali Tretiakov; pravosodni minister Češlenko .ali Kokošin; delavski minister Skobelov ali Plehanov; poŠta in br-zojav Cereteli; minister prehrane Biše-kanov; državni kontrolor Ivanov ali Godnev; prokurator svetega sinoda Ljvov ali pa Krzasev. — »Kijevska M i >1 poroča, da je imenovala začasna vlada definitivno za metropolita v Petrogradu škofa Veniamira, rektorja pe-troerajske leologične akademije. — Iz Stockholma: Kmetje se vedno bolj upirajo oblastim. Kmetje ne plačujejo davkov; briče pode s silo iz vasi. Kmetje so večinoma poželi polja graščakom ali na so jim celo žetev uničili. Veliko ško->'e so napravili tudi državnim in graščinskim gozdom. Vojaki, ki so na do-pu.stu. nočejo nazaj na vojsko; orožniki se pa ne upajo s silo nastopiti proti i njim. — Iz Itima preko Curiha: Voia-
ške in diplomatske mogotce dogodki na vzhodnem bojišču zelo skrbe in jim napeto slede. Posebno jih skrbi, da ne bi sklenila Rusija posebnega miru. — »Vossische Ztg.« iz Stockholma: Kerenskij se je 1. t. m. vrnil z bojišča v Petrograd. Pogajanja s kadeti ne napredujejo dobro, ker zahtevajo temeljitih, korenitih izprememb. Kerenskij odnehava, Čereteli pa grozi, da bo odstopil. Delavski svet zahteva, naj se reši delavsko in agrarno vprašanje in da naj se izvede mirovni program. — Iz Stockholma: Kerenskij je pozval koza-ke, naj rešijo čast in dostojanstvo Rusije. Zastopnik kubanskih kozakov je odgovoril, da se bodo kozaki še dalje bili s sovražnikom, a da bodo pozorni tudi na razmere v zaledju in da bodo nastopili proti vsakemu, ki ga bo označila vlada za sovražnika domovine. Zastopnik donskih kozakov je zahteval, naj vlada takoj sestavi posebno kozaško armado, ki bo morala iztrebiti anarhiste in Ljeninove pristaše. — Iz Stockholma: Vedno bolj prodira prepričanje, da so Rusi zaprli mejo, ker mislijo nastopiti proti Švedski. Govori se tudi, da nameravajo Angleži izkrcati vojake na Norveškem. — »Baseler Nachrichten« iz Petrograda: Krvavi spopadi med vojaki in delavci in med delavci raznih strank se vedno vrše; posebno ponoči. Vstaši so že večkrat sprejeli z ognjem strojnih pušk vojake, ki še vedno prihajo z bojišča v Petrograd. .V nekaterih petrograjskih mestnih delih ponoči vedno streljajo. — »Terops«javlja iz Petrograda: Revolu-cijski voditelji se vedno bolj boje, da ne bi izbruhnila protirevolucija. Na seji izvršilnega odbora se je trdilo, da je zarota maksimalistov proti začasni vladi reakcionarnega značaja in da je nevarna, ker lahko povzroči protirevolu-cijo ali pa vojaško diktaturo. »Temps« poroča dalje, da gotovi deli armade in mornarice Kerenskemu ne zaupajo. — Ruske zmede opogumujejo Japonce. Iz Londona se javlja: V proračunski komisiji japonske zgornje zbornice je izjavil ministrski predsednik Teravči, da namerava vlada združiti Korejo z Mandžurijo. Zunanji minister pa je rekel, da Japonska ne bo sklenila posebnega miru in da bo ostala zaveznikom do konca zvesta. Japonska bo pravočasno vse storila, da zagotovi (seveda na škodo Rusije. Op. ur.) v vzhodni Aziji trajen mir in da zavaruje svoje koristi. — Iz Stockholma: V Kristianijo se je pripeljalo 1600 Rusov, a ne dovolijo jim, da bi se smeli izkrcati.
Kerenskij le s težavo sestavlja novo vlado.
—	Vojaški in delavski svet pritiska na sve-
tovni mir.
Rotterdam, 2. avgusta. (Kor. ur.) Kakor javlja »Nieuwe Rotterdamsche Cour.«, poroča »Daily Telegraph« 31. julija iz Petrograda: Kakor sodimo po današnjih listih, ni upati, da se bodo glede na sestavo vlade sporazumeli. Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta je sklenil med drugim: Kadar bo sestavljena koalicijska vlada, mora nastopati do skrajnosti za program svetovnega miru brez aneksij in odškodnin temeljem samoodločbe narodov.
Seifllerleva akcija za parlamentarno vlado.
Dunaj, 2. avgusta.
Poročal sem, da je Seidler dobil nalogo, sestaviti novo koncentracijsko parlamentarno vlado. Za slučaj, da se mu to ne posreči, naj sestavi vlado iz neparlamen-tarnih članov. Računal je z vso gotovostjo in neverjetnim optimizmom, da dobi zase ne le nemške nacionalce, ki so mu svoje sodelovanje že obljubili, marveč tudi krščanske socialce, socialiste, Jugoslovane, zmerni del Čehov, Poljake in celo Ukrajince. Čehi bi dobili v slučaju, da bi bili voljni sodelovati v vladi in za vlado, tri ministre. Če pa bi Čehi hoteli vztrajati v svoji pasivnosti, bi dobili le enega, namreč
—	Trnko.
Danes zjutraj je bil razglašen oficielni program nove Seidlerjeve vlade. Značilno je, da je tu pač program nove vlade, a vlade še ne. Seidlerju je namreč bil predložen načrt, ki naj pridobi zanj stranke. Bistvo stvari je, da nikjer ni govora o upoštevanju državnopravnih deklaracij slovanskih strank z dne 30. maja. Oficielni člankar v »Fremdenblattu«, ki začrtava Seidlerju pot, govori sicer o ustavni reviziji kot o glavni točki v programu nove vlade. Da, celo priznava, da je ustavo treba korenito preurediti, »Načelo, na katerem naj temelji nova zgradba Avstrije, se glasi: Narodna avtonomija z razdelitvijo okrožij ter ohranitvijo dosedanjih deželnih meja,«
Jasno je, da to niti od daleč ne odgovarja našim zahtevam in zato se nam zdi več kot naivno, tako trdno računati na brezpogojno sodelovanje Jugoslovanov. — Kolikor mi je znano, je dr. Korošec konfe-riral s Seidlcrjem zadnjikrat Dred štirinaj-
stimi dnevi in tedaj je imel Seidler ponovno priliko slišati, pod kakimi pogoji so Jugoslovani voljni dati zaupanje vladi.
Isto je s Poljaki. Tudi na nje je računal Seidler z vso gotovostjo. Lazarski je kot nače'nik Poljskega kola Seidlerju naznanil, da so Poljaki vzeli njegove pogoje v vednost, a da bodo o njih sklepali šeie v nedeljo. Zdi pa se, da tudi Poljaki nisc voljni, se dati vezati. Najbrže sklenejo, naj dosedanja člana kabineta ostaneta še dalje v vladi kot zastopnika Poljakov. In danes dopoldne so krščanski socialci sklenili, da se ne morejo udeležiti pri novi vladi, ker ne smatrajo, da bi bili že dani predpogoji za njihovo sodelovanje. S tem so sicer povedali malo, jasno je le to, da so Seidlerju prekrižali račune, čeprav so istočasno izjavili, da bodo vkljub temu glasovali za vse državne potrebščine. Položaj se je tedaj danes popoldne popolnoma zasukal. In že skoro gotova akcija je zopet tam, kjer je bila izpočetka. Ali bo Seidler še poskušal s parlamentarno vlado ali ne, bomo videli. Bolj verjetno bo, da bo skušal sestaviti sedaj izvenparlamentarno vlado, ki pa naj bi ji pripadali zastopniki vseh avstrijskih narodov.
Na nekaj bi še opozoril k sklepu. Ko bi se bil ustavni pododsek takoj lotil dela, kakor so to želeli Jugoslovani, bi bil parlament, ki bi dajal smer novi vladi in on bi bil izdelal načrte za preureditev države v smislu naših zahtev. Saj, kakor je bilo videti, možnost za to je bila dana. Danes pa drugi krogi odločajo cilje vladi in načrte naše notranje preustrojitve. Kdor se tolaži, kakor gotovi češki radikalci, s čudeži od zunaj, se mu utegnejo primeriti razočaranja. Balfourjev govor je to javno povedal. Le žal nam je, da so dogodki tako hitro pokazali, da so Jugoslovani s svojim postopanjem imeli bolj prav kot pa tisti, ki bi hoteli pasivno rezistirati' tam, kjer se gre za našo in njihovo bodočnost. Zaupajmo sami v sebe, v svojo pravico, moč in voljo, da si bomo to pravico znali in hoteli izvoievati sami, oprti drug na drugega, Čehi in Jugoslovani.
Vsen^mci proti nsmški nacionalni zvezi.
Dunaj, 2. avgusta. Vsenemško društvo so ie izjavilo proti vstopu vsenemških poslancev v nemško nacionalno zvezo. Društvo poživlja poslance, naj nastopijo odločno v parlamentu in zunaj parlamenta za uresničenje vsenemškega Schonererjevega programa in proti kompromisni politiki »c. kr. nemške nacionalne zveze«.
Gias&eno tinilfiii večeri v deželnem
Gostovanje članov kraljevskega hrvatskega gledališča iz Zagreba.
Po dolgem času so nas 2. avgusta obiskali nekateri člani hrvatskega gledališča iz Zagreba in nam priredili večer, na katerega smo ponosni, ker nam je nudil prvovrstno igranje.
O igri sami je bolje, da ne govorimo. Na nemogoči premisi je z vso kon-sekvenco sezidana in tirana do skrajne skrajnosti. Vsebinsko neverjetna neumnost, v izpeljavi brez duha, tehnično pa rutinersko, šablonsko delo. Pa ta konec, tako solzapolen in smešen, da bi se človek zjokal nad njim. Pričakovati bi pač smeli, da nam v prihodnje gostje iz Zagreba izbero boljšo igro in nam tiste redke čase, ko Slovenci sploh lahko gremo v gledišče, privoščijo kaj boljšega, kot so nam dali sinoči. — Saj zagrebški repertoar je bogat in kljub temu, da moramo upoštevati dejstvo, da se za gostovanje more izbrati le igra, ki vsebuje malo igralnega osobja, bi se lahko dobilo na sto iger, ki bi bile vse kaj drugega, kakor je pa Braccova »Prava ljubav«.
Kakor nas jc nestvor »dramskega dialoga« spravil v slabo voljo, nas je pa navdušilo sijajno igranje.
Režišer B a d a 1 i č je iztrpal iz igre prav vse nuance, ki jih je sploh mogoče dobiti iz nje. Tempo je bil živahen, režija tudi v malenkostih skrbna in je kazala duha; nikjer ni šla preko meja in se držala skrbno diskretnosti. Režišer se je izognil vsaki pretiranosti in ostal s svojimi naredbami strogo v mejah salona, ne da bi bil s tem stereotipen ali mrtev. Eleganca v naredbah in inteligenca v njih izvajanju nam je podala skupno igranje, da je šlo vse udar na udar.
Elena V i 1 h a r j e v a je že naša znanka. V Funtkovi »Tekmi« je svoje dni gostirala pri nas. Od tedaj je napredovala v slehernem oziru in stopa z neoporečeno čilostjo krepko navzgor po poti umetnosti. Posebno nam je ugajala njena umerjenost in rezervirana finesa, s katero je mestoma dosegla neverjetne učinke. Njen smeh v III. dejanju je bil nenavaden in neobičajen, a zdelo se mi je, da je ravno zato nekaj posebnega dosegel: poduliovil je ona mesta. Elegantna v toaletah, premišljena v kretnjah in silno simpatična v organu ie bila vredna družica U«ro-B a-
d a 1 i č a , kateri ima vse lastnosti, da postane takozvani ljubljenec občinstva. Čedna postava, gladke kretnje, izrazita, nepretirana mimika, zvonek glas in naravno igranje: to so njegove prednosti, ki jih zna v slehernem oziru izrabiti, a jih nikjer ne tira do skrajnosti. Salonski ljubimec, ki je boljši v dialogu, kakor dramatskih akcentih, jc osvojil poslušalce na mah.
Jovanovi d-eva kot gostilničar-ka je kreirala izboren tip zakotne sar-že. V maski, obleki in kretnjah je silila do smeha, ki ga je izzvalo njeno igranje. Njena mala uloga sicer ne pripušča sklepne sodbe, a že v malem nam jc izredno ugajala.
Stipetičev sobar je bil preveč lesen in šablonski, brez lastne kreacije, proračunan samo za oni del gledalcev, ki vidi samo z očmi in sliši samo z ušesi, ki pa ne razmišljajo o tem, kar so videli in slišali. Pohvalim pa na njem dejstvo, da je njegova figura vseskoz dostojna in nepretirana.
G r ii n h u t kot šofer jc izboren drastik. Tak mora biti komik; ni premrzel, no pretrd; ni surov in ne išče poceni uspehov. Kakor sočnata hruška so njegove kretnje in kakor zarezane njegove poteze na izborni maski.
Gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička, upajmo, da bo tudi nocoj, ko nastopi naš stari znanec Borštnik v krogu svojih zagrebških umetnikov.	Adolf Robida.
Gospodarske Beležke.
Za povzdigo kmetijske produkcije. 31.
m. m. se je vršilo na Dunaju na vabilo in pod predsedstvom voditelja poljedelskega ministrstva dr. vit. pl. Ertla posvetovanje o sredstvih za povzdigo kmetijske produkcije. Posvetovanja so se udeležili zastopniki vseh deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb ter mnogo drugih odličnih kmetovalcev. Vitez pl, Ertl je razvil 3voj program, ki vsebuje naslednje točke: Ustanovitev obligatoričnega zastopstva kmetskih interesov; povzdiga strokovne izobrazbe kmetskega prebivalstva; kvalitativna in kvantitativna povzdiga produkcije na po-zorišču živinoreje in poljedelstva; racione-lna izpopolnitev vnovčevanja živine in mlečnih izdelkov; racionelno mlekarstvo; pospeševanje perutninarstva, sadjarstva in zelenjadarstva; organizacija za nabavo strojev, semen, krmil in obratnih sredstev; izpopolnitev kmetijskega kreditnega in gospodarskega zadružništva, obsežna sestava zemljišč v zvezi z melioracijami; ustanovitev vojaških domov; preosnova zemljiškega razdolževanja; pobijanje razmesar-jevanja posestev i. t. d. O vseh točkah so temeljito razpravljali; ko bo izrekel o njih svoje mnenje še kmetijski svet, bo vlada začela z uresničevanjem posameznih akcij.
Prodaja plemenskih prešičev in prešičev za rejo. Deželna vlada na Kranjskem dovoljuje, da se smejo ob spodaj navedenih dnevih in ondi omenjenih krajih pi-ignati in prodajati plemenski prešiči in prešiči za rejo in sicer: V političnem okraju Krško: dne 18. avgusta v Mokronogu, 24. avgusta Št. Jerneju, 10. septembra v Bušeči vasi, 15. septembra v Mokronogu, 20. septembra v Škocjanu, 24. septembra v Bučki, 29. septembra v Cerkljah, 29. oktobra v Mokronogu, 12. novembra v Bušeči vasi, 12. nov. v Ratečah, 12. nov. v Bučki, 12. dec. v Mokronogu, 20. dec. v Mokronogu. — V političnem okraju Ru-dolfovo: 16. avgusta v Kandiji, 28. avgusta v Rudolfovem, 20. sept. v Kandiji, 18. okt. v Kandiji, 23. okt. v Rudolfovem, 15. nov. v Kandiji, 4. dec. v Rudolfovem, 20. dec. v Kandiji in vrhu tega v Rudolfovem ob dosedaj običajnih tedenskih tržnih dnevih za živino. — V političnem okraju Kamnik: 24. avgusta v Kamniku, 28. avgusta v Moravčah, 29. sept. v Mengšu, 15. okt. v Kamniku, 18. okt. v Lukovici, 6. nov. v Mengšu, 12. nov. v Moravčah, 26. nov. v Domžalah, 4. dec. v Kamniku, 13. dec. v Mengšu. — V političnem okraju Črnomelj: 2. avgusta v Črnomlju, 21. avgusta v Metliki, 6. sept. v Črnomlju, 25. sept. v Črnomlju, 30. okt. v Črnomlju, 11. de-dembra v Metliki, 24. dec. v Črnomlju.
—	Prignati, oziroma prodajati se sme samo na oblastveno odobrenem sejmišču. Druga živina, kakor plemenski prešiči in prešiči za rejo, se ne smejo prignati. Prekupci in mešetarji so izključeni. To sc daje na splošno znanje.
—	C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r.
— Cene zelenjavi in sadju. Uradno sc razglaša: Na podlagi ukaza c. kr. urada za prehranjevanje ljudi, s ka-lerim se uravnava promet z zelenjavo in s sadjem. : o naznanja, da se v naznanilu po c r. uradu za prehranjevanje ljudi po rjenega zavoda za preskrbo sočivja ju sadja z dne 23. marca 1917 določene pogodbene cene in roki z dovoljenjem e. kr. urada zn nvehranic-
vanje ljudi izpreminja tako: Vrste in cene za 100 kilogramov: Zgodnje belo zelje do vštetega 15. septembra 1917 40 K, zgodnji ohrovt do vštetega 31. avgusta 1917 55 K, od 1. septembra do vštetega 30. septembra 45 K, zgodnje vrtno korenje do vštetega 15. avgusta 45 lv, od 16. avgusta do vštetega 30. septembra 40 K, zgodnje kolerabe (nad-zemnjice) do vštetega 30. julija 50 K, od 1. avgusta do vštetega 15. septembra 40 K, zelen fižol (bob) v stročju 45 K, pozno belo zelje od 16. septembra naprej 22 K, pozni ohrovt od 1. oktobra naprej 35 K, zeleni ohrovt (kodrasti, pernati ali zimski ohrovt) od 1. septem-i bra naprej 40 K, vrtno korenje od 1. ok-tobra naprej 30 K, kolerabe (nadzem-njice) od 16. septembra naprej 30 K, korenje 18 K, rdeča pesa (salatne grede) 22 K, pesa 16 K, strniščna repa 18 K. Cene in roki veljajo tudi za pridelova-ne in dobavne pogodbe, sklenjene od zavoda za sočivje in sadje pred izdajo tega naznanila, v kolikor še niso izpolnjene.
— O vročini in suši v Bell Krajini,
Iz Adlešič 31. julija. Kako strašno vročino imamo letos v Beli Krajini, nam spričuje to, da je kazal toplomer v nedeljo 29. julija pop. v senci 31 stopinj C, a na solncu pa celo 60 stopinj. Kul-pa pa je imela včeraj 28'5 C. Ako ne dobimo prav kmalu izdatnega dežja, ne vemo, kaj bo z našo letino, ker se ni od aprila nikdar zadosti namočilo, da ne bi prišli ljudje do suhega pri oranju.
Petindvajsetletni jubilej krone. Danes
je minulo 25 let, odkar sc je v naši državi uvedla kronska veljava.
Nadomestek za pivo. Izšla je ministrska naredba, s katero se ureja izdelovanje in prodaja surogatov za pivo* Surogate iz vode in hmelja ter drugih pridatkov, katerim se dodene oglikova kislina, tako da bodo po videzu in okusu podobni pravemu pivu, bodo smele izdelovati edino-le pivovarne; v vsakem posameznem slučaju bo treba dovoljenja prehranjevalnega urada. Vj prodaji na debelo in drobno bodo mth rali nositi sodi, steklenice, računi itd, jasno označbo: »Nadomestek za pivo«, Prestopki se bodo kaznovali z globo do 20.000 K ali z zaporom do 6 mesecev, -h Ker je v hmelju in podobnih grenčicah precej nevarnega strupa luvulina, bo treba pred pivnimi surogati nekaj previdnosti. — V Rohlicah na Češkem izdeluje pivovar Fran Altner iz plučnega mahu, ki ga je v Krušnih gorah zelo veliko, in iz pirničnih korenin izvrstno pivo, ki ga ne zamečejo niti najboljši poznavalci piva.
Nov napredek v reji domačih zaj« cev. Od poveljstva soške armade vzdr* žani c. in kr. zavod za rejo domačih zajcev pod Rožnikom v Ljubljani je ustanovil v Trstu veliko centralno zaj-čjerejo za ondotne nastavljence c. kr, državnih železnic. Že preje se je kazalo kakor pri civilnih osebah tako tudi pri v Primorju se nahajajočem vojaštvu veliko zanimanja za rejo domačih zajcev, ki se bo mogla zlasti sedaj vsled v Trstu se nahajajočega imenovanega zavoda ugodno razvijati. Ravnatelj drž. žel. dv. sv. dr. Schmitz je dovolil za predlagano ustanovitev večjega modernega zavoda za rejo domačih zajcev potrebne stroške in tako je nastal ob trudu c. kr. žel. kom. dr. Schnei-derja in dr. Riccija ta najnovejši zavod za zajčjerejo. Zavod sestoji iz več sto modernih kletk za kunce, ki so postavljene pri stanovališčih nastavljencev, drž. železnic tako, da poseduje vsak nastavljenec poleg kurjega hleva tudi po nekaj zajčjih kletk. Za praktično ureditev teh po ljubljanskem vzorcu zidanih kletk si je stekel zasluge rev, drž. žel. G. Novak. Novi zavod začne obratovati z 225 plemenskimi kunci, ki jih je iz najlepših pasem odbral vodja podrožniškega eraričnega zavoda stot-nik-avditor dr. Voszka. — Prva pošilja-tev kuncev je v veliko veselje žel. nastavljencev že došla v Trst, tako da bo zavod mogel z 10. avgustom pričeti s polnim poslovanjem. Po zanimanju, ki vlada med tržaškim občinstvom za rejo domačih zajcev, jc upati, da bo taista vsled novoustanovljenega zavoda lepo procvitala.
— Za zgradbo kanala Reka — Kul«
pa — Sava se hoče iz vseh sil zavzeti novi ogrski trgovinski minister grof Bčla Serčny, kakor sploh za razvoj prometnih sredstev z »ogrskim primor-jem« in za povzdigo reške luke. Tako je zatrdil Seršny v svojem program* nem govoru.
Mesne cene v Reki. Te dni so dolo« čili v Reki naslednje mesne cene: goveje meso, sprednji del, 7 K 20 vin., pržole 7 K 60 vin., stegno s priklado 8 K 80 vin., brez priklade 11 K kilogram; telečje meso: sprednji del 6 K 60 vin., zadnji del s priklado 7 K, stc-; irno hrez DriUUide 11 K kilogram.
Prevozni listi za sadje. Glasom na-rcdbc prehranjevalnega urada smejo na železnicah in ladjah sprejemati po-šiljatve sadja od 50 kg navzgor le tedaj, ako je priloženo prevozno dovoljenje, katero izdajajo preskrbovalnice sadja in zelenjave ozir. dotična deželna mesta.
Naredba v varstvo najemnikov stanovanj se je tako izpremenila, cla smejo gospodarji zvišati najemnino za toliko, za kolikor so se od začetka vojske do 28. januarja 1917 zvišale hipotekar-ne obresti. Preko tega zviška ali iz kakega drugega naslova se najemnina ne sme zvišati. Kdor jc ta zvišek doslej sam plačeval ali je od zviška do 28. jan. 1917 že zvišal najemnino, ne sme sedaj več zvišati najemnine.
Drva. Prejeli smo: Na napad v »Slovencu« od 23. julija 1917 pojasnim, da se mi ne bo delala krivica od te ali one strani, da pisec že sam pove, kako draga so drva. Če naj jih drago kupim — poceni jih nikdo ne da — kako naj jih poceni prodam? Od izgube pa nihče ne živi! Stojim na stališču, naj vsak nekaj dobi za prvo silo, ne pa vse samo eden. Sicer bi že davno pred prihodom pisca lahko vse skupaj prodal in bi imel manj dela, on bi pa nič ne dobil. Tako je pa dobil, kar si je izbral. Prodam pa le taka in tako dolga drva, ka-keršna kupim, ker jih sam ne delam. Skušalo pa se bo preskrbeti kaj več drv za zimo, da bodo tudi manj premožni sloji po možnosti preskrbljeni. Podružnica Kobi.
Papir za perilo in obleko. Nemška papirna industrija se veliko prizadeva, da doseže ali se vsaj približa japonski izdelavi papirja, ki je na višku in ki izdeluje papir, ki more malone popolnoma nadomestiti tkanine. Doslej izdelujejo na Nemškem papir za namizno in posteljno perilo ter brisače, ki se morajo prati v 45 stopinjah Celzija vročem lugu. Papir vporabljajo pa tudi kot vlogo za moške in ženske obleke in kot preobleko za žimnice. Tudi mrliške obleke izdelujejo iz papirja, ki je podoben širtingu. Iz posebno močnega temnomodre-ga papirja izdelujejo monterske obleke, delavske jopiče, predpasnike in podobno. Druge vrste papir (z belimi črtami in pikami) je za domače ženske obleke in za otroške predpasnike. Za prihodnje leto upajo doseči papirno blago, ki bo popolnoma primerno tudi za boljšo žensko in moško ter otroško obleko.
Drago grozdje ln vino. V Budimpešti prodajajo rano grozdje po 25 K kilogram; sredi tekočega meseca se določijo cene grozdju po 4 K do 5 K kilogram. — S Hrvatskega pa poročajo, da j že sedaj hodijo po vinogradih agenti in zaarujejo mošt po 4 K liter izpod preše.
Sadne peške dajejo jako dobro jedilno olje, zato naj bi se v sedanjih časih ne pogubilo nobeno zrno. Sadne peške se plačujejo po 10 vin. kg.
Mallnje ln robldnlške peške so izvrsten nadomestek za kavo. Ko se sad iztisne za odcedek, naj se preostale peške tolikokrat oblijejo z vodo, da so čiste, nato naj- se posuše in pražijo kakor prava kava. Nepražene so dobra piča za perutnino.
Naročaite ..Slovenca.
■t
Dnevne novice.
—	Zmagovalec pri Kustoci. Danes je minulo 100 let, kar je bil rojen glavni vojskovodja nadvojvoda Albert kot sin zmagovalca pri Aspernu nadvojvode Karla.
+ Imenovanja v sodni službi. De-želnosodna svetovalca sta postala okrajna sodnika dr. Silvin Hrašovec v Novem Mestu in dr. Franc Mohorič v Ljubljani. Okrajnim sodnikom so imenovani sodniki Herman Deu v Kočevju, dr. Ivan Hitzelberger v Metliki, Franc Kiissel v žužembergu, Jožef Lenart v Ljubljani in Rudolf Potočnik v Idriji.
+ Odlikovanja. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil narednik 2, gorskega strelskega polka J. Kajfež. — Vojaški zaslužni križec 3, vrste z meči je dobil nadporočnik 1. gorskega strelskega polka A. Podlesnik. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 1, gorskega strelskega polka A. Sorko. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnik 1. gorskega str. polka G. Iglar in poročnik 157, črnovojni-škega baona A. Skok. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil nam. stražmojster F. Oblak,
—	Naši junaki. Infanterist Franc Z a j c iz Zatičine na Dolenjskem je dobil srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda.
—	Odlikovani so bili pri visokogorski stotniji št. 11: S srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda desetnik Jakob Rožman; z bronasto hrabrostno svetinjo poddesetnika R. Milost in E. Hermanek ter strelci: Gašper Muhlč, M. Mikolič, J. Pucelj, F. Gregorič, J. Kocjančič, J. Jenko, Š. Jczcršek, M. Ka-lan, J. lirtmžar, F. Marcu. F. Kalan.
—	Na južnem bojišču je padel za domovino in cesarja dne 14. do 15. julija t. 1. infanterist 87. pp. Šafarič Jikob, star 23 1., doma iz Kutinjec fare Sv. larij ob Ščav-nici, Štajersko. Bil je zelo priljubljen tovarišem vojakom. Par dni prej še je pisal svojemu bratrancu Alojziju. Bodi mu lahka tirolska zemlja!
Generalni ravnatelj južne železnice sekčni načelnik vitez pl. Weeber, ostane na svojem mestu; nasprotne vesti v časopisju so neosnovane. Tudi ni res, da bi nameraval odstopiti sekčni načelnik Riedl.
—	Za ravnatelja hrvatskega gledališča v Osjeku je imenovan režiser zagrebškega gledališča Emil Nadvornik.
—	Odlikovani orožniki. V priznanje uspešnega in krepkega delovanja o priliki lanske povodnji v Zg. Radgoni je prejel orož. stražmojster Fran Skuhala pohvalno izpričevalo; podstraž-mojster Maksimilijan Resnik in črno-vojniški narednik Anton Magdič sta bila javno pohvaljena. — Za hraber nastop proti ubeglemu nevarnemu zločincu, ki je bil obsojen na smrt, sta dobila pohvalni izpričevali stražmojster Fran Trstenjak in črnovoj. četo-vodja Ivan Sturm v Št. Petru v brežiškem okraju.
—	Konec čudne prikazni v Dobre-poljah. 2e več časa se je pojavljala v Dobrepoljah in okolici čudna prikazen, kateri pa nihče ni mogel priti bližje. Izginila je navadno bliskovito, pa se zopet prikazala, seveda vedno le v primerni razdalji od ljudi. —- Ugajanja o tej misterijozni prikazni ni bilo ne konca ne kraja. Javnost se je nekoliko pommla, ko se je doznalo, da je prvo dni junija ubežal iz vojaške klavnice v Grosupljah vol ter da je morebiti ta nočna prikazen identična z ubežnikom z vojaške klavnice. Na glavo tega de-zerterja je bila razpisana nagrada 100 kron. Gospodu štražmojstru Ivanu Ši-frerju tukajšnje postaje, katerega je zadeva zanimala, se je posrečilo nekega večera pretekli teden, da je s preciznim strelom naredil konec Dobre-poljskemu strahu in istodobno ubežen-cu, dobro rejenemu volu.
Smrtno je ponesrečil na Donački gori pri Rogatcu kopališčni in okrajni zdravnik v Radincih dr. Jožef Hohn, solastnik ra-dinskega kopališča.
Vojaka ustrelil. Gostilničar Ivan Pau-ko v Sv. Nikolaju pri Mariboru je ustrelil črnovojnika Jakoba Vavhnik, ker je kljub prepovedi zalezoval njegovo rejenko Pavlo Hilgert. Paukota so zaprli,
—	Ponesrečena deklica. Štiriletno Angelo Ušlakar, hčer posestnika Franceta na Bregu št. 4 pri Gorjah, je dne 1. avgusta t. 1. pozval domači pastir, naj zavrne konja, ki se je pasel na vrtu. Dekletce je ubogalo in šlo za konjem. Žival se je obrnila in udarila s kopitom po otroku, da je zadobil t^žke poškodbe po čelu in nosu. V težkem stanju so pripeljali otroka v deželno bolnišnico.
—	Vlak je povozil v Zagrebu veletr-govca iz Dubrovnika, Draškoviča. Odrezal mu je obe nogi.
Roparski umor. Kajžarja Antona Kobale v Mar j ah, okraj Maribor, so našli dne 26. t. m. zjutraj v domači veži umorjenega in hišo oropano. Morilec ga je z bajonetom zabodel v vrat, nato oropal iz hiše 600 K gotovine, 5 kg moke in veliko mesnine. Kot zločina sumljivega so aretirali nekega Gregorja Faktor, ki pa dejanje odločno taji.
—	Obsojen ravnatelj celovškega hotela. V Celovcu je bil ravnatelj celovškega hotela »Kaiser von Oesterreich«, Heissen-berger radi sleparije obsojen na štiri mesece težke ječe. Osleparil je plačilne natakarice za večje svote.
Predcenzuro na Ogrskem odpravili. Ogrski minister Vaszonyi je izdal naredbo, s katero odpravlja predcenzuro. Doslej je oproščenih predcenzuro 38 časnikov.
Cesar Viljem Hindenburgu.
Berlin, 2. (K. u.) Cesar Viljem je poslal maršalu Hindenburgu ob končanem tretjem letu vojske prisrčno brzojavko. Zahvaljuje se in ga slavi vsled njegovih dosedanjih velikih uspehov. Podelil mu je, ker je s sijajno umetnostjo vojskovodje vodil armade k zmagi, križ in zvezdo velikega komturja hišnega reda Hohenzollerjev.
Nov župan v Moskvi.
Petrograd, 2.' avgusta. Revolucionarni ^ocijalist Rudnew je izvoljen za župana v Moskvi.
LjuDljanske novice.
lj Grmenje topov. Sinoči sc je čulo v Ljubljano s soškega bojišča močno in neprestano bobnenje topov, in sicer kot že dolgo ne. Sodeč po grmenju, jc bil od časa do časa bobneč ogenj, katerega so se udeleževali tucy ve)i^ ifl naivečii kalibri tonov.
lj Služba božja za begunce se vrši v nedeljo, dne 5. avgusta, v cerkvi Sv. Jakoba ob 10. uri dopoldne, in sicer v italijanskem jeziku.
lj Danes vzemo zadnje zvonove iz stolpa mestne župnije sv. Jakoba. Veličastni stolp bo prazen. Zares žalostne posledice strašne vojske.
lj Umrl je Z d e š a r Anton, posestnik na Viču št. 41, o katerem smo poročali, da ga je nabodel bik. Pogreb bo 4. avgusta ob 3. popoldne.
lj Kupil je veletržec Lilleg tvrdko Krisper in Hartman (Tomažič).
lj Umrli so v Ljubljani: Neža Trt-nik, mestna uboga, 76 let. — Pavel Be-zefc, hiralec, 57 let. — Ana Reichmann, bivša služkinja, 28 let. — Katarina Mi-kuluš, bivša perica, 78 let. — Vrban Pa-gon, delavec, 26 let. — Leopold Dimnik, posestnikov sin, 8 let. — Adolf Adamec, lovec. — Josip Bila, desetnik. — Ignacij Vraldsam, pešec. — Avgust Mrva, sobno slikarski pomočnik, 35 let. — Zofija Dolenc, hči skladiščnika, 3 leta.
lj Razdelitev mesa po znižani ceni na rumene izkaznice C. V soboto, dne 4. avgusta popoldne bo mestna aprovizacija oddajala iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice, zaznamovane s črko C, goveje meso po 2 kroni kilogram. Določa se naslednji red: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol
4.	do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do pol
5.	ure štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure štev. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. ure štev. 1401 do 1600, od pol 6. do 6. ure štev. 1601 do 1800, od 6. do pol 7. ure štev. 1801 do konca. Rodbine do 3. oseb dobe pol kilograma, s 4 in 5 osebami tri četrt kilograma, s 6 in 7 osebami 1 kilogram, z več kot 7 osebami 1 in četrt kilograma. Poleg rumene izkaznice C mora prinesti vsaka stranka s seboj tudi karto za meso. Pripraviti je drobiž.
lj Napoved ostanka moke in novo nakazilo. Ostanek moke morajo napovedati trgovci najkasneje v soboto, dne 4. avgusta 1917. Nova izkazila za moko se bodo izdajala trgovcem v pondeljek, dne 6. avgusta ob 9. uri dopoldne.
lj Razdelitev vampov za Vič. V soboto, dne 4. avgusta zjutraj bo mestna aprovizacija oddajala iz svojega skladišča v crkvi sv, Jožefa vampe za vse one, ki imajo rumene izkaznice B in C zaznamovane z »Vič«. Določa se naslednji red: zjutraj od
6.	do pol 7. ure izkaznice B štev. 1 do 200, od pol 7. do 7. ure izkaznice C štev. 1 do 200, od 7. do pol 8. ure izkaznice C štev. 201 do 400. Vsaka stranka dobi po pol kilograma vampov na osebo.
Primorske novice.
Bombe v Otaležu. V soboto, dne 28. julija ob pol 7. uri zjutraj je plavalo nad gorsko vasico Otalež na Goriškem osem italijanskih letalcev, ki so vrgli okoli 20 bomb. Nobena ni napravila škode. Večina jih je padlo v gozd. Otalež je gorska goriška vas, kjer ni prav nobene vojaške naprave in niti enega vojaka. Ali so se laški letalci premalo učili geografije ali so hoteli pokazati svojo surovo laško kulturo!
Pomožni odbor za begunce z juga v Welsu (Gornje Avstrijsko), August Gollerichstrasse št. 3/1 (pooblaščenec Zirkounig Karel), prosi objave naslednje notice tičoče so vseh beguncev z juga: Begunci brez denarnih sredstev, ki se z oblastvenim dovoljenjem vračajo domov, oziroma oni begunci, ki sc z oblastvenim privoljenjem presele z enega begunskega tabora v druzega, imajo pravico do brezplačne vožnje po železnicah. Da se bodo begunci mogli izkazati pri železniških blagajnah s potrebnimi legitimacijami (izkaznicami) za brezplačno vožnjo, se pozivljejo, cla čimpreje naznanijo podpisani oskr-bovalnici: 1. Ime begunca. 2. Poklic (opravilo, obrt). 3. Število, priimek in starost rodbinskih članov. 4. Prejšnje stalno bivališče (domovno občino). 5. Kam se begunec vrača, ozir. preseli. 6. Zel. postajo, kjer nastopi potovanje.
7.	Končno žel. postajo. 8. Natančno označbo, brezpogojno tudi način (vrsto) zavoja (zaboji, kovčegi, vreče itd.) kakor tudi število stvari, ki so določene za prevoz z železnico (vozno blago). — Pomožni komite za begunce z juga, Wcls (Gornje Avstrijsko), August Gollerichstrasse št. 3/1.
Poročil se je v Vysokem Mytu na Češkem Franc Pahor, župan iz Opatje-sela na Krasu, z gdč. Marijo Klarič iz Vižovlja.
Nerednosti v aprovlzacljskl komisiji. Radi zlorab in nerednosti pri apro-vizacijski komisiji v Piranu je vložena tožba.
Utonil je v barkovljanskcm kopališču v Trstu, kjer se jc kopal, 61etni Boris Saksida.
Morskega volka so opazili te dni v Reškem zalivu ori Martinšici orav blizu
obale. Zver je bila dolga približno 4 metre.
Nesreča s patrono. 141etni Mar. Stranj v Dolini pri Trstu je našel patrono in jo lahkomiselno užgal. Odneslo mu je štiri prste na desni roki, mu raztrgalo levo in poškodovalo tudi obraz. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
V cerkvi je zblaznel dne 1. t. m. vojak Marcel Sluga. Bil je pri sv. maši v cerkvi sv. Antona novega v Trstu, naenkrat je začel kričati in se je tudi dejansko lotil duhovnika in cerkovnika. Poklicali so rešilno postajo in tri sanitetne vojake, ki so ga komaj ukrotili in odpeljali.
Velika tatvina moke v Trstu. K tO' zadevni notici omenjamo, da g. Fran Samsa, zastopnik tvrdke Konrad Ro-senbauer v Zagrebu, ni identičen z za« prtim Fr. Samsa v Trstu.
Veliko bitko no Flanderskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. avg. Veliki glavni stan s
Bojna skupina kraljeviča Ru-perta Bavarskega.
Na flanderskem bojišču so se šele popoldne zopet razvili besni topovski boji. Več ur je obstreljeval sovražnik z bobnečim ognjem od Langhemarcka do Lysa naše črte, preden je pričel na tej bojni črti proti večeru zopet močno napadati. Razvili so se zopet težki boji, v katerih smo povsod odbili divizije, ki jih je bil poslal sovražnik v ogenj; večkrat smo tudi z uspešnim protinapadom napredovali z našimi bojnimi čr-tami. Sovražnik ni na nobenem mestu ničesar pridobil, pač pa je izgubil v našem neoslabšanem obrambnem ognju veliko krvi; s protinapadi smo v vpa-dalnih točkah ujeli več sto mož. Po nemirni noči so se danes zjutraj vzhodne od Wytschaete z velikimi izgubami za sovražnika izjalovili novi angleški napadi.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Francozi so na Cliemin des Dames zopet brez uspeha napadali višinske postojanke, ki smo jim jih vzeli južno Filaina in jugovzhodno Cerny. Podnevi in ponoči so petkrat naskočili naše črte, a so jih naše preizkušene bojne čete vselej odbile. Tudi na zahodnem bregu Moze je nastopil sovražnik zvečer z brezuspešnim protinapadom, da bi zopet osvojil postojanke, ki smo mu jih bili iztrgali, število ujetnikov se je v teh uspešnih bojih, v katerih so se poleg badenskih čet odlikovali tudi Hanoverci in Oldenburčani, zvišalo nad 750 mož.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 2. avgusta, zvečer. Vel. glavni stan:
Na Flanderskem je deževalo; streljali so na obeh straneh.
Prvi generalni kvartirni mojster ( pl. Ludendorff.
Angleško uradno poročilo.
1. avgusta popoldne. Južno od prekopa Ypern-Comines smo z manjšimi ponoč-nimi podjetji izboljšali našo črto. Sovražne protinapade, ki so bili izvršeni včeraj popoldne in zvečer proti našim novim postojankam pri La Bassee in neposredno severno od prekopa Ypern-Comnes, smo uspešno odbili. Dalje severno v bližini železnice Ypern-Roulers je naša artiljerija ponoči zadušila nadaljni nemški protinapad. Vreme je še vedno neugodno za podjetja. Od včeraj opoldne naprej zelo močno dežuje. Ponoči smo uspešno napadli vzhodno od gozda Cronier.
Zvečer: Na cesti Zillebeke-Zandvoor-de smo nekoliko napredovali. Nemci so nas skušali prepoditi z važnih točk, pa niso imeli pri tem nobenega uspeha; prisiljeni pa smo bili, da smo umaknili naše izpostavljene čete pri Saint-Julien. Tudi se je posrečilo Nemcem, da so vdrli v naše izpostavljene postojanke blizu železnice Ypern-Roulers. Število včeraj ugrabljenih nemških ujetnikov prekaša 5000.
Francosko uradno poročilo.
1. avgusta ob 3. uri popoldne: V Belgiji so naše čete po svojem včerajšnjem sijajnem uspehu med nalivom utrdile osvojene postojanke. Artiljerijski boj se na celi fronti ob Aisni nadaljuje. Vzhodno od Cerny nam je močan protisunek omogočil, da smo na več točkah prišli naprej. Na levem bregu Moze med Avocourtom in višino 304 so Nemci po večdnevni artiljerijski pripravi danes zjutraj napadli postojanke, katere smo jim 17. julija iztrgali. Sovražnik je prišel le do nekaterih izpostavljenih jarkov, kjer ga je naš ogenj zadržal. Stotnik Guycnemer jc sestrelil 50. nemško letalo.
Ob U. uri zvečer: V Belgiji so naše čete med neprestanim dežjem dalje utrjevale osvojene postojanke. Severno od Ais-ne delovanje obojestranskih arfiljerij, predvsem v odseku Craonne-Hurtcbise. Zahodno od Cerny so Nemci večkrat napadli, pa smo iih vedno in oovsod odhiti,
Na Flanderskem drugi dan bitke Angleži nikjer napredovali.
Berlin, 2. avgusta. (Kor. ur.) Wolff javlja: Drugi dan velikega napada na Flanderskem Angleži niso mogli nikjer napredovati. Nasprotno: izgubili so še več zemlje, ki so jo bili prvi dan priborili. Angleži so posebno besno napadali Langemark, nastopali so tam tudi njih metalci plamen na obeh straneh železnice.
Ljuto so se bili pri Fresenbergu in pri Westhveku; Angleže smo povsod vrgli s protinapadom, na mnogih točkah so napredovale nemške čete.
Med Ilooge in Holebeke je zadal Angležem ogenj nemških baterij in njih krilu najtežje izgube; njih moč in njih napadalni duh je bil že zrušen, predno jih je zadel nemški protinapad.
Ko smo zopet vzeli tiste nemške postojanke, ki smo jih bili 31. julija deloma popustili, smo pregledali strašno visoke izgube, s katerimi so plačali Angleži tisto malo ozemlja, ki so ga bili pridobili, a ga zopet tako kmalu izgubili.
Polje vdrtin obrambnega odseka je posejano s padlimi Angleži, ki so bili mnogokrat v gostih vrstah pokošeni.
Na Flanderskem se bi je j o štiri petine cele angleške vojske.
Curlh, 2. avgusta. »Corriere dela Sera« javlja: Xa Flanderskem se udeležujejo odločilne bitke štiri petine cele angleške vojske.
Američani prvič v ognju. — »Timeso-
vo« poročilo o flanderski bitki.
»Politiken« javlja 2. t. m.: Ameriške čete so stale v ofenzivi, ki divja zdaj na zahodnem bojišču, prvič v ognju. — »Timesov« poročevalec javlja: Veliki napad na Flanderskem se je izvedel na 13 km široki bojni črti. Kolonialnih čet zdaj niso poslali v boj. Pobočje zadnjih štirih gričev na poti iz Ypevna v Osingae so z navalom vzeli, dasi se je sovražnik obupno branil. — Skrite nemške strojne puške so uničevalno delovale. »Daily Chronicle« poroča, da so se Nemci z najtežjimi topovi do skrajnosti borili. Pričakuje se še večji sovražni odpor. Vreme je zelo neugodno; poizvedovati ne morejo zato letalci.
Pretep v angleški zbornici.
Amsterdam, 2. avgusta. »Daily Tele-graph« poroča, da sta se zadnjo sredo v angleški spodnji zbornici poslanca Pember-ton-Billing in Archer-Shee stepla. Pember-ton-Billing je dvomil o resničnosti neke izjave državnega podtajnika vojnega urada Macphersona, vsled česar ga je Archer-Shee s surovimi besedami zavrnil, Pem-berton-Billing jc nato pozval Archer-Shee, naj gre ž njim na dvorišče. Tam se je razvil pretep. Končno so ju drugi poslaflci spravili narazen. Pemberton-Billing je pozval Archer-Shee na boksanje.
Grey težko obolel.
Curih, 2. avgusta. »Temps« poroča iz Londona, da se je bolezen Edvarda Grey resno poslabšala. Zdravniki so baje že obupali nad ozdravljenjem.
Vojska z Italijo.
Italijansko uradno poročilo.
2. avgusta 1917. Sovražnik je včeraj živahnejše nastopal. Poizkušal je tudi, da bi nas-presenetil s patruljami; večkrat je napadel z močnimi oddelki naše prednje postojanke na kotlini La-ghi (Posina), vzhodno doline Mora (Brenta), jugozahodno Monte Croce di Comelico, na slemenih Ritonija in severovzhodno od Plavi. — Cuječi naš ogenj ga je povsod ustavil, da se je z izgubami umaknil in nam prepustil vojno blago in enega ujetnika. Z odmori so s topovi živahnejše streljali v Julijskih alpah.
Pred važnimi političnimi dogodki v Italiji,
Lugano, 2. (K. u.) Rumunski poslanik v Rimu se je dolgo posvetoval z ministrskim predsednikom Bosellijem. »Giornale d'Italia« napoveduje na soboto posebno važen italijnaski ministrski svet.
Nastopi naših mornariških letalcev meseca julija.
Dunaj, 2. julija. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Dne 5. in 7. julija so napadli Valono in valonska pristanišča. Bombe, ki so jih vrgli, so povzročile močne požare. V Otrantu so metali bombe 7. in 11. julija na obe letalni postaji in na skladišča; sledile so močne razstrelbe'. S Naša pomorska letala so obiskala tudi Bogliano, kjer so metala bombe na pri-prego in na tabore čet z dobrim uspehom; napadla so tudi blagovni in tabor čet v Vila Vicentina. Dne 16., 18 in 20. julija so napadli skladišče streliva v Palazzo in povzročili razstrelbe. Naši pomorski letnici so poleteli tudi večkrat v Gradež; med drugim 28. julija, ko so vrgli na lamošnjo letalno lopo
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
nad 2000 kg bomb. V dolini Valone je vrglo 30. julija osem naših pomorskih letal 50 bomb na vojaške lope; bombe so prav dobro zadevale. Kljub ljutemu sovražnemu obstreljevanju so se vrnila vsa naša letala nepoškodovana.
Italijani radi malenkostnih uspehov angleške ofenzive na Flanderskem razočarani.
Lugano, 2. (K. u.) »Secolo« poroča iz Londona: Angleži so nastopili pri ofenzivi na Flanderskem z enim milijonom lastnih čet; a poleg njih so nastopile tudi francoske in ameriške čete. Angleži so napredovali le 2 do 3 kilometre, kar je, kakor tudi nizko število ujetnikov, Anglijo in Francijo razočaralo. Vojaški kritik lista »Italia« piše: Po strašni pripravi s topovi, kakršne svet še ni videl, se poroča, da so napredovali Angleži na bojni črti 15 kilometrov na širini le za 2 kilometra globoko in ujeli 3500 mož. To je jako malo za ofenzivo, o kateri so napovedovali, da bo kolosalna in za Nemce usodna. Očividno so se Nemci v obrambi proti topniškim navalom poslu-žili novih metod.
Italijani proti francoskim framasonom zaradi jugoslovanske propagande.
»Neue Ziiricher Ztg.« javlja: »Tribuna« se peča s stališčem framasonov nasproti italijanskim zahtevam do avstrijskega ozemlja glede na jugoslovansko propagando, ki se živahno širi v Franciji in v Angliji z ostjo proti Italijanom. Obseg te propagande se zrcali iz lista »Bulletin Yougo-slave«, ki je obsegal po izbruhu vojske 4 strani, danes pa izhaja na 40 straneh s sodelovanjem vplivnih Francozov. Roko v roki clela tajna propaganda francoskih framasonov, ki simpatizirajo z veliko-srbsko propagando.
Hrvatski s*.
Zagreb, 1. avgusta 1917.
Za dr. Budisavljevičem govori poslanec Novak. Opisuje pogubno finančno politiko Madžarov na Hrvatskem, ki nastavljajo svoje ljudi v službah na Hrvatskem, a zapostavljajo Hrvate. Glasoval bo proti indemniteti. — Poslanec Jalžabetič (Kmečka stranka) poziva sekčnega načelnika Rauerja, da naj vodi gospodarsko politiko v korist ljudstvu. Na koncu pravi, da so prišli Srbi na Hrvatsko skupno s Turki, zaradi tega ne smejo ustanavljati državo v državi. — Konec seje ob pol treh popoldne. — Prihodnja seja v četrtek.
Zagreb, 2. avgusta 1917.
Začetek današnje seje ob pol 11. — Dnevni red: Nadaljevanje razprave o indemniteti. — Poslanec Kiirschner govori o aprovizaciji in se poteguje za malega kmeta. Dela naj se na to, da se poveča produkcija. Govornik zahteva od vlade odprave cenzure pisem. — Za njim govori poslanec Zatluka in izjavlja, cla je proti vladi, ker je večina proti združitvi in samostojnosti Hrvatske. Rešitev Hrvatske ni samo finančna samostojnost, ampak popolna svoboda. Med govorom poslanca Zatluke pride večkrat do prepira in osebnosti med govornikom in večino. Seja se nadaljuje.
Politične konference v Zagrebu.
Zagreb, 3. avgusta. »Novosti« poročajo: Včeraj je dospel v Zagreb bivši ban baron Pavel Rauch in je imel daljše zasebne konference s člani stranke prava (frankov-ci). Kakor se izve, so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi novega dnevnika, ki naj bi se širil v velikem številu med ljudstvom ali pa da prične izhajati »Hrvatska« v prejšnjem obsegu.
Poljaki l«d.ovci poživljajo Poljsko kolo k opoziciji.
Krakov, 2. avgust. Državni in deželni poslanci kluba poljske ljudske stranke so sklenili pozvati Kolo Polskie k odločni opoziciji proti vladi, ki ni izpolnila še nobene zahteve poljskega ljudstva. Poljsko ljudstvo je izpostavljeno dalje brezpravju in protizakonitosti. Poljsko zastopstvo naj stori potrebne korake, da izsili od vlade spolnitev zahtev ljudstva. Ta sklep bo predložen plenarni seji poljskega kola ^ne 5. avgusta.
Poljske legije in Nemci.
Med Poljaki vlada vsled zadnjih dogodkov v poljskih legijah in aretacije Pil-sudskega in tovarišev veliko razburjenje. V Krakovu so bile te dni velike demon, stracije. Ljudstvo je manifestiralo za Pil-sudskega. Poveljstvo poljskih legij je podalo vsled dogodkov svoj odstop. Nemška uradna poročila pravijo, da je bil Pilsudski radi tega aretiran, ker je organiziral oborožen upor proti centralnim državam.
Položaj se je poslabšal radi dejstva, da niso hoteli prise: i poljski legijonarji v Varšavi zveslobe centralnim velesilam. Od
8000 legijonarjev je priseglo samo 800. Radi tega so bili legijonarji, ki niso hoteli priseči, v ujetniškem taboru v Szczypiorni internirani. Varšavski generalni guberner pl, Beseler je odredil, da se odtegnejo tem poljskim častnikom in vojakom od 1. avgusta dalje plače in pristojbine. Od poveljstva poljskih legij so odpuščeni avstrijski podaniki, med temi priljubljen polkovnik legij Roja, poveljnik tretje brigade logii, in podpolkovnik legij Galica.
Razna poročil.
Visoko odlikovanje dr, Michaelisa.
Dunaj, 2. avgusta. (Kor. ur.) Cesar je podelil nemškemu državnemu kanclerju dr. Michaelisu o priliki današnje avdijence veliki križ reda sv. Štefana z insignijami.
Dr, Michaelis odpotoval v Berlin,
Dunaj, 2. avgusta. (Kor. ur.) Državni kancler dr. Michaelis je odpotoval zvečer v Berlin.
Američani uvrste podanike zveznih držav v svojo armado.
Washington, 2. (K. u.) Reuter: Senat je sprejel predlog, naj se pogaja z zavezniki, da bodo njih podaniki podvrženi službeni dolžnosti v Zedinjenih državah.
Kaj sta dosegli osrednji velesili v triletni vojski,
Berlin, 1. avgusta. Kar sta osrednji velesili dosegli v treh letih vojske, je veliko. Zasedli sta okroglo 548.700 štirija-ških kilometrov, torej več, kolikor obsega Nemčija s svojimi 540.800 km2. V osvojenem ozemlju leži 47 trdnjav, Sovražniki so pa zasedli v Evropi le približno 16.000 km2 naše zemlje, a vsak dan se ob avstrijsko-nemškem prodiranju v vzhodni Galiciji ta številka krči, Previdno se ceni, da je izgubil sporazum na ljudeh v prvih treh letih vojske: Rusija 9,500.000, Francija 4 milijone 400.000, Anglija 1,600.000, Italija 1 milijon 600.000, Srbija 500.000, Rumunija 300.000 mož, torej več, kolikor štejejo prebivalcev Belgija, Nizozemska in Švica. — Ujeli sta velesili okroglo 3 milijone mož, med njimi skoraj 30.000 častnikov. Bojnega blaga sta zaplenili okroglo 12,000 topov in 5000 strojnih pušk; sestreljenih je bilo nad 2000 letal, Bojnih ladij sta uničili sovražniku okroglo 930.000 ton; sovražnih trgovskih ladij pa nad 10 milijonov ton. Za vojsko so izdali sovražniki dozdaj 258 tisoč milijonov mark, osrednji velesili pa 107.000 milijonov mark,
Socialistična konferenca.
Pariz, 2. avgusta. (Kor. ur.) Agence Havas: V pismu na tajnika socialistične stranke zahtevajo člani stalnega upravnega odbora in socialistične parlamentarne skupine kot predpogoj vsake razprave, da konferenca ententinih socialistov sklene, da se hoče mednarodne konference le tedaj udeležiti, če se stavi in sklene pogoj, da se vprašanje po vzroku in odgovornosti za vojsko postavi na čelo dnevnega reda. Če bi konferenca ententinih socialistov drugače sklenila, bi sklicali nacionalni kongres, da se pred internacionalno združitvijo še posvetujejo.
Bern, 2, avgusta. (Kor. ur.) »Berner Tag\vacht« poroča: Pogajanja med angleškimi, francoskimi in ruskimi socialisti so privedla do tega, da se je internacionalna konferenca preložila na 9. septembra. — Konferenca socialistov ententinih držav se bo vršila 28. avgusta v Londonu,
Pomanjkanje premoga,
Haag, 2. avgusta. Večje število velikih nizozemskih tvornic je radi pomanjkanja premoga prenehalo delati.
Proda se
ia i« mm
v bližini jezera v prometnem kraju. Jos. Kolman, Bled.	1891
X Jx V X J v	X X f X' * ' X V X X' 'J?Jv.'
Proda se lepa, 3 leta stara
kostanjeve barve. Poizve se v Vižmar-
.jih 59.	1892
V najem se odda
malo posestvo
na zelo lepem in priročnem kraju, z lepim travnikom, njivami in sadnim vrtom. Zemljišče, ki je v julto dobrem stanju, se nahaja v prijaznem mestu na Gorenjskem. Ponudbe naj se blagovoli poslati na upravo tega lista pod št. 1834.
dvonadstropna, z lepim vrtom, priprav-m t^jsE HMfef na za vsako obrt, && wru» g pBsiajni na ||||.
Eiarieusm trgu, se pod uejodnimi pogoji protfa. Pojasnila daje GIZELA VODOPI-VEC, POSTOJNA.	(1871)
m
S r;
se iščejo za takojšnje delo in nastop:
2 uri od železnice v bližini Feldkirchna na Koroškem. Delo je v lepem graščinskem gozdu za pripravljanje 4 metio dolgih hlodov (krljev) in lesa za papirnice nad 2000 metrov. Delo traja do snega in tudi prihodnje leto. Dobra dnevna plača. Za prehrano, ki jo preskrbi občina, dobe delavci še priboljšek od gospodarja. 2elise4-6 delavcev z naddelavcem, ki razume tudi nemški. Istotako so išče izurjen Žagar na prav dobro dvojnato žago na turbino v Feldkirchnu. Nastop takoj. Delo skozi celo leto. Vprašanja na upravo „Slo venca" pod št. 1700 (če-le možno v nemščini).
Dščem
l{0f]Qipijer)ta
Dr. Ig. Malnerič, odvetnik, zdaj nadporočnlk — avditor, Zagreb, Kač:.J?va ul. 13. 189«
Radi opustitve gostilne se poceni proda še dobro ohranjen
igrajoč 24 komadov na treh valjih. Poizve in ogleda se pri Maks Zaiokerju, tovarnarju drož, Krakovski nasip 26, Ljubljana. 1895
Preklic.
Podpisana preklicujem vse obdolžitve ln ob-rekvanje, katere sem izrekla proti Andreju Lombar-ju in njegovi ženi iz Zg. Šiške št. 18 in se zahvaljujem, da sta odstopila od sodnijske kazni.
1897,
Ivana Slrnik Zg. Šiška.
s trgovino mešane stroke in gostilno
v večjem trgu na Dolenjskem, na lepem prostoru v bližini farne cerkve in c. kr. pošte, 8 oziroma 4 km od železniške postaje oddaljeno, se vsled želje preselitve v drugi kraj, proda lz proste roke s trgovsko in gostilniško opravo vred. — Hiša obstoja iz prodajalnega lokala, skladišč, treh gostilniških sob, šest drugih sob, kletij, hlevov ter drugih gospodarskih poslopij. Cena: K 45.000—. Nakup zemljišč ravnotam na razpolago. Kupci naj se blagovolijo pismeno obrniti na	1896
D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 4.
1001 KfpretkTbi stanovanje
za takoj. Obstojati mora 2 do 3 sobe in kuhinjo, prazno ali meblovano. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 1898.
m®m kuhurico
veščo vsega gospodinjstva, sprejme meščanska rodbina v Ljubljani.
Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 1900,
Išče se dobro
pri nemški rodbini za 2 dijaka. Cenj. ponudbe na upravo „Slovenca" pod St. 1899.
Srbečico, potenje, solnčarlco, hraste, izpuščaje, kožne bolezni, stare rane
'(fTj odpravi hitro In sigurno
iantarsko
Ne umaZo in ne diSi. Mali lonCck 3 K, veliki lonček j K, družinski lonCck 9 K l navouilcm. K temu spadajoče jan-tarsko milo 4 K. - lzdclu:c i'8 SžnCiCr, Isiiarniir, Mncjy Karo: St. 31.

I?da ia kon-zorcii »Sluvenca«.
Odgovorni lirednik Mihael Mnškurc*