Tečaj III.
V GORICI, v petek 16. oktobra 1874.
List 42.
T /il' i
-✓
List i. iija vsak petek
i velj:v s poštnino vred in v Gorici .n !‘ > ;lan: za celo leto S golil., za . a l gold. 50 sold., za četrt leta s....*.— Za ude nar. - polit, društva ,GORI(’A“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi sc prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
GLAS
Naročnina in dopisi
naj si* ldagovoljoo pošiljajo npravni&tvu v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi sc ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača sc za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Kakšni možje imajo se voliti v starešinstvo.
I.
llavno zdaj se ponavljajo v marsikaterih občinah po Goriškem volitve starešinstva. Velevažna je taka volitev. Do zdaj so občine žalibog premalo cenile njeno važnost in njen upljiv na blagostanje cele občine pa tudi posameznih Občinarjev. Vsled tega nastale so v občinah velike zmešnjave. Zakrivilo se je veliko. Občinsko gospodarstvo je bilo slabo, tako da se škoda tu in tam ne da več popraviti. Nezadovoljnost širi se od dne do dne. Spoznava se, da je treba drugače voliti ; vendar ko pridejo nove volitve, gre vse po starem kopitu. — Tako se godi po občinah, kjer Občinarji svojih zastopnikov zbirajo ne po svojem prepričanji in po svoji vesti, ampak kjer gleda vsak le na svojega prijatla in na svoj lastni dobiček. Kak razloček med takimi občinami, kjer gospodari starešinstvo, ki je prišlo na krmilo le po sebičnosti volilcev, pa med onimi občinami, ki imajo starešinstvo, koje uživa splošno zaupanje, ker so volilci vestno zbirali. Imamo taka starešinstva na pr. v Brdih, na Krasu ; tudi v ipavski dolini; pa žalibog so redka. Sicer ni nikjer brez pritožeb. Tu in tam nahajajo se nezadovoljneži, ki črnijo domače starešinstvo, naj bo še tako vestno iii pravično. Vzrok temu se ne da priti popolnoma v okom in bo trajalo, dokler bo svet stal. Vender na posamezni ne sme se gledati. Pravično vestno starešinstvo zamore veliko storiti, naj bodo državljanske razmere in vladna načela še tako neugodna občinski samostalnosti in prostosti, kakor je
zdaj pri nas v Avstriji. Zato smo name- | ni li navesti nekatere lastnosti, na katere imajo paziti volilci, ko si volijo zastopnike v starešinstvo.
Dópisi.
Iz Cerklanskega. v 38. listu „Giasau sem čital, da so najdb nad dolenjo Tribušo v reki Idriji mrtvo truplo neznanega človeka. Kakor se sliši, je revež iz Sebrelj, ki je po Tribuši beračil, in nazaj grede v Stopniku pri Bičku v
v
vodo prišel, kjer pot črez Idrijo proti Sebreljem pelje. Nahaja se tu tako nevarna brv (mo s tj, da je v malo letih 5 oseb svoje življenje, v valovih reke neprevideno končalo, skoraj vsi iz Sebrelj. Koliko se jih je pa iz vode rešilo, to Bog ve, nekateri so sami ven prišli, nekateri so bili rešeni od drugih, tri osebe so prejele darila po 25 gl., ker so svoje življenje v nevarnost postavile, ko so druge iz vode rešile, eden že celo dvakrat, skupaj so prejeli 100 gold. Kdo je tega kriv, da se tako nevarna brv (most) tam nahaja in sene popravi? Potrebujejo jo nar bolj posestniki občine Šentvidske gore unkraj reke in Šebreljenci, ako hočejo na skladovim cesto priti. Po mojih
v
mislih bi imelo toraj dolžnost župaustvo Sent-vidske gore in v Sebreljeh skrbeti za napravo mosta, posebno ker se v celem okraji črez reko noben most ne nahaja, bil bi močno potreben, da bi se zamoglo saj na enem kraji brez nevarnosti
v
črez reko koračiti. Da se pa županstvo Sent-vidske gore za to napravo kaj zmeni, je 'malo
v
upanja, še manj pa županstvo v Sebreljeh. Ce ravno nimajo Šebreljenci nobene vozne poti do skladovim ceste, se vender županstvo na vso moč prizadeva, od bolj previdnih posestnikov že pri-
LISTEK.
TRENTA.
Ali pogledava malo, dragi čitatelj, v bovški elizij, v rajsko Trento? Huj ! kako prestrašeno buliš oči ! Ti pa že kobacajo po živi domišliji kosmati medvedje, zijajo brezdnova grla, gromijo visoko vkrojene skale! Ne boj sc! Medvede so pobili, brezdnovse ogneva, skale je večni mojster precej trdno priklenil. Malo si že vbrusiva podplate po robatem kameliji, tudi znojne čaplje bodo curkale ; pa, kar dava čevljarju za podšiv-nike, pa apotekarju utrgeva, ker ne bode treba potilnih čajev variti. Ce ne ubogaš z lepa, te pa kar za lase zgrabim, kot angelj Habakuka, tei’ te PW trdno vštiknem vKoritenški klanj ec, pol ure od Bovca na vzhod. Vrh klanjca razprostira se mala ravan, ki obsega rodovitno polje Kalanov in Končanov in dve čedni vasici Kal-Koritnico z kapelico sv. Ivana, v kterej nedeljo in praznike popoldne pobožna žena starim, sle-phn in hromim, ki v Bovec ne morejo, iz debe-
lih nabožnih bukev srčne molitvice namoluje. Pozdraviva sv. Ivana, potem pa le vzemiva slovo od zoranih njiv in sočnih travnikov, naprej po dolini ne vgledava nobenih več.
Toti že ne zgubiva, ker kaže nama jo skozi in skozi peneča Soča, da ne zajdeva ni na pravo ni na levo skrbite dve vstrični steni, kteri bova imela celo pot skoraj ob sencih, kakor imajo gosposki konji usnjaste branike ob očeh. Zdaj pa treba možko zabroditi suhi lirupež, pot se vije in vije, vsak ovinek vmeri trudnim nogam sto sežnjev za prekobacati. Ta kos poti je zares hud, deloma dolgočasen, pa kaj čemo, vsak začetek je hud. Sohična stena ob levi roki kaže po vsej visokosti ogromna, gola skalnata rebra ; ideja vzvišenosti, stvaliovitosti pluje s teh velikanskih skladov, s teli drzovito obešenih robov in gigantično vsajenih polic. Podosojna stran je nekoliko prijaznejša, trudno oko se vsaj tu pa tam odpočije na maliovej zelenini in redkih sme-rekovih steblih, ki še neso plazu in sekiri zapadla. Jezna Soča se pa nič ne zmeni za divjo romantičnost na pravi in na levi. Srdito si je
četo cesto po strani proti Stopniku, odvrniti in uničiti.
Naj bi toraj c. k. glavarstvo to reč prev-darilo in Občinarje primoralo, naj napravijo bolj varno pot (most ) črez reko, ali pa naj pot čisto zapre, da se še dalje tam nesreče ne godè.
S Kobarida 13. okt. Danas so duhovniki Kobaridske okolice obhajali cerkveno opravilo in svete maše (darovalo se jih je 11) po prezgodaj nam umrlem rojaku mnsg. Janezu dr. Hrastu. Po dokončanem cerkvenem opravilu pogovarjali so se tudi o spominku, kterega nameravajo ranjkemu postaviti na pokopališču. Splošno mnenje po nasvetu gosp. Pertouta, ki je v družbi nekterih dnizih gospodov okoJj poldne gosp. dekana obiskal, je da ne zadostuje za moža, ki je lepši dobo svojega življenja žrtvoval odgoji mladih duhovnikov in vse svoje moči posvetil bogoslovskim vedam, prosti kameniti sporni nek na pokopališču, da bi se bolj spodobilo postaviti mu mojstrsko doprsno podobo bodi si v prostornej jedilni sobi v semenišču ali pa na kakem drugem primernem prostoru. V ta namen pripravljeni os po svojej moči pripomagati in so tudi že pričeto nabiranje za prosti spominek v-stavili, dokler ne pozvejo želje od drugod.
Kajti pristuje se pač, da bodo še pozni potomci rideli vsaj v sliki moža, ki je za našo nadškofijo nenadomestljiv. Tildi bi bilo dobro, ko bi se ranjkemu na Liveku v njegovi rojstni hiši postavila spominska ploša, kakor je gosp. Podreka že 4. t. m. v Borjani nasvetoval, ki je bil tudi prvi misel o doprsni podobi sprožil. „Glasu naj nam blagovoli mnenje dotičnega odbora naznaniti.
S Komna Komu se nij vže v dijaških letih prigodilo, da mu je kak mestni paglavec
vbrusila in udolbla korito po dva sežnja globoko v živo skalo; zamolklo brunda, kakor po ogromnih skalnatih cevih, gučanje slišiš, nje ne vidiš; srdi se ta ihtava hči Triglava, ker jej je že na prvih sežnjili od zibelke toliko uasprotstev premagovati, kakor se jezi mlado srce, ki s svojimi kipečimi ideali neprenehoma v življenji ob skale resničnosti buta.
Vsaka sila enkrat poči, tudi v tej divji grapi mora biti kak odpočitek. Nebotične stene se po obeli straneh vmikajo, nekaka kamenita ravan se nama odpera, tudi kopica nizkih bajt # čepi tam v kuštrastem drevičji — prisopla sva v spodnjo Sočo. Od tod odceplja se na pravo ozko Laponsko žrelo, daleč noter med pečiue, ki ločijo Tominsko od Bovškega. Midva pa morava le1 ob Soči naprej, kjer naju čaka še pol ure prav nevarne poti. Kakor velikanske pasti prežijo ob levi ravno vrhu glave prek in prek rahlo obešeni robovi, ki željno pričakujejo prvega plazu ali pa lialjiva, da oproščeni zbobnijo v Sočiuo korito. Le pospešiva korake, da srečno odneseva pete ! No, hvala Bogu majajoči macesnov stolp
C & j '>! ?	I n*
na ulici trobil za herbtom : f!AiavMiiza
Dio14?! — Te besede mi še seda) veU]JKt po ušesih Suiné, posebno, ker imajo v sedanjih Časih veliko pomenljivost.
Denašnji svet robnje v resnici svojemu bogu; kar mu pravi živinska pamet, ki ne dovoli, da bi jej kaka druga sveta oblast odkazovala blago pot, katere bi se imela deržati, da ne zabrede v vmazano ostudnost, to se postavlja na oltar: svet robuje svojej neumnosti! Ni j Boga!
V	kot z onim, kar na pravega Bogii spominja, v kot se svetišči! Fozabi naj se, kar iz sv. cerkve izvira, kar ona uCi!
„A was Moral, was“! — slišim upiti uez-nabogoviCa birokrata! Glejte, g. Sch.. mislil sem napraviti tablico, vrezati va-ujo zgoraj navedene besede, ter Vam jo nabiti na Vaša vrata ! Kajti to zaslužite ! Zakaj ?
Iz marsikaterega serca so puhteli 4. oktobra na godovni dan našega cesarja, pri sv. o-pravilu vroči vzdihljeji k Bogii. da bi izvolil dodeliti Veličanstvu, da bi pogumno braneč se zoper vsacega zunanjega sovražnika zamogel tudi doma pogasiti ogenj, ki toliko časa vže razsaja
V	razkosani Avstriji. Ta šefa komenske okrajne sodnije nij bilo v cerkev, tedaj ne tudi drugega uradniškega osebja, kar je menda „unicumu na daleč okrog. Pogernjeno je sicer bilo za visoko gospodo, pa prazni stoli so kazali lojalnost našega gosp. sodnika do svojega najvišega gospoda. Svoboda! S to šemo da se vse pokriti, vse o-pravičiti!
S to krinko da se odobriti tudi brutalno ravnanje gosp. sodnika s furlanskim 12. letnim fantom v občinskem zaporu za guance. Noben turški janičar bi ne bil tako surovo s fantom ongavil, kakor komenski paša.
Omenjenega fanta so pripeljali 13. okt. iz Šežane v Komen kot gnanca ; čez noč so deli revčka v omenjeni zapor. Dečko, ki je cel čas solze točil, pa očeta klical, zleze v zaporu na precej visoko okno, ter si tam po otročje čas krati — z jokom. Ko ga g. sodnik, ki v obli-žji stanuje, zapazi, tedaj gre samooblastno in to skoz nenavadna stranska vrata, ki se le od zu-
naj odpirajo, v občinski zapor, kjer nekdo njegovih ljudij fanta z močjo z okna na tla zaber-davsne, kar fanta v veči jok in krik spravi. A Sch. hoče fantu šiloma usta in gerlo zamašiti, tedaj se sam nanj spravi z rokami in nogami! j Živinska surovost! Uprašal bi Vas, gosp. sodnik, kedo Vam je dal oblast hoditi v lokal, in
nazivljemo z imenom „tatovi'— v lokal, ki je toliko z Vami in Vašo oblastjo v dotiki, kolikor vljudnost in olikanost z Vašo surovostjo? Kje ste se učili udrihati z rokami in suvati po živinsko z nogami z namenom, da bi otroka uto-lažili? To bi bila tedaj Vaša moderna pedagogika, ki se zamore pokriti se svobodnim geslom kaj? — Sram Vas bilo!
Ako bi jaz župan bil, tedaj bi hotel Vam vže pokazati zobe, tako, da bi si Vam nikdar več sline ne cedile ulikati se v stvari, ki Vam tolik pristojé, kakor pristoji Vašemu šepastemu duhu stikati po cerkvi, katere niti od zunaj ne poznate, in po cerkvenih recéh! Saj zdravnik nij daleč v Komnu, ki bi znal konstatirati nasledke Vaše surovosti, in menda nijste Vi, gosp. Seli., v deželi papež in kralj, ali ka-li; znala bi se dobiti tedaj kjekod tudi za Vas in Vaše, „po-pohrustaške* tovarše kaka „zuchtruthe“ !
Svet pa naj sodi!
S Kanalsksrja, g. okt. (Novi župan v L o m u. — K a 1 s k o pokopališče. — N o-vošegna tatvina. — Smrt po nemarnosti.)
Pisal Vam je že Vaš kanalski dopisnik, da sino imeli sitnosti z volitvijo kalskega starešinstva. Zdaj je ta zadeva poravnana. Tudi žu-pana že imamo, pa ne več pri sv. Stefanu, ampak v Lomu. Imè mu je Ivan Levpušček. Mož ne zna pisati, ima pa, kakor trdijo, glavo na pravem mestu. Prav, saj bo moral večkrat pokazati, da je cel mož, ali pa ... . Pa pustimo to. — Komaj je postal župan, pa ima že sitnosti. V kalski duhovniji nimajo pokopališča. No, kam nosijo pa pokopavat! Doma pokopujejo in sicer v blagoslovljeni zemlji, ali kalsko pokopališče je skoro tako, da ne zasluži tega imena. Majhno je, zemlje ima prav malo, vrh tega je pa še na tacem kraji, da se ne da širiti. Tudi zemlje ni mogoče nanj napeljati, ker jo veter spotoma odnese. Popravljajo ga že blizo 30 let, pa le — z jezikom. Lani in letos so se pa tega dela prav resno lotili. Večina duhovnjanov je za to, naj se staro pokopališče pri sv. Tomažu opusti in novo napravi. Kupili so že njivo v ta nameri.
Toda vsaka duhovnija ima kacega „mojstra-skazo“. Tudi kalska ni brez njega. Ko so v zadnji, prav v ta namen sklicani seji enoglasno sklenili, naj se napravi pokopališče na kupljeni njivi, ugovarjal je temu en zastopnik kalske občine ter je sejo protipostavno zapustil, češ : mi
Soške kathedrale naju že pozdravlja od tam-le spod stime, bele pečine. V kuracijo Soško združenih je blizo 1150 duš, ki kuhajo na lUòih ognjiščih. Pa, za Božjo voljo, kje so te duše, kje njih bivališča? Pri cerkvici je videti samo duhovšnico in kakih pet hiš in po obeh bregovih Soče je raztresenih še nekoliko bajt. Vidiš, pa selišča so razbrskana po postranskih dolinah, po visokih čereh ; kjer v okolju kaj več trave med suhim kamenjem raste, pa se je Sočan s svojimi kozami utrdil ter si je postavil selišče. Compie (krompirja) si nagreba iz skopanih lazov, planinske pridelke, kakor skuto, maslo, sir itd. pa na svojih plečih v Bovec stovori, kjer v odineno turšice za polento nabaše, V Soči sva sredi poti v Trento, treba bi se bilo odpočiti. Najraje bi stopila se ve da brž k gostoljubnemu g. nuncu v prostorni, zares lepi farovž ; pa pobožna Kristijana morata pred v cerkev, da se Bogu zahvalita, da jima ni kak rob kosti polomil.
Cerkvica je za toliko število ljudstva zelo pretesna, pa čedna. Glavni aitar sv. Jožefa, cerkvenega patrona izsekan je iz lepega marmorja, nova podoba sv. Jožefa na platno slikana okusno kiuča čeden aitar.
Posebno dobro dejo očem novi štacijoni, izvrstno delo Tavčerjevo, ne bil bi se nadejal tako krasnih v borni, hribovski kapelici. Misijonski križ pred cerkvico pričuje, da se je lansko leto budeči glas Loj ulovih sinov tudi po teh puščavah razlegal ; kakor slišim, zbudil je obilo Soških in Trentarskih planšarjev iz smrtnega spanja. Sedajui č. g. kurat z velikim pozvtvovanjem malim Sočančkom tudi s šolo do krščanske omike pripomagujejo. O toliko potrebni šoli se v prejšnjih časih po tej dolini še sanjalo ni, kakor med Liliputanci in vendar so Sočani ukaželjni, bistroumni ljudje; to priča primerno sijajni uspeh sedanjega šolskega podučevanja.
(Dalje prih.)
tudi kaj ukažemo! (Med oklepaji povém, dii mu to ni prav, da so njivo za novo pokopališče od druzega kupili in ne od njega.) Pa mož se je opekel. Sklenili so, naj plača v kratkem 5 gl. kazni, ali pa naj mu gre kotel na boben. Pametno !
V	L o m u je pretekli teden nekdo dva konja vkradel. Pasla sta se in gnal ju je — meni nič, tebi nič — o belem dnevu čez hribe proti Gorici in Trst. Telegrafali so v Gorico in Trst. Pravijo, da so tatu na tržaški postaji zasačili. To se ni prvikrat godilo Lani je bila — na Banjšicah, če se ne motim — krava vkradena.
Povsod napredek, celo pri konjih in kravah !
V	nedeljo so naznanjali kalski zvonovi prezgodnjo smrt mlade ženske, ki je, rekel bi, po nemarnosti umrla. Bila je mati, pa nezakonska. Vlegla se je, pa ni imela pomoči. Za nepotrebne pravde, itd. ne manjka skoro nobenemu denara. Čudno je to, da občina, ki šteje nad 1300 duš, nima lastne babice. Ali so ljudje za to preu-bogi ali prenemarni, da ne dajo ene v šolo? — Tudi zdravnika bi bili lahko poklicali, saj dekle ni bilo brez krajcarja. Ponočnim rogoviležem, ki jok in stok po hišah sejejo, ne zapira nihče — večkrat tudi starši ne — ne oken, ne vrat ; za revo pa, ki največkrat po nemarnosti hišnih glavarjev v nesrečo pride, nima nihče srca.
S Koroškega, 12. okt, — Ne dobi se leliko tako zanimivega sveta, kot jo Soška dolina. Na primerno kratki poti od Gorice do Koroške meje imaš vsa evropejska podnebja skupaj, od gorkega Italijanskega, do večnega snega v visokih planinah. Združena je v tej dolini mička lepota in orjaška krasota v prijetno celoto in ne imenuje se Soška dolina zastonj najlepša v Planinskem svetu — zakaj se pa tako malo obiskuje? Marsikateri kraj v slavni Švici se ne more meriti ž njo v naravskih krasotah ; a tje si pomagajo.popotniki s celega sveta, Soško dolino pa še domačin malokdo vso prehodi in še kdor to stori, po navadi slabe volje nazaj domu pride. Vsaj najmanjši vzrok temu nij ta, da ravno po takih krajih, kder narava vse združuje, kar more veseliti popotnikovo oko, ljudska malomarnost in nemarnost tem hujše v oči bode, kar vse druge prijetne vtise uniči. Naj omenim tu en sam kraj, znani Kobaridski trg. Srce se smeje človeku ki pride, bodisi po cesti z Bovškega ali z Goriškega ali z Beneškega v romantično dolino. Prijazno te vabi Kobarid: a kako neprijetno dregne nekaj človeka, da ne more priti ne v deževji ne v suši na še precej prostoren edin trg, da ne bi dobil mlakuž na njem, izvirajočih od potoka, ki po Kobaridu teče koder kdo hoče in če je dež tudi koder bi marsikdo ne hotel. To zakrivi nekaj lega krajeva ; a vsemu bi se v okoin prišlo, ko bi se potok nekaj ogradil. To pa samo ob sebi noče priti—treba bi bilo, da bi sl. občinsko predstojništvo kaj storilo ; a zdi se, da misli to : komur nij ljubo po mlakužah hoditi, naj se jih ogne, saj je trg prostoren dovolj, kar bi po dnevi že nekaj veljalo, po noči pa še za domačine ne, tem manj e pa za tuje popotnike, ki kraja ne poznajo, ker v celem trgu nobena svetilnica ne sveti naj bo noč še tako temna. Prejšnji župan je bil sicer napravil svetilnike in je skrbel za svečavo ; od kar pa žl. g. Pagliaruzzi v tej občini župani, boj de nij so bile več svctilnice na občinske stroške prižgane. Zakaj se tako godi, pravili so mi ta-rnošnji domačini, da sami ne vedo ; nekteri nato po stranskih vratih, kar delajo ljudjč, katere
gajivci pa so rekli, da se svetilnice za to ne prižigajo, ker jih nij sedajni župan napravil, ampak že preSuji.
Ogled.
Avstrija. Kolikor bolj sc bliža sklep , deželnili zborov, toliko pogumne j ši kažejo sc narodni in federalistični poslanci s teni, da branijo svoje stališče proti ustavoverski sili.
V	K r a n j s k e m deželnem zboru so stavili narodni poslanci obširno in dobro vtemeljeno interpcllacijo do slavne vlade zastran ponemčevanja. To interpcllacijo so podpisali vsi narodni poslanci le — dr. Razlag ne. „Slov.“ meni, da zarad tega ne, ker take dokumente s podpisi vred hrani vlada, gospod dohtar pa se noče zameriti, ker ima upanje ali vsaj želje še enkrat zasesti deželnega glavarja stol, ali kako drugo enako mesto. Ko bi bil kaj takega storil kak Costa ali kdo drug zmed konservativnih poslancev, gnali bi bili „ Mladi« krik po svojih časopisih, priporočali nezaupnice itd. Za svojega dr. Razlaga pa nimajo žal besede.
Točke interpellacije so :	a) Iz kterih
vzrokov se je bivša že na pol slovenska učiteljska pripravnica v Ljubljani zopet popolno ponemčila ? b) Iz kterih vzrokov se je bivša slovenska realna gimnazija v Kranji zopet ponemčila ? c) Iz kterih vzrokov se še ni na realni gimnaziji v Novem mestu na nobenem razredu slovenski jezik kakor učni jezik vpeljal ? d) Iz kterih vzrokov so se na ljubljanski realki že obstoječe slovenske paralelke odpravile ? e) Zakaj je na ljubljanski realki učenje slovenskega jezika vsakemu učencu na prosto voljo dano, med tem . ko je italijanski jezik za vsakega u-čenca, brez razločka narodnosti, obligaten? f) Zakaj se na vseh nižjih razredih ljubljanske realke zoper vsa pedagogična načela slovenskim učencem slovenski jezik z nemškim učnim jezikom razlaga ? g) Zakaj sc po raznovrstnih postranskih potih, posebno pa vsled pritiska na učitelje po nadzorniku ljudskih šol, nemščina v ljudske šole sili, mesto da bi se samo na to gledalo, da se otroci kaj koristnega na podlagi materinščine naučč ? II. a) Iz kterih vzrokov se je letos na spomlad nekoliko poštnih in te-legrafnih uradnikov brez vidnega vzroka nanagloma v skrajne pokrajine Avstrije premestilo ? b) Iz kterih vzrokov je vlada mesto njih pri pošti trde, slovenščine nezmožne Nemce nastavila?
V	M o r a v s k e m dež. zboru je predlagal dr. Pražak in tovarši adresso do presv. cesarja, v kterej je izražena prošnja, »naj blagovoli na to delati, da se vresniči porazumljenje med narodi in tako doseže mir in sprava«. Gotovo je, da ošabni nemškutarji bodo adresso zavrgli, ker drugače zgubijo oblast, ktero zdaj vsled krivega volilnega reda imajo. To pa ne sme biti, naj gre rajši Avstrija pod zlo.
V	Dalmatinske m dež. zboru lattoni, nagajajo prav po otročje. Kadar se Jini izljubi, ne pridejo v zbor, in tako narodna večina dostikrat sklepati ne more.—
Na Češkem bodo 20. in 23. t. m. Volitve poslancev za drž. zbor. Državo-
pravna stranka že razglasa svoje kandidate in mesto dr. Sladkowsky-a, mlailočeha, ki je edini pri zadnji volitvi zvoljen bil, stavi novega kandidata dr. Milde-a, Gotovo je, da bodo zmagali staročebi z vsimi svojimi, to tim ložeje, ker se je mladočeška sedmerica z ustopom v dež. zbor pokazala — li-gamož. Vendar naznanjajo mladočelii, da objavijo tudi svoje kandidate.
V Zagrebu se bo odprlo 10. t. m., kakor znano, jugoslovansko vseučilišče. Presv. cesarje bana Mazuraniča pooblastil, da ga pri slovesnosti zastopa.
Zunanje države. Vsi časopisi imajo opravilo z zaprtim nekdanjim poslancem Arni m-om. Vse na to kaže, da se Bis-mark nekaj boji. „ Unità Cattolica« piše : Grof Arnim je bil meseca septembra pruski poslanec pri sv. Očetu, in izvrševal je Bis-markove naklepe, ker je povsod italijanski vladi stregel. Ako bi Arnima ne bilo, nikdar bi si L a n za ne bil upal mesto Rim napasti. Družina Arnim-ova je prosila, naj ga iz zapora spuste zarad slabega zdravja, viša sodnija pa ni hotela, da si so ji ponujali pol milijona tolarjev kavcije. — 19. okt. bo konečna obravnava proti Kullmannu, k kteri bode brž ko ne tudi prišel Bismark sam pričat.
Domače stvari.
(Pismo sr. Očeta ilo v a serij a prevzvišenega nadškofa). Sv. Oče so poslali kot odgovor na adresso poslano jim o priliki duhovnih vaj posebno prijazno pismo našemu premilostljiv.emu nadškofu, v kterem pravijo, da so z veseljem slišali, (la so se duhovni V Gospodu zbrali, da svoje dušne moči obnovijo v samoti. Osrčujejo \se, naj pridno delajo in da naj bodo zagotovljeni božje pomoči. Nadškofu, duhovščini in vsi škofiji pa podelijo apostoljski blagoslov.
(Baron Pino.) Cesarski namestnik baron Tino je pretečen teden bival na Tominškom. Šel je ogledat nove Tominške ceste in Kobariško močvirje, ki se ima posušiti. Spremljala sta ga deželni glavar grof Coronini in svetovalec g. Winkler. Od našega, dopisnika od tam pričakujemo v tej zadevi dopisa.
(Semeniški vodja.) Na mesto prezgodaj umrlega dr. Hrasta imenovan je vodja centralnega semenišča gosp. Alojzi Zor n, doktor bogoslovja, častni dvorni kaplan, profesor dogmatike in fundamentnlne teologije itd. Ako je bilo mogoče ranjkemu dostojnega naslednika dati, gotovo je v vsakem oziru imenovani gospod na svojem mestu. Bogoslovci dobodo zopet dobrega očeta.
(Bakovske spremembe.) Č. g. Marka Vales je imenovan vikar v Štvrjanu. — G. Jožef Pavletič je prestavljen v Solkan. — G. Jožef Godnič pride za prefekta v malo semenišče. — G. France Tomšič, katehet pri nunah, pride za kaplana k sv. Roku.
(Za spominek dr. J. Hrasta). G. Andrej Jordan 3 gld. — G. Ivan Stres 3 gl. — Mons. J. Kumar, župnik 2 gl. — Mons. Globočnik 5 gl.
— Glede sp o m i n k a m o n s i g. tl r. J a n. Hraš t-a vjemanio se z željo čast. duhovščine Kobaridskega dekanata, (glej dopis iz Kob.) naj se umrlemu razim spominka na grobu postavi še spominek, nar boije oprsna podoba, v semenišči, ter vabimo vso čast. mestno duhovšči-
no pa tudi ono iz dežele, kolikor se udeležiti zamore. da se snidejo v ponedeljek 26. oktobra okoli 11. ure v semenišči in se o tem posvetujejo. Druga duhovščina naj po preč. gg. dekanih svoje mnenje naznani. Posvetovanje bi obsegalo razgovor o spominku in volitev posebnega odbora.
v
(Za pogorclce r Čepov arin.) G. Ant. Keber, vikar S gl. — Občina Rate 3 gld. 13 sold.
(Popravek.) Od prof. Povšeta prejeli smo pismo, v kterem prosi, da popravimo notico v zadnjem listu o njegovem popotovanji v Ljubljano z dostavkom, da je bil poklican tje, da je izdelal načrt za organizacijo prihodnje kmetijske šole, vse druge kombinacije pa imajo odpasti. K temu naj dostavimo še, kar pišejo „ No vice«: Tretja jako važna stvar za napredek domačega kmetijstva pa je bila obravnava za napravo kmetijske šole na Dolenjskem. Za svetovalca o tej zadevi je bil gospod professor Povše iz Gorice v Ljubljano poklican. Gospod Povše je v do-tičnem odseku, pa tudi vpričo celega odbora, ki se je zbral v tajni seji, se o organizaciji kmetijskih šol popolnega strokovnjaka skazal in s svojimi temeljitimi nasveti zdatno polajsal ko-nečui sklep o napravi prve nižje, vse razdelke kmetijstva obsegajoče šole.«
( Vinska cena.) Ker je letos trta sploh dobro obrodila, je tudi cena vina primerna. Briško vino plačujejo pa 11—13 gld., ipavsko po 0—12,' kraški, teran pa po 13—16 gold. Vendar pa bo cena gotovo še padla.
Razne vesti.
}
V Badoljici je bil 10. t. m. izvoljen poslanec narodne konservativne stranke g. Luka Robič. Od 51 volilcev prišlo jih je volit 42, izmed katerih je 37 volilo L. Robič-a, 5 glasov pa je dobil okrajni glavar Wurzbach.
— Cesar in cesarica se podaš ta na Češko, kamor sta vabljena na lov. Ce tudi se nikakor-šne politične kombinacije že zarad tega delati ne morejo, je vendar pomeuljivo to, da presv. cesarica po dvajsetih letih prvokrat zopet češko zemljo obišče. Akoravno cesar in cesarica potujeta, kakor pravijo ..incognito«, bodo zopet Cehi imeli priložnost pokazati svojo udanost do cesarske rodovine.
— Novi koleki. Dosedanji koleki ali boli zgubijo veljavo z 31. januarjem 1875. Pni dan imenovanega leta izdaja se namreč novi koleki vsili vrst zunaj kolekov za časopise.
— ..Novice« pišejo ; V Zagreb se bo podal k slovesnosti otvorjenja vseučilišča 19. t. m. Ljubljanski ..Sokol«, deputacija „Matice« (dr. Costa. dr. Poklukar, grof Barbo), deputacije čitalnice Ljubljanske (M. Kreč, H. Turek, Fr. Drenik), kateri se bodo pridružili nekateri udje pevskega društva, in še mnogo drugih domoljubov. Dr. Jan. Bleiweis se zavoljo bolehnosti ne bo mogel vdeležiti. — Znižana cena vožnje po železnici znaša tje in nazaj 4 gold. 50 kr., izkaznice se dobivajo v čitalnici, v dramatični pisarni vsaki dan popoldne od 2. do 5. ure. Odpeljali se bodo v nedeljo 18. t. m. zjutraj po 3. uri s poštnim vlakom, kar dajemo na znanje tudi tistim domoljubom, kateri se hote med potom pridružiti, da dojdejo Slovenci, kar mogoče skupno v Zagreb.« — Kedo bo pa Gosiške Slovence zastopal?
— Viljelm-ov caj za čistcnjc	Naši
bralci nahajajo na zadnji strani lista v oznanil-niku naznanjeno zdravilo od lekarničarja Franc. Viljelm-a pripravljeni čaj, ki ima posebno lastnost kri čistiti. V spomladi, poletji, jeseni in zimi se lahko rabi zoper raznotere bolezni kakor revmatizem, bolezni na jetrih, hemoroide, krč, oslnbljenje, zlatenico itd. Ta čaj so tudi nam znani gospodje rabili z dobrim vspehom, zarad tega ga smemo priporočati. Velja zavitek le 1 gold. in nahaja se pri navedenih lekar-n barjih.____________________
Gospodarske reči.
So H umno napravljeni kmetijski i>rti na ljudskih šolah potrebniÌ
Koliko se ne govori i pisari o podu-čevanju kmetijstva na ljudskih narodnih šolah, a vendar je vse to v nakterih krajih le pičli sad obrodilo, akoravno imajo uže dalj č&sa tako podučevauje, i po mojem mnenji ne hode tudi vse teoretično prizadevanje o kmetijstvu nikakoršnega sadu o-brodilo, dokler se ne bodo občine z šolo zedinile i skupen vrt napravile (ali prav za prav le „ šolski vrt“), kteri bi se pa moral na več delov razdeliti. Namreč :
1.	) v sadno drevesnico,
2.	) v pravilno zasajen sadni vrt,
3.	) v kuhinjski del, in
4.	) v nekterih krajih tudi v bučelarski oddelek, kteri bi našel prostor odločen v kuhinjskem vrtu.
V sadni drevesnici bi se vsako leto odgojevalo več sto in sto drevesc vsake vrste, po zimi hi učitelj z učenci ali drugimi ljudmi pocepil drevesca, a v svojem času okuliral. V tem oddelku naj bi v tej stroki dobro teor. in praktično izurjeni u-čitelj učence, se ve da že odrašene, ali nedeljske učence, pa tudi že odrašene ljudi dobro i pravilno naučil peške sadnih dreves (ali pa tudi seme gojzdnih) sejati, mlada drevesca oskrbovati, sploh naj bi jih naučil vsa opravila v sadni drevesnici opravljati teor. i praktično. Namreč : po sejanji drevesca okopovati i vsa oskrbovanja do cep-lenja. Ko so drevesca že 3—4 ali več let stara, naj hi jih učenci pocepili (kopu-lirali) in v svojem času tudi okulirali itd. Dalje naj bi učitelj učence učil drevesca presajati, napravljati umno zasajene vrte po zgledu šolskega vrta. Učil naj bi učitelj — se ve že dobro v tem znajden, drevesa na visoko in nizko, na vse načine spe-Ijavati, obrezovati, vsako leto čistiti, sploh vse, kar sadno drevo tirja, da zamore bogato obroditi. Odraščena, že cepljena drevesca bi se med sosede (med občino) razdelila. če pomislimo, da bi vsaka hiš. št. 3, 4, 5 drevesc cepljenih — če ne več— na leto dobila, koliko bi se sadja v kratkem času več pridelalo, sebi v korist pa tudi za kupčijo.
Tako zasajeni sadni vrt naj bi služil v poduk, kako se ima pravilno, kakor sem že povedal, drevje obrezovati, vsa druga opravila v tem važnem oddelku opravljati, s takega pravilno i umno zasajenega vrta naj veče dohodke pridelovati i dobivati itd. Kuhinjski vrt služil bi v poduk, razna kuhinjska želišča vsake vrste pridelovati, za
svojo potrebo rabiti, pa tudi v denar spravljati. Posebno taki gospodarski kuhinjski vrti bi gotovo naj več dokodkov donašali blizo mest. Zraven učencev i drugih od-rašenih ljudi, našle bi tudi učenke mnogo opravila i poduka v tem oddelku. Lahko bi namreč oblivale in zelišča okopavale itd. Z eno besedo, ako se hoče koga praktično kmetijstva naučiti, mora se mu vsako tako delo dati, naj sam poskuša. Čebelarski oddelek, koji bi našel kak poseben prostor v kuhinskem vrtu (oddelu), bil bi v poduk umne čebeloreje itd.
Zraven vsega tega naj bi se tudi kako murbovo drevo zasadilo (se ve da po pravilih, kamor bi šlo,) da bi se leliko tudi nekoliko se svilorejo poskušalo i učencem tudi zraven teorije prakso pokazalo. Kajti kakor znano, nij ga kmetijskega pridelka, da bi se ga z manjšim trudom pridelalo i hitreje, nego je ravno pridelana svila. Po potrebi bi se tudi okrog vrta mesto zid napravljati, murbova drevesca zasadila i s temi ograjo naredilo. Ta ograja bi gotovo mnogo perja dajala. Tedej, ker je svilo-reja za južno dežele skorej naj važnišipri-delk, naj bi se kolikor mogoče poskrbelo za razširjenje umne sviloreje mej ljudstvom.
Sadni vrt znašal bi 1^ vsega zemljišča ; kuhinski del I/4 in sadna drevesnica tudi 14=1. Kaj bi tedej občini storilo, ko bi si tak vrt napravila, ki bi morda 1 oral ali dva znašal ? Gotovo malo bi stal, ali vendar korist bila bi velikanska. Pa tudi če je za učitelja kako kratkočasje, gotovo je to zanj naj primernejše, kjer bi sam šole prostih urah se bavil ali tudi sè svojo odraščeno mladino ali odraščenimi ljudmi bil, jih podučeval itd. Ko bi otroci v takih vrtih kmetijstva se učili, bi napredovali v kmetijstvu ; suha teorija mora le malo izdati. Tukaj bi opazovali z učiteljem vsed vsakovrstne reči, kjer bi dobili veselje i posebno ljubezen do posnemanja.
Tudi v vinskih deželah bi se jim pokazalo umno odgojenje trt, umno zasajenje vinogradov itd. od početka do konca. Za vse take stvari morali bi biti dobro teoretično i praktično izurjeni učitelji. Le na taki način bode umno kmetijstvo po narodnih ljudskih učiteljih napredovalo, se širilo i očividen sad v kratkih letih obrodilo. Kmet mora vsako stvar z roko otipati, prijeti, še le potem bode verjel. Tedej taki vrti bili bi, tudi poseboo starokopit-nežem v poseben zgled, dasiravno bi še morda nekteri dlake v jajcu iskali.
Komen. Al. Št. Vilko, podučitelj.
LISTNICA UR.: Br. D. na Tr. Boste dobili po Vaši želji do konca leta brezplačno, za 1875 pa stane 2 gl. — Gg. dopisniki : Prihodnjič.
Borsni kurzi na Dunaji 16. oktobra.
SPRIČEVALO
Enotni drž dolg v papirju „	„	„ v srebru .
Drz posojilo leta 1860	.	.
Akcije narodne banke .	.
Kreditne akcije London .... Napoleon d’ oro Cekini ....
Adžijo srebra
Odgovorni izdavatelj in urednik : ANTON VAL. TOMAN.
	60	75
	73	80
	107	50
	980	—
	245	25
	109	95
	8	84
	104	75
Znnnstveno mno nJ o glede lekarničarja gospoda
VILJELM-OVEGA
protiartritičuega, protireviuatičuega
ČAJA
za ò is te nje krvi.
Kdor ima zapopadek od nezmernega sleparstva, ki se z universalnimi sredstvi v novejšem času šopiri, lahko si' bo razlagal neza-upnost zdravnikov proti takim sredstvom, ter gotovo ne bo smatral to kot pedantično zoprnost zoper novosti, ako zdravnik smehljaje se obrne od lakih skrivuostnih pomočkov. Vendar pa tudi to pravilo ni brez izjeme. In ta izjema nahaja svoje opravičenje in pripoznaDje v tistih slučajih, kjer po dejaujih konstatirana skušnja in na njo opirajoče so ljudsko občuo pripoznanje zdravniškemu preiskovauju že pot kaže in je tudi že sodbo izreklo, kar velja ravno o Vlljelm-oveui čaju za čistenje krvi. Splošna sodba je namreč naj bolj zanesljivo poroštvo za vrednost kake reči iu se je nuj lepše oponesla pri ¥il|elm«ovem čaju za čistenje krvi pri raznoterih revmatičnih bolečinah, pri protinu, podagri, ker ta čnj tudi pri naj bolj zastareli!) in ukoreuiueuih revmatičnih boleznih iu gihtičuih napadih vzroči, da koža zopet delati iu popolnoma izklapljati zamore.
Posebuo pri vsili revmatičnih iu protin-skih boleznih trupla, kterc spremlja mrzlica in vnetje v členih, oteklina itd., pri podagri, bolečinah v križu, v bedrih, kadar po udih trga, pri negibčnosti udov, pri krču v mečah še celo pri zastarauem telesnem zaprtji in he* moroidalnih boleznih se je imenovani čaj vselej kot najboljši pripomoček skazal.
Ta čaj se zamore toraj proti imenovanim boleznim naj gorkejše priporočati.
V BEKOLINU meseca januarja 1874.
D. «Van. Mulller
(L. S.)	medicinalni vsetovalec.
Z GOTOVIM VSPEHOM
rabi se
BSB pravi fILJILM-ov
protiartritičen, protirevmatičen
čaj za čistenje krvi
v naslednjih boleznih :
1)	pri revmatičnem vnetji,
2)	pri protinu (gicht)
3)	pri boleznih podtrebušnih posebno pri takih,
ki veliko sedijo,
4)	pri povečanji in zaprtji jeter,
5)	pri spušča j ih, posebno pri lcšajihj
6)	pri sifilitičnih boleznih,
7)	kot priprava pri rabi mineralnih vod v imenovanih boleznih,
8)	kot nadomestilo mineralnih vod proti navedenim boleznim.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazina mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičuega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja i gld., kolek in po.šiljatev 1« sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pjav* Viljelm*ov protiartritični in protirevraatični čaj za ci-Uenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Pranzo n i-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
Tiskar; MAILING v Gorici.