LETO XI. — ŠTEVILKA 4 APRIL 1978 POŠTNINA PLAČANA Zaupanje bo učvrstilo delovno organizacijo Peter Planinšec — glavni direktor »LESNE«: Ob skupnem delu in naporih bomo uspeli z realizacijo planov Ker je s pričetkom novega leta prevzel dolžnost glavnega direktorja Peter Planinšec, smatramo v uredništvu da je prav, da ga, oziroma, da se predstavi vsem našim delavcem in kmetom — članom obratov za kooperacijo. Na prošnjo urednika je tov. Planinšec pristal na to, da se sam predstavi. Ob prevzemu tako pomembne dolžnosti je prav, da sodelavci, kmetje in ostali, s katerimi bom sodeloval, vedo kdo sem in kaj želim od vseh sodelavcev, zato smatram, da je prav, da se vam predstavim. Izhajam iz kmečke družine v Mislinji, od koder so me starši poslali v gimnazijo in nato na Gozdarsko fakulteto v Ljubljano. Kot štipendist takratnega Gozdnega gospodarstva sem leta 1959 nastopil službo pri Gozdarskem obratu Mislinja, kasneje na Gradbenem obratu v Slovenj Gradcu, leta 1962 pa sem bil premeščen na Gozdarski obrat Slovenj Gradec, kjer sem opravljal dolžnosti šefa. Na tem delovnem mestu sem bil enajst let in ob tem spoznal dobršen del koroške krajine, predvsem pa Mislinjsko dolino. Leta 1973 sem bil izvoljen za predsednika Skupščine občine Slovenj Gradec, leta 1974 pa za predsednika Izvršnega sveta Skupščine. To funkcijo sem opravljal polnih pet let in se ob izteku mandatne dobe letos vrnil v kolektiv, iz katerega izhajam. Prav gotovo je bila pred mano težka odločitev. Vendar sem se z dobro mero optimizma, volje do dela in v upanju, da mi bodo bivši in novi sodelavci pomagali in sodelovali, odločil in prevzel to dolžnost. Prav je, da ob nastopu na novem mestu, poudarim vsaj moje glavne delovne usmeritve, seveda ob vzporednem reševanju vsakodnevne problematike. Želel bi, da organizacija, ki je bila v preteklih mesecih obdelana in v glavnem dodelana in ki je doživela splošno podporo tako v TOZD, kot v družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah, končno zaživi. Ker so se delavci naših TOZD odločili in podprli usklajen predlog o tem, da ostane LESNA zaenkrat delovna (Nadaljevanje na 2. strani) BERETE LAHKO: — Zaupanje bo učvrstilo delovno organizacijo: Peter Planinšec — Stane Dolanc: Znanost, znanje — to je pogoj za uspešno delo komunistov: urednik — Z rezultati ne moremo biti zadovoljni: Jožica šavc — Poslovanje TOZD z žiro računi: Angelca Vrbnjak — Zakon o delovnih razmerjih (na daljevanje): Nada Pogorelčnik — Obravnavali in sklepali so: Ljuba Marzel — Naša skupna želja: obogatiti vse vsebino glasila — Invalidnina za telesno okvaro: Jurij šumečnik — Novi valorizacijski količniki: Jurij šumečnik — Kakšna nadomestila in drugi prejemki nam pripadajo: Nada Pogorelčnik — Mihaela Lenart: Nekaj je v meni, kar me sili da delam: urednik — Pesem: Mihaela Lenart — Samota: V. Gerl — Jubilejne sankaške tekme Zelen-breg: Jože Čekovnik — Naučile so se: Ida Robnik — Ostali so prijetni vtisi — Čebelja lekarna: Jože Vetrovec — šport in rekreacija: šah, športne igre Lesne 1978: Janez Koželj K ; v DELO DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ 10. MAREC 1978 — OBISK STANETA DOLANCA V SLOVENJ GRADCU Stane Dolanc: znanost, znanje - to je pogoj za uspešno delo komunistov V marcu 1978 je obiskal Slovenj Gradec Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ in se v sejni sobi LESNE udeležil razšir- jene seje medobčinskega sveta ZKS za koroško regijo. Z delom, prizadevanji in uspehi v regiji ga je seznanil sekretar medobčinskega sve- Stane Dolanc — naš problem je v tem, da si naši ljudje želijo več socializma, kakor so si ga sposobni ustvariti (Nadaljevanje s 1. strani) organizacija, sem prepričan, da bo predlagana organizacija služila namenu in interesom TOZD in s tem celotni LESNI. Druga usmeritev, ki bo terjala veliko naporov predvsem strokovnih delavcev, bodo napori, da še letos pričenjamo z realizacijo sprejetega srednjeročnega programa. Napori bodo potrebni še posebej zaradi neugodnega časa investiranja, saj vemo, kakšna je naša splošna devizna bilanca. Če bomo hoteli realizirati celotni program, bomo morali razen ureditve dohodkovnih odnosov, sovlaganja ter druge problematike, pridobiti vsa potrebna soglasja, kar pa bo nedvomno najtežje. V prepričanju, da so ti programi dobri, realni in utemeljeni, upam, da bomo s skupnimi močmi zmogli uresničiti zastavljene cilje. Še je nalog, ki so v naslednjem obdobju pred nami, vendar menim, da je najpomembnejše, da realiziramo letošnji plan tako, kakor je zastavljen, da ne bi imeli več »zguba-šev«, ker bi se s tem dvignil ugled delovne organizacije, zaupanje in medsebojni odnosi v delovni organizaciji pa postali čvrstejši in boljši. Tudi pravilno urejeni dohodkovni odnosi, dosledna prodaja vsega proizvedenega in zaupanje v delavce skupnih služb bo pomagalo pri učvrstitvi delovne organizacije. Še bi lahko pisal o nalogah, ki nas čakajo v prihodnosti. Osebno sem prepričan, da bo s skupnimi napori delavcev in kmetov na Koroškem, ob zavesti, da hočemo vsi doseči napredek ter večji in boljši kos kruha, moje delo plodnejše in lažje. Glavni direktor Peter Planinšec ta ZKS za koroškoj regijo Ivan Bošnik, ki je poudaril, da so bili člani ZKS prisotni na vseh področjih družbenoekonomskega in političnega življenja. Spregovoril pa je tudi o nalogah v predkongresnem obdobju. Ko je zbranim komunistom spregovoril Stane Dolanc, je skozi ves svoj govor nenehno poudarjal potrebo po znanju in idejnopolitični usposobljenosti članov ZKJ. Obravna-vajoč razvoj samoupravnega sistema in Jugoslavije v letih po vojni je med drugim ugotovil, da živijo naši ljudje dobro, celo bolje, kakor bi lahko. »Naš problem je v tem,« je dejal Stane Dolanc, »da si naši ljudje želijo več socializma, kakor so si ga sposobni ustvariti.« Govoreč o politiki ZKJ in našem samoupravnem sistemu je dejal, da se je ogromna večina naših delovnih ljudi in občanov izrekla za naš sistem zato, ker čutijo v njem socialno in nacionalno varnost. O liku komunista je dejal, da pravega komunista ne spoznamo po tem, da razkazuje svojo izkaznico, temveč ga spoznamo po njegovem delu — na delovnem mestu in družbenopolitični aktivnosti in pripravljenosti boriti se za uresničevanje politike zveze komunistu v. »Da pa lahko naši člani te naloge uresničujejo, morajo imeti dovolj znanja in idejnopolitične usposobljenosti in biti tudi organizirani tako, da so sposobni za takojšne akcije. Nova organiziranost ZKJ, v katero bomo šli po kongresu, bo pokazala, kdo je postal član ZKJ iz prepričanja in kdo iz karierizma. Po novem bodo imela občinska vodstva ZK neprimerno odgovornejše naloge, kakor jih imajo danes, saj bodo neposredno povezana z osnovnimi organizacijami in delegacijami v vseh sredinah. Ne bo smelo biti sredine, kjer ne bodo prisotni člani ZK. Pa če bosta tudi samo dva, bosta tvorila osnovno organizacijo in si prizadevala, da bosta pridobila še tretjega člana.« Dotaknil se je tudi mednarodnih dogodkov in konfliktnih situacij v svetu, govoril o beograjski konferenci o miru in njenih težavah. O predsedniku Titu je dejal, da je postal v svetu pojem borca za mir, neuvrščenost, demokratičnost in enakopravnost v odnosih med narodi in narodnostmi. Urednik cScim&tci lz slehernega kota preži in reži se samota; Trka na okna se plazi skoz vrata — samota. Na oknih so rože ledene, ki jih naredil je mraz, zunaj globoka zapuščena je gaz. Nihče več po gazi tej ne prihaja, le gluha me tišina obdaja. Krog voglov veter se joče, zavija, v prsih samotno srce razbija, razbija od prečudne samote, ki ubija. V. Gerl GOSPODARJENJE Z REZULTATI ME MOREMO RITI ZADOVOLJNI Zaključili smo eno doslej najtežjih poslovnih let delovne organizacije Lesne. Najtežjih zato, ker so se nezaceljene rane po sanacijah v preteklih letih še poglobile. Ker je poslovanje v veliki večini drugih TOZD na meji rentabilnosti in tudi zato, ker poznamo vzroke neuspeha, pa jih ne znamo ali pa tudi ne moremo sami dovolj uspešno odpravljati. Obračun poslovanja temeljnih organizacij, njihovih poslovnih ento in delovne skupnosti skupnih služb je sestavljen po veljavnih zakonskih predpisih s področja ugotavljanja in delitve celotnega prihodka in dohodka in po sprejetih samoupravnih sporazumih izven delovne organizacije in v njej. Seštevki vseh elementov celotnega prihodka in dohodka TOZD in DSSS so pokazatelji poslovanja delovne organizacije. I. Ugotovitev celotnega prihodka in dohodka Celotni prihodek je za eksterno prodajo poračunan po veljavnem ceniku in dogovorjenimi rabati za prodajo med TOZD po cenah z samoupravnega sporazuma o temeljih plana za leto 1977. Planiranega celotnega prihodka nismo dosegli za 2%, odstopanja po TOZD so zelo različna od nedoseganja za 29 % pri TOZD TSP Radlje, 22% pri TO Podvelka, do preseganja za 30% pri TOK Radlje. Primerjava po dejavnostih je naslednja: gozdarstvo z osnovo in pomožnimi dejavnostmi je planiran celotni prihodek preseglo za 14%, primarna lesna predelava v žagarski proizvodnji za 8%, v proizvodnji ivernih plošč je nedoseganje celotnega prihodka za 9% (enomesečna proizvodnja in prodaja) v finalni lesni predelavi s trgovinsko dejavnostjo je nedoseganje za 12% (ena in pol mesečna dinamika) in v TOZD Nova oprema za 17 % (dvomesečna dinamika proizvodnje in prodaje). Glavni vzroki nedoseganja so v neizvršeni količinski proizvodnji in prodaji. Negativni vplivi sistema obračuna po plačani realizaciji so minimalni, pri nekaterih TOZD celo pozitivni. — Ugodna postavka v celotnem prihodku so tudi izredni dohodki, ki predstavljajo za DO nad 1 % doseženega celotnega prihodka ali din 18.906.290. To so predvsem obresti in razdeljen dohodek Ljubljanske banke, udeležba na dohodku drugih delovnih organizacij (Imont), inventurni viški, dohodki iz preteklih let ipd. — Porabljena sredstva z obračunano amortizacijo od osnovnih sredstev po predpisanih amortizacijskih stopnjah se za delovno organizacijo gibljejo v sorazmerju z doseženim celotnim prihodkom oziroma beležijo 1% prihranek. Razhajanje med doseženim celotnim prihodkom in zanj porabljenimi sredstvi — prekomerna poraba je pri TOZD CLS Otiški vrh, TOK Dravograd, TOZD transport in servisi, v TOZD gradnje in turizem, v TOZD TP Prevalje, TSP Radlje, TO Podvelka, DSSS in pri TOZD Nova oprema. — Predvidenega dohodka, to je novoustvarjene vrednosti prav tako nismo dosegli za 1%. Pri posameznih TOZD je presežen tudi preko 30 %, pri drugih — predvsem pri TOZD, ki so zaključile izgubo je dosežen komaj v višini ene polovice do ene tretjine planiranega, pri turistični dejavnosti o dohodku ne moremo govoriti, saj so porabljena sredstva večja od celotnega prihodka. Dosežen dohodek v posamezni TOZD je povečan ali zmanjšan za prelivanje dohodka po določilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana za leto 1978 in sicer za — za faktor 2,12 med žagarsko proizvodnjo in gozdarstvom 1,701.000 din — za poračun med CLS in gozdarstvom 62.000 din — za poračun cene furnirja med TP prevalje in TP Pameče 242.919 din — za poračun rabatov z gradbeno kooperacijo 750.000 din — za zmanjšanje stroškov DSSS 2,043.144 din — za pokrivanje planirane izgube iz doseženega dohodka 2,786.982 din Kazalec »dohodek na delavca« za delovno organizacijo — planirano 143.725 din — doseženo 154.118 din — indeks 107 din Od 21 TOZD je 6 TOZD, ki niso ustvarile planirane višine dohodka na delavca. II. Porabljen dohodek TOZD med letom 1. Za pogodbene in zakonske obveznosti ter davke in prispevke iz dohodka smo porabili 4 % več kot je bilo predvideno z gospodarskim načrtom in 19% več kot v letu 1976, kar pomeni, da smo predvsem velik porabnik dohodka. V gozdarski dejavnosti je bilo v te namene porabljeno več 6 % v primarni lestni predelavi za 15 % in v finalni proizvodnji za 3 % manj. V delovni organizaciji smo za te namene razporedili: — za obresti od kreditov — za prispevke iz dohodka za SIS izobraževanja, kulture, zdravstva, invalidsko pokojninskega zavarovanja, zaposlovanja in stanovanjske dejavnosti — za republiški davek iz dohodka — za delovno skupnost skupnih služb — za prispevek za biološka vlaganja, za požarno varnost in za vodne skupnosti — za ostale pogodbene obveznosti: članarine, zavarovalne premije, bančne storitve in stroške plačilnega prometa 9.304.911 din — za ostale zakonske obveznosti: prispevki za SLO, Posočje, solidarnost, železniški in luški promet, SIS ekonomskih odnosov s tujino izp. 13,018.267 din Skupaj: 138,109.132 din 35,414.338 din 23.067.577 din 2,687.939 din 34,218.969 din 20,397.131 din 2. Za amortizacijo od osnovnih sredstev po povečanih stopnjah je razporedilo dohodek 5 TOZD v skupnem znesku 6,123.698 din 3. Za stanovanjski prispevek, ki ostane TOZD je razporejeno 9,738.549 din 4. Osebni dohodki — Za osebne dohodke vseh vrst delovnih razmerij, ki se nanašajo na doseženo prodajo za tople obroke in za nagrade iz tekočega dohodka je bilo razporejeno din 200,571.332,65 kar pomeni 3 % več od planiranih osebnih dohodkov in 21 % več kot smo razporedili v preteklem letu. — Dogovorjeni osebni dohodki po določilih samoupravnih sporazumov panoge gozdarstva in panoge lesne industrije v SRS so pri vseh TOZD večji od razporejenih OD, razen pri TOZD TP Prevalje in TO Podvelka, ki sta kršitelja SS o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov panoge lesne industrije SR Slovenije. TOZD, ki so za osebne dohodke namenile več kot bi po določilu Resolucije »da morajo osebni dohodki rasti za 10% počasneje kot raste dohodek«, so kršiteljice Resolucije. To so: gozdarstvo Črna, gozdarstvo Radlje, CLS Otiški vrh, TOK Dravograd, TOK Ravne, turistična dejavnost, žaga Mislinja, žaga Mušenik, TP Prevalje, TSP Radlje in TO Podvelka. (Nadaljevanje na 4. strani) — Poprečno izplačani osebni dohodek z dodatki je 4561 din ali 6 % več kot je bil planiran. Nekatere TOZD so planirano poprečje presegle do 12 %, pri nekaterih TOZD izplačani OD niso dosegli planirane višine npr. TOZD gradnje in turizem in TOZD TO Podvelka, kar je z ozirom na uspeh poslovanja pri večini TOZD razumljivo, ne pa pri vseh TOZD. 5. Za svobodno menjavo dela so TOZD po samoupravnih sporazumih, ki so jih podpisale kot obveznosti za leto 1977 namenile 2,393.800 din. To so predvsem sredstva za finansiranje krajevnih skupnosti, za negospodarske investicije v občinah, za kmetijsko pospeševalno službo, za gradnjo šolskih centrov kmetijske, gozdarske in lesnoindustrijske dejavnosti ipd. TOZD, ki so poslovale na meji rentabilnosti ali z izgubo, obveznosti po SS področja niso mogle izpolniti. III. Ostanek dohodka za sklade TOZD Delavci temeljnih organizacij, ki so uspešno zaključile poslovno leto so čisti dohodek po odbitku že izplačanih osebnih dohodkov, stanovanjskega prispevka in prispevkov za svobodno menjavo dela razporedili: — v poslovni sklad za posojilo Kosovu 6,580.975 din — v rezervni sklad TOZD 5,511.316 din — v poslovni sklad za posojilo občinskim in skupnim rezervam 1,313.365 din — v poslovni sklad TOZD 4,716.041 din — v sklad skupne porabe TOZD 9,501.965 din Skupaj: 27,623.662 din ali 61 % več kot smo predvideli z gospodarskim načrtom in 41 °/o več kot v preteklem letu. Pokazatelji bi bili zelo razveseljivi, če v naslednji točki, ko govorimo o izgubah ne bi imeli kaj povedati. IV. V delovni organizaciji so štiri TOZD zaključile poslovno leto z izgubo v skupnem znesku 26,350.642 din, kar pomeni 5-krat več kot smo planirali in za 9 °/o več kot v preteklem letu. Ena tretjina izgub predstavljajo razvrednotenje zalog opuščenih programov v TO Podvelka, kar se nanaša na pretekla leta. Iz lastnih sredstev TOZD in sredstev drugih TOZD za planirano izgubo je bilo pokrito 5,072.651 din iz vrnjenih prispevkov iz dohodka 1,518.358 din tako da ostaja nekrita izguba 19,759.633 din pri TOZD TO Podvelka in TOZD TP Prevalje. Obe TOZD sta sprejeli sklepe o uvedbi sanacijskega postopka in poslali sklepe možnim sanatorijem to je vsem TOZD Lesne razen temeljnim obratom za kooperacijo in TOZD Nova oprema, nadalje občinskim in republiškemu skladu skupnih rezerv in Koroški temeljni banki Slovenj Gradec. Vse TOZD z izgubo so sprejele sklepe o imenovanju komisij za ugotovitev vzroka nastalih izgub in za pripravo sanacijskih programov za odpravo le-teh. Sanacijski postopki so v izvajanju. Smo na začetku novega poslovnega leta. Vsi in z vsemi močmi si moramo prizadevati, da bo naše poslovanje uspešnejše, torej učinkovitejše in cenejše. S težnjo po kar največji porabi na vseh področjih takih ciljev prav gotovo ne bomo dosegli. Jožica Šavc, oec. ODPRLI SMO ŽIRO RAČUNE ZA VSAKO TOZD V LESNI OB ODPRTJU ŽIRO RAČUNOV ZA POSAMEZNE TOZD IN OK SE JE Z ANGELCO VRBNJAKOVO POGOVARJAL UREDNIK VIHARNIKA Urednik: Zakon o ZD predvideva spremembe v finančnem poslovanju posameznih TOZD. Vse temeljne organizacije bodo morale imeti svoje žiro račune. Kako daleč smo s tem v LESNI? Angelca Vrbnjak: V petek, dne 24. marca, smo v smislu zakonskih predpisov odprli in začeli finančno ter denarno poslovati po žiro računih za vsako posamezno temeljno organizacijo v »Lesni«. Odprli smo 22 žiro računov in sicer za 20 temeljnih organizacij (Nova oprema — TOZD ima že svoj žiro račun) in za delovno skupnost skupnih služb ter tudi žiro račun za namensko združena sredstva vseh TOZD. Razumljivo je, da ima vsaka temeljna organizacija odslej poleg žiro računa tudi svoje izločene račune, kot: — izločen račun sklada skupne porabe — prosti del, — izločen račun stanovanjskih sredstev, — izločen račun rezervnega sklada. Le za devizne račune so se temeljne organizacije začasno odločile, da ostanejo še skupni do končnih predpisov o novem deviznem in zunanjetrgovinskem poslovanju, vendar s pogojem, da se takoj vodijo vse evidence o ost var j enih in koriščenih devizah in pravicah posameznih temeljnih organizacij v okviru »Lesne«. Urednik: Kakšen je bil pristop k organizaciji poslovanja TOZD z žiro računi? Angelca Vrbnjak: Organizacijsko smo se na to spremembo pripravljali že več mesecev, saj je bilo potrebno tisti del denarnega premoženja temeljnih organizacij, ki je ostal združen od leta 1974, dokončno ugotoviti po TOZD. Največ razčlemb po dejanskem stanju smo opravili že z zaključnim računom za leto 1977. Najobsežnejši del tega je prav gotovo predstavljala ugotovitev vsake terjatve do kupcev in vsake obveznosti do dobaviteljev po temeljnih organizacijah, čeprav so se že doslej v »Lesni« izstavljali ločeni račun kupcav po temeljnih organizacijah in tudi večina došlih računov je bila že po TOZD. Povdariti je treba, da so bile, zaradi dobre samoupravne organiziranosti temeljnih organizacij v »Lesni«, osnove za odprtje žiro računov zelo dobre. Že od leta 1974 dalje smo namreč vodili vsa razpoložljiva in ustvarjena sredstva temeljnih organizacij ločeno tako, da so z njimi v celoti razpolagali delavci v TOZD in tudi o njih odločali. To velja, razen ustvarjenega dohodka, tudi za vsa investicijska sredstva, za sredstva skupne porabe, stanovanjska sredstva, rezervna sredstva itd. Pred odpiranjem žiro računov za temeljne organizacije je bilo potrebno še razčleniti nekatera finančno — denarna sredstva, ki so sestavni del žiro računov, kot: kratkoročne kredite, ki so se doslej najemali za dnevno likvidnost za celotno »Lesno«, obračun koriščenja po TOZD pa se je doslej opravil iz poprečja potreb posamezne temeljne organizacije zaradi pravičnega bremena za obresti teh kreditov. Prav tako smo razčlenili med temeljne organizacije vsa dolžniško-upniška razmerja do kupcev in dobaviteljev po TOZD, ki so se doslej vodila za celotno »Lesno«. Ugotovljena so bila še nekatera druga finančna sredstva po temeljnih organizacijah, kot: vrednost prejetih in izdanih menic, izločena sredstva za investicije vrednost odprtih akreditivov za investicije, itd. Urednik: To pomeni, da bodo imeli delavci natančno evidenco nad ustvarjenimi sredstvi. Vemo pa tudi, da so osnova za hitrejši razvoj združena sredstva. Kako bomo to urejali v »Lesni«? Angelca Vrbnjak: Delavci temeljnih organizacij bodo tudi odslej združevali začasno prosta denarna sredstva v okviru »Lesne«, saj je to racionalno in bodo le tako lahko vse temeljne organizacije hitreje in ceneje obračale svoja denarna sredstva. Zaradi raznih sezonskih nihanj med nabavo, proizvodnjo in prodajo posamezne TOZD in zaradi tako različnih dejavnosti TOZD v »Lesni« nastajajo v različnih obdobjih tudi različne potrebe po obsegu potrebnih denarnih sredstev, v celotni »Lesni« pa se lahko taka nihanja z združevanjem sredstev med TOZD zelo dobro in racionalno uravnavajo. Po sprejetem posebnem samoupravnem sporazumu o izvajanju finančne funkcije, ki so ga zbori delavcev v vseh TOZD sprejeli v mesecu februarju letos, se bo združevanje sredstev dnevno vršilo v okviru finančne službe — bodoče interne banke, vendar z dnevno evidenco in informacijami temeljnih organizacij o danih ali prejetih internih kreditov — denarnih sredstev med posameznimi temeljnimi organizacijami. Temeljne organizacije so se dogovorile za obrestovanje teh medsebojno združenih obratnih sredstev po 6 % obrestni meri, kar je za vse temeljne organizacije ekonomsko koristno, saj temeljna banka prostih sredstev na žiro računih ne obrestuje, vsak nov kratkoročni kredit pri temeljni banki pa se obrestuje z 9 do 10°/o obrestno mero (razen kreditov za izvoz in priprave blaga za izvoz, ki so cenejši). Namensko združena sredstva bodo temeljne organizacije v bodoče v okviru dohodkovnih odnosov urejevala tudi brezobrestno, če se bodo s posebnim sporazumom dogovorile za udeležbo na skupnem dohodku, oz. tudi z delitvijo rizikov v dohodku. Urednik: Prehod na nov način medsebojnega poslovanja je prav gotovo izpostavil določene probleme. Kakšni in kateri so? Angelca Vrbnjak: Razumljivo, da je bilo izvršeno v zadnjih mesecih ogromno dodatnega dela, da smo lahko v četrtek, 23. marca, torej še pred otvoritvijo žiro računov predložili vsem temeljnim organizacijam pismene materiale (z obrazložitvijo na kolegiju direktor- jev TOZD), ki izkazujejo vse podatke in osnove, kako so bila še združena denarna sredstva razčlenjena in ugotovljena za posamezno temeljno organizacijo. Tako imajo delavci temeljnih organizacij točne podatke posameznih sredstev, ki so na žiro računu dne 24. marca 1978. Problem je predstavljala trenutna ažurnost, ki smo jo morali zagotoviti praktično prek noči. Jasno, da žiro računi zahtevajo odslej dnevno ažurnost, kar lahko zagotovimo le z dobro in sodobno avtomatsko obdelavo podatkov. S tem se je obseg finančnih poslov za temeljne organizacije razumljivo povečal prek noči za cca. 30% (kar v tem momentu ni mogoče točno oceniti), posledica tega pa je takojšnja potreba po večjem številu dodatnih strokovnih kadrov, zlasti do realizacije sprotne avtomatske obdelave podatkov. Srečali smo se tudi s problemom trenutne slabe likvidnosti vseh TOZD v »Lesni«, kar je posledica še vedno nepokritih izgub po zaključnem računu za leto 1977 (predloženi so že sanacijski programi z vlogami za odobritev sanacijskih kreditov), v tem momentu pa tudi še niso rešene že predložene vloge za povečanje kratkoročnih kreditov pri temeljni koroški banki Slovenj Gradec, za katere je osnova predvsem v povečanem obsegu poslovanja »Lesne«. Še en večji problem je nastal z otvoritvijo žiro računov temeljnih organizacij. Žiro račune smo v smislu predpisov morali odpreti pri treh ekspoziturah Službe družbenega knjigovodstva in sicer: v Slovenj Gradcu, Dravogradu in na Ravnah, ker so temeljne organizacije locirane na teh področjih. Doslej smo poslovali le z ekspozituro Službe družbenega knjigovodstva v Slovenj Gradcu. To zahteva pojačano kurirsko službo, ki bo dnevno, v določenem času, dostavljala vso potrebno dokumentacijo za plačilo obveznosti posameznih temeljnih organizacij na navedene ekspoziture. Prav tako bomo morali vsako jutro dobivati telefonska sporočila o stanju posameznih žiro računov od eks- pozitur v Dravogradu in na Ravnah, da bomo lahko še isti dan upoštevali novo stanje sredstev in nove interne odnose med TOZD pred poravnavo zapadlih obveznosti isti dan. Urednik: Kaj lahko pričakujejo delavci v TOZD in OK OD tega novega načina finančnega poslovanja? Vsekakor imajo odslej delavci v temeljnih organizacijah več praktičnih možnosti pri odločanju o denarnih tokovih in s tem tudi o dnevni likvidnosti na podlagi čistih medsebojnih odnosov. Žiro računi omogočajo temeljnim organizacijam sprotno obveščanje o denarnih prilivih in odlivih posamezne temeljne organizacije, ki so rezultat nabave, proizvodnje in prodaje v okviru njihove dejavnosti. Dnevna informiranost delavcev v temeljnih organizacijah o medsebojnih finančnih odnosih med TOZD v »Lesni« prav gotovo zago- tavlja večje medsebojno zaupanje in s tem boljše odnose v »Lesni«. Za take čiste račune med temeljnimi organizacijami se najbrž izplačajo dodatne odgovornosti, ki jih skupno prevzemamo in tudi nekaj višji stroški. Urednik: In kaj vi menite o tej obliki poslovanja. Prepričana sem, da smo s to izvršeno nalogo v »Lesni« sigurno napravili kakšen korak naprej k uresničitvi Zakona o združenem delu. Urednik SEZNAM ŽIRO RAČUNOV PO TOZD IN EKSPOZITURAH SDK Ekspozitura Slovenj Gradec 51840 Ekspozitura Dravograd 5 1820 Ekspozitura Ravne 51830 1. Gozd. Mislinja -601-20582 2. Gozd. Slov. Gradec -601-20577 3. Gozd. Črna -601-19602 4. Gozd. Radlje -601-19121 5. CLS Otiški vrh -601-19116 6. OK Slov. Gradec -601-20598 7. OK Dravograd -601-19137 8. OK Ravne -601-19618 9. OK Radlje -601-19142 10. Transport in servisi -601-20605 11. Gradnje 12. Turizem -601-20561 13. Žaga Mislinja 14. Žaga Otiški vrh 15. Žaga Mušenik -601-20610 -601-19158 -601-19623 16. Žaga Vuhred -601-19163 17. TIP Otiški vrh -601-19179 18. TP Pameče -601-20626 19. TP Prevalje 20. TSP Radlje 21. TO Podvelka 22. DS skupne službe 23. Združena sredstva -607-49189 -606-66617 -601-19184 -601-14207 -601-19639 ZAKON O ZDRUŽENEM DELU ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (Nadaljevanje iz 3. številke) Odmore počitke in dopuste urejajo delavci sami v samoupravnih splošnih aktih, ob tem pa morajo upoštevati naslednje določbe: — odmor lahko traja največ 30 minut, za tiste, ki opravljajo delo v posebnih delovnih pogojih pa največ 1 uro. — Nepretrgani dnevni počitek med dvema dnevoma mora trajati najmanj 12 ur, pri sezonskih delavcih pa najmanj 10 ur. — Delavec ima pravico do najmanj 24-urnega tedenskega počitka (kolikor mora na dan počitka delati, mu je tega praviloma treba zagotoviti v naslednjem tednu). — Najpozneje po 6 mesecih nepretrganega dela, ima delavec pravico do izrabe letnega dopusta, ki lahko traja od 18 do 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu (za delavce, ki delajo v posebnih delovnih pogojih lahko traja letni dopust do 60 oz. do 90 dni). Do 5 dni povečan dopust lahko imajo delavci stari nad 50 let, invalidne osebe in delavci z najmanj 60 %> telesno okvaro. Konkretna dolžina dopusta je odvisna od delovnih pogojev, delovnih uspehov, delovne dobe ter od socialnih in zdravstvenih razmer delavca. Izrabo letnega dopusta smo sedaj prilagodili praksi tako, da je bilo obvezno koristiti skupaj najmanj 12 dni dopusta, razliko pa je bilo možno izrabiti v več delih. Izredni dopust z nadomestilom OD, lahko tudi v bodoče traja največ 7 delovnih dni. Daljši je možen samo v primeru izobraževanja. V skladu z zakonom o združenem delu je tudi tukaj pov-darjeno, da je osebni dohodek delavca odvisen od njegovega prispevka (količine in kakovosti dela s tem, da se upošteva žlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izraba delovnega časa in odgovornost pri delu). Da se zagotovi delavcem materialna in socialna varnost, določijo v samoupravnih splošnih aktih, višino zajamčenega osebnega dohodka. Področje izobraževanja bo podrobneje urejeno s sistemom usmerjenega izobraževanja, zato zakon to materijo ureja samo načelno, s tem da povdarja pravico in obveznost delavcev, da se izobražujejo ob delu in izpopolnjujejo svoje znanje in svoje z delom pridobljene delovne zmožnosti v skladu s potrebami organizacije združenega dela. Pomembna novost s področja varstva pri delu je dolž- nost delavcev, da zagotovijo pogoje za nočno delo. Tako morajo vsem delavcem, ki delajo ponoči zagotoviti varstvo otrok, topel obrok hrane ter prevoz na delo in z dela. Delavec lahko nočno delo odkloni, če niso zagotovljeni ustrezni pogoji za nočno delo. Da bi preprečili nastanek invalidnosti pri delavcih, ki opravljajo dela pri katerih lahko pride do poklicnega obolenja, lahko s samoupravnim splošnim aktom določijo, da so delavci k takim nalogam razporejeni samo za določen čas. Pri delu v izmenah morajo biti zagotovljene periodične izmenjave tako, da delavec ne dela ponoči nepretrgoma dalj kot en teden. V samoupravnem splošnem aktu je treba navesti dela, ki jih delavke ne smejo opravljati zaradi varstva materinstva. V času nosečnosti je delavkam zagotovljeno posebno varstvo. V primeru, da so razporejene k neprimernemu delu, jim je potrebno v tem času zagotoviti drugo ustrezno delo, pravico pa imajo do osebnega dohodka po prejšnjih osnovah in merilih, če so ta ugodnejša. Dolžina porodniškega dopusta je ostala nespremenjena in znaša 105 dni, nato pa ima delavka (oz. tudi delavec) možnost izbire, da izrabi še 141 dni dopusta ali pa dela po 4 ure na dan (21 ur tedensko) do dvanajstega meseca starosti otroka. Porodniški dopust lahko delavka nastopi 45 dni pred porodom, mora pa ga 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Določila o varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti so ostala nespremenjena. Pravico imajo do povečanega letnega dopusta za sedem dni. Prepovedano jih je razporediti k težkemu telesnemu delu, k nočnemu delu ali odrediti nadurno delo. Nočno delo oz. nadurno delo ni dovoljeno odrediti tudi delavki v času nosečnosti in v času, ko ima otroka v starosti do enega leta, če pa ima otroka starega od enega do treh let, pa se ji lahko naloži tako delo le z njenim soglasjem. Delavci temeljne organizacije so dolžni, da v skladu s splošnimi akti omogočijo invalidnim osebam prekvalifikacijo, ter jim zagotovijo dela, na katerih bodo lahko po končani prekvalifikaciji delali. V primeru, ko ima organizacija združenega dela na razpolago ustrezno delo, mora dati: — pri zaposlitvi prednost nezaposleni invalidni osebi. Delavci so za svoje delo in za opravljanje svojih dolžnosti ter za gospodarjenje z družbenimi sredstvi medsebojno odgovorni drug drugemu. Zakon ureja posebej disciplinsko in odškodninsko odgovornost. Medtem, ko so delavci disciplinsko odgovorni za izvrševanje delovnih obveznosti ne glede na obliko krivde, odgovarjajo odškodninsko samo v primeru, da so dejanje storili namenoma ali iz hude malomarnosti. Vsak delavec ki zve za kršitev delovne obveznosti ima pravico dati pismeno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Disciplinski postopek vodi posebna komisija na zahtevo delavskega sveta, direktorja, odbora samoupravne delavske kontrole, družbenega pravobranilca samoupravljanja ali sindikata. V primeru disciplinske odgovornosti lahko komisija izreče enega od naslednjih ukrepov: — opomin — javni opomin — razporeditev na druga dela (za določen čas in to največ za dobo 1 leta) — denarna kazen — prenehanje delovnega razmerja Denarno kazen je uvedel že zakon o združenem delu. Sedaj je določena zgornja višina, ki lahko znaša največ do 10 %> zneska enomesečne akontacije osebnega dohodka. Denarna kazen se lahko izreče za naslednje hujše kršitve delovnih obveznosti: neizvrševanje ali malomarno, neredno ali nepravočasno izvrševanje del, zaradi česar je ogroženo življenje ali varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednosti; povzročanje pretepa ali nereda v temeljni organizaciji; malomarno opravljanje del, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge z zakonom ali samoupravnim sporazumom določene tajnosti, neizvrševanje oz. neredno ali nepravočasno izvrševanje del, ki so posebnega družbenega pomena, opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavcev pri delu ali kršitev njegovih samoupravnih pravic; zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila; dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavec z zmoto glede njegovih pravic. Sredstva, ki se na ta način zberejo, se ne smejo uporabiti za povečanje osebnih dohodkov. Ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče samo, če gre za hujšo kršitev delovne obveznosti določene v splošnem aktu. Zakon daje možnost, da se izvršitev izrečene denarne kazni ali izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja lahko odloži za čas do enega leta, s tem da se ta ukrep izvrši, če delavec v tem času stori hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Ce delavec pri delu ali v zvezi z delom povzročiti temeljni organizaciji škodo, mora to povrniti, če se mu dokaže, da j o j e povzročil namerama ali jz hude malomarnosti. Prav tako mora temeljna organizacija povrniti delavcu škodo, ki jo je utrpel pri delu ali v zvezi z delom, v kolikor mu ne dokaže, da jo je povzročil sam. S tem, ko je dokazno breme prenešeno na temeljno organizacijo je odpadla dolžnost delavca, da bi dokazoval, da je škodo utrpel po krivdi drugih. Odškodninsko odgovornost lahko upravičenec uveljavlja neposredno pred sodiščem združenega dela ter ni potrebno uvesti predtem postopka v TOZD. Pri prenehanju delovnega razmerja je novost v tem, da lahko na osnovi ugotovitve posebne komisije, delavcu preneha delo v navedenih primerih: — če ni zmožen opravljati del oz. nalog, ki so mu zaupane, — če ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oz. nalog, —• če se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo in noče opravljati dela, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Delovno razmerje preneha tudi pripravniku, ki tudi po ponovitvi ne opravi strokovnega izpita. Delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino, delovno razmerje ne preneha v kolikor pristojen organ TOZD ugotovi, da sta TOZD in delavec soglasna, da delavec ostane v delovnem razmerju. Pri varstvu pravic delavca se lahko po novem, v primeru odločanja o delavčevi pravici ali odgovornosti izločijo delavci, ki so s prizadetim v ožjem sorodstvu ali kakšnem drugem razmerju, kar bi lahko povzročilo dvom o nepristra-nosti njihove odločitve. O pravicah in odgovornostih delavca odloča delavski svet ali od njega imenovana komisija. S samoupravnim aktom pa je v določenih primerih lahko pooblaščen posamezen delavec, da izda sklep o začasni razporeditvi k drugemu delu, nujni uvedbi nadurnega dela in podobno. Podaljšan je rok za vložitev zahteve za varstvo pravic in traja sedaj 30 dni od vročitve odločbe oz. od dneva, ko je delavec zvedel, da je kršena njegova pravica. Vložitev zahteve za varstvo pravic, praviloma zadrži izvršitev sklepa, razen v primerih, ko gre za — sklep, s katerim se določa osebni dohodek, (Nadaljevanje prihodnjič) OBRAVNAVALI IN SKLEPALI SO med 20. februarjem in 20. marcem 1978 TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Dne 24. februarja 1978 — delavski svet — obravnavali so zaključni račun delovne organizacije za leto 1977 Dne 27. februarja 1978 — zbor delavcev — potrdili so zaključni račun DO za leto 1977, — sprejeli so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi DO Lesne. TOZD GOZDARSTVO __________MISLINJA__________ Dne 27. februarja 1978 — zbor delavcev — potrdili so zaključni račun DO za leto 1977, — sprejeli so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi DO Lesne, — sprejeli so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev, — sprejeli so pravilnik o opravilih in nalogah, ki jih opravljajo delavci v zunanjetrgovinskem prometu. Dne 7. marca 1978 — delavski svet — potrdili so listo zunanjih članov disciplinske komisije, katero je določil zbor združenega dela skupščine občine Slovenj Gradec, — imenovali so člana komisije za rekreacijo in počitniške domove pri Lesni Slovenj Gradec. TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Dne 24. februarja 1978 — delavski svet — za direktorja temeljne organizacije so imenovali Maksa Sušeka, dosedanjega direktorja, — potrdili so ZR za leto 1977, — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah plana DO za leto 1978 in plana temeljne organizacije za leto 1978, — sprejeli so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi DO Lesna in samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev, — obravnavali in potrdili so plan investicij za leto 1978, — imenovali so člana komisije za rekreacijo in počitniške domove pri Lesni Slovenj Gradec. TOZD ŽAGA MISLINJA Dne 21. februarja 1978 — zbor delavcev — obravnavali so samoupravni sporazum o osnovah plana DO Lesne za leto 1978 in gospodarski načrt temeljne organizacije za leto 1978, — sprejeli so samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju s SLOVENIJALESOM iz Ljubljane in samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju z LESNINO iz Ljubljane, — sprejeli so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi Lesne ter za podpisnika sporazuma pooblastili direktorja temeljne organizacije, — sprejeli so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev ter za podpisnika sporazuma pooblastili direktorja temeljne organizacije, — potrdili so listo zunanjih članov disciplinske komisije, katero je določil zbor združenega dela skupščine občine Slovenj Gradec. TOZD ŽAGA OTISKI VRH Dne 24. februarja 1978 — zbor delavcev — obravnavali so samoupravni sporazum o osnovah piana DO Lesne za leto 1978 in plan temeljne organizacije za leto 1978, — potrdili so ZR DO za leto 1977, — obravnavali so samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbeno-ekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka s SLOVENIJALESOM iz Ljubljane in LESNINO iz Ljubljane, — sprejeli so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev ter za podpisnika pooblastili direktorja temeljne organizacije, — sprejeli so samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi DO Lesne dn za podpisnika pooblastili direktorja temeljne organizacije. TOZD ŽAGA VUHRED Dne 20. februarja 1978 — delavski svet — obravnavali so gospodarski načrt temeljne organizacije za leto 1978, — razpisali so referendum za sprejem naslednjih samoupravnih splošnih aktov: — SS o osnovah plana temeljne organizacije za leto 1978, plana delovne organizacije za leto 1978, — SS o trajnem poslovnem sodelovanju na družbeno- ekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka z LESNINO iz Ljubljane in SLOVENIJALESOM iz Ljubljane, — SS o spremembah SS o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, — za direktorja temeljne organizacije so imenovali Franja Štrucla. TOZD ŽAGA MUŠENIK Dne 21. februarja 1978 — zbor delavcev — obravnavali so SS o osnovah plana DO Lesne za leto 1978 in plan temeljne organizacije za leto 1978, — obravnavali in sprejeli so SS o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev. — obravnavali in sprejeli so SS o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi DO Lesne, — obravnavali in sprejeli so pravilnik o opravilih in nalogah, ki jih opravljajo delavci v zunanjetrgovinskem prometu. TOZD TOVARNA POHIŠTVA __________PAMEČE____________ Dne 27. februarja 1978 — zbor delavcev — obravnavali in potrdili so ZR DO za leto 1977, — potrdili so listo zunanjih članov disciplinske komisije, katero je določil zbor združenega dela skupščine občine Slovenj Gradec, — obravnavali in potrdili so SS o pravicah 'in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri prioblikovanju cen proizvodov in storitev. TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA __________RADLJE___________ Dne 22. februarja 1978 — delavski svet — razpisali so referendum za sprejem SS o osnovah plana DO Lesne za leto 1978, osnovah plana temeljne organizacije za leto 1978, SS o trajnem poslovnem sodelovanju na družbeno-ekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka s SLOVENIJALESOM iz Ljubljane, 'in LESNINO iz Ljubljane, — za direktorja temeljne organizacije so imenovali Ivana Štrucla, — imenovali so člana komisije za rekreacijo in počitniške domove pri Lesni Slovenj Gradec, — potrdili so SS za pospeševanje kmetijstva v občini Radlje. Dne 27. februarja 1978 — zbor delavcev — obravnavali so ZR DO za leto 1977, — potrdili so SS o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi Lesne. TOZD TIP OTISKI VRH Dne 24. februarja 1978 — delavski svet — obravnavali so ZR DO za leto 1977, (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) — za direktorja temeljne organizacije so imenovali Toneta Potočnika, dipl. ing. Dne 4. marca 1978 — delavski svet — potrdili so plan proizvodnje za mesec marec 1978, — obravnavali so pravilnik o opravilih in nalogah, ki jih opravljajo delavci v zunanjetrgovinskem prometu, — obravnavala so SS o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev, — obravnavali so SS o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi Lesne. TOZD TOVARNA OKEN PODVELKA Dne 21. februarja 1978 — delavski svet — za direktorja temeljne organizacije so imenovali Ivana Konečnika, oec., — razpisali so referendum za sprejem SS o osnovah plana DO za leto 1978, o osnovah plana temeljne organizacije za leto 1978, SS o trajnem poslovnem sodelovanju na družbeno-ekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka med DO Lesno in LESNINO iz Ljubljane in SLOVENIJALESOM iz Ljubljane, — imenovali so člana komisije za rekreacijo in počitniške domove pri Lesni Slovenj Gradec. TOZD TOVARNA OKEN ________PODVELKA___________ Dne 27. februarja 1978 — zbor delavcev — obravnavali so ZR za leto 1977. Ker je TO Podvelka ponovno zaključila poslovno leto z izgubo, so sprejeli sanacijski program za izboljšanje rezul-tatov poslovanja ter sklep, da se pošljejo zahtevki in prošnje za odobritev kreditov za kritje nastale izgube, — obravnavali so SS o osnovah plana DO za leto 1978, SS o pravicah in obveznostih delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi in med TOZD in pri oblikovanju cen proizvodov in storitev, SS o pravicah in obveznostih delovne skupnosti glede izvajanja finančne funkcije za temeljne organizacije v sestavi Lesne, SS o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka, ki sta ga poslala SLOVENIJALES in LESNINA iz Ljubljane, SS o Skupnem nastopanju v tujini s SLOVENIJALESOM in pravilnik o opravilih in nalogah, ki jih opravljajo delavci v zunanjetrgovinskem prometu, — obravnavali so SS o namenskem združevanju presežkov sredstev občinske zdravstvene skupnosti Radlje in ga potrdili. Dne 3. marca 1978 — delavski svet — seznanjeni so bili z organizacijsko shemo temeljne organizacije in nalogami posameznih delavcev. Ljuba Marzel lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Naša skupna želja: obogatiti vsebino glasila Prizadevanja uredniškega odbora so usmerjena predvsem v obogatitev vsebine našega glasila. Zavedamo se namreč, da smo z informacijami, članki, komentarji itd. večkrat v »zamudi«. Glavni vzrok je prav gotovo v tehničnih možnostih tiskarn, oz. v dolgem roku od oddaje gradiva in do tiska glasila. Skupno s tiskarno planiramo prehod na novo tehniko tiskanja, ki bi skrajšala rok oddaje ter s tem omogočila večjo aktualnost objavljenih prispevkov. No ja, pa dovolj o tem. Menimo, da je potrebno pisati o nečem drugem. Minila je mandatna doba uredniškega odbora, ki je bil imenovan v letu 1976, zato je prav, da vas seznanimo s predlogom novega odbora, ki bo skrbel za še boljše glasilo. 00 sindikatov po TOZD so razpravljale o predlogih za uredniški odbor, ki jih je pripravil stari uredniški odbor. Novi uredniški odbor bo štel več članov kot stari, ker smo želeli enakomerno vključiti vse panoge v LESNI. Predlagali smo takšno sestavo: — gozdarstvo: Vida Vrhnjak, Jože Filej — obrati za kooperacijo: Tone Modic, Ludvik Kotnik, — primarna industrija: Jože Gosak, Marija Krautberger, — finalna industrija: Oto Čegovnik, Hedvika Janše — DSSS: Jurij Šumečni-k, Andrej Šertel — Transport in servisi: Marjan Čuješ — Gradnje in turizem: Maks Nabernik Tako. To bi naj bili torej vaši sodelavci, ki bodo sodelovali pri oblikovanju vsebine in oblike glasila. Zakon o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 7/73) zahteva od uredništev, da objavijo v glasilu Temeljno vsebinsko zasnovo glasila vsakokrat, ko le-ta doživi kakšno spremembo. Ker smo temeljno vsebinsko zasnovo VIHARNIKA, ob sprejemanju novega pravilnika dopolnjevali, -izpolnjujemo svojo obveznost. TEMELJNA VSEBINSKA ZASNOVA VIHARNIKA 1. člen O temeljni vsebinski zasnovi glasila in rednih informativnih prilog odloča delavski svet izdajateljice skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo. Predlog temeljne vsebinske zasnove pripravijo družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji. Njihovo mnenje je sestavni del predloga in se skupaj z njim pošlje delavskemu svetu. 2. člen Glasilo ima namen objektivno informirati vse delavce in kmete, člane TOK o dogajanjih v delovni organizaciji in sicer na vseh ravneh in področjih, ki so v posredni ali neposredni zvezi z delom in življenjem v delovni oraaniza-ciji LESNA SLOVENJ GRADEC. Z dobrim pravočasnim in objektivnim obveščanjem se zagotavljajo pogoji za uresničevanje delegatskega samoupravljanja, kar je pravica delovneg človek v naši socialistični samoupravni skupnosti in pogoj za samoupravno odločanje. 3. člen Cilj glasila in rednih informativnih prilog je, da: — skrbi za uspešno uveljavljanje ustavnih pravic delavcev, — zagotavlja uresničevanje delegatskih razmerij v delovni organizaciji, — je obveščanje objektivno, pravočasno in napisano v takem jeziku, da je razumljivo vsem tistim, ki jim je namenjeno, zagotavlja uspešno sodelovanje delavcev pri upravljanju delovne organizacije kot to določajo ustava, zakona o združenem delu in samoupravni akti, — s hitrim in točnim informiranjem preprečuje širjenje raznih neresničnih in alarmantnih vesti, ki bi zavajale in vznemirljale delavce v delovni organizaciji. 4. člen V glasilu in rednih informativnih prilogah se prvenstveno objavljajo sestavki in informacije, ki imajo namen delavcem približati stvari, ki zadevajo njihov najožji interes, probleme, socialno varnost in ki delavce obveščajo o vseh važnejših družbenopolitičnih vprašanjih, ki' se nanašajo na samoupravljanje in delo družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji. Vsebina zajema naslednja področja: — samoupravljanje in upravljanje v delovni organiziciji, —• materialno in finančno stanje delovne oraanizaciie TOZD in TOK, J — investicijsko politko in njeno izvajanje, — proizvodnjo in njeno realizacijo, — prodajno politiko, — delo strokovnih služb, — izobraževanje in štipendijsko politiko, — socialno politiko, — športno -in kulturno dejavnost v delovni organizaciji, — medsebojno spoznavanje TOZD In TOK v okviru delovne organizacije, — ostala aktualna obvestila itd. 5. člen Uredništvo glasila in rednih informacij vodi tako politiko urejanja, objavljanja prispevkov in Informacij, ki so odraz zahtev delavcev in kmetov lastnikov gozdov, ki združujejo svoje delo in sredstva v okviru delovne organizacije. Uredništvo skrbi za to, da se v glasilu objavijo prispevki vsakega člena delovne organizacije, ki so v skladu s tem pravilnikom. Še posebej se uredniški odbor zaveda vloge, ki jo ima glasilo in redne informativne priloge pri razvoju samoupravnih delegatskih odnosov, zato bo glasilo in priloge urejalo z željo in s ciljem, da bo zadoščeno po obveščenosti. 6. člen Temeljna vsebinska zasnova glasila in rednih informativnih prilog mora biti po sprejetju v delavskem svetu delovne organizacije objavljena v prvi redni številki glasila ali informativni prilogi. 7. člen Za spremembo temeljne vsebinske zasnove velja postopek iz 6. in 11. člena tega pravilnika. Spremembo temeljne vsebinske zasnove lahko predlagajo uredniški odbor, sindikalna organizacija ali skupina delavcev, pri čemer morajo biti podani utemeljeni razlogi za spremembo. Vsaka sprememba temeljne vsebinske zasnove glasila in prilog mora biti objavljena v prvi naslednji številki glasila ali informativni prilogi. 8 ■ V I H ARNIK Invalidnina za telesno okvaro Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 1/73 ureja v členih 116., 117., 118., 119. in 120. pravico do invalidnine za telesno okvaro. V členu 117 so telesne okvare razdeljene na osem stopenj: Stopnja Telesna okvara %> 1 100 2 90 3 80 4 70 5 60 6 50 7 40 8 30 Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije vsako leto s sklepom ureja višino invalidnine, ki jo dobi zavarovanec za telesno okvaro. Od 1. januarja 1978 dalje veljajo za telesno okvaro zneski, ki so določeni s sklepam skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z dne 7. marca 1978 in so objavljeni v Uradnem listu SRS št. 5 z dne 17. 3. 1978. Stopnja Telesna okvara %> Znesek 1 100 495,00 2 90 446,00 3 80 397,00 4 70 346,00 5 60 297,00 6 50 249,00 7 40 197,00 8 30 149,00 Invalidnina za telesno okva- ro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela znaša: Stopnja Telesna okvara #/o Znesek 1 100 346,50 2 90 312,20 3 80 277,90 4 70 242,20 5 60 207,90 6 50 174,30 7 40 137,90 8 30 104,30 Opozarjamo vse invalide, ki imajo telesno okvaro in jim ta ni ocenjena, da se oglasijo pri svojem zdravniku, ki naj uvede postopek. Dalje opozarjamo vse delavce, ki so ali bodo, v postopku za oceno po invalidski komisiji, da ob ocenitvi invalidnosti zahtevajo tudi oceno telesne okvare. Podrobnejše informacije dobite pri službah v pisarni vaše TOZD. Jurij Sumečnik Novi valorizacijski količniki V Uradnem listu SRS št. 5/78 z dne 17. 3. 1978 je bil objavljen sklep skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije o novih valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1977. Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo, se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1977 takole: Osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom 777,5 Osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom 587,9 Osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom 532,3 Osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom 485,9 Osebni dohodek .dosežen v letu 1969, s količnikom 422,0 Osebni dohodek, dosežen v letu 1970, s količnikom 352,0 Osebni dohodek, dosežen v letu 1971, s količnikom 294,8 Osebni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom 250,3 Osebni dohodek, dosežen v letu 1973, s količnikom 216,2 Osebni dohodek, dosežen v letu 1974, s količnikom 172,1 Osebni dohodek, dosežen v letu 1975, s količnikom 137,6 Osebni dohodek, dosežen v letu 1976, s količnikom 119,1 Novi valorizacijski količniki se uporabljajo za preračunavanje osebnih dohodkov prejšnjih let, s tem, da se ne preračuna osebni dohodek leta 1977 in osebni dohodek iz leta 1978. Količnike objavljamo zaradi orientacije delavcem, ki so blizu upokojitve in tako lahko ugotovijo svojo pokojninsko osnovo. Jurij Sumečnik ČLOVEK . . . DELO . . . KULTURA . . . MIHAELA LENART Nekaj je v meni, kar me sili, da delam Pred časom smo v Viharniku zapisali, da hi želeli v glasilu predstavljati delavce LESNE in kmete člane obratov za kooperacijo, ki se v svojem prostem času ukvarjajo s svojimi »konjički«. No, in uspelo nam je, da smo našli ženo, kmečko gospodinjo in mater MIHAELO LENART iz Raduš — Podgorje. Saj je ne bi posebej predstavljali, če ne bi bila to ženska, gospodinja in mati, ki je sposobna, da si po napornem delu gospodinje na kmetiji še uspe utrgati ure, ki jih posveti svoji ljubezni — slikanju in pesnikovanju, Mihaela Lenart pa čeprav na račun prepotrebnega počitka — slika in pesnikuje pogosto v pozriih nočnih urah. Mihaela premaga utrujenost, glava se zbistri, prsti postanejo mehkejši in sposobni za mehke poteze svinčnika in čopiča. »Nekaj je v meni, ne vem kaj je to. Sili in žene me, da delam, da ustvarjam in rinem naprej. Z vsako risbo ali sliko, ki jo naredim se mi zdi da napredujem, da sem izpovedala nekaj, kar sili iz mene.« Tako približno je potekal pogovor z Mihaelo. Ne vem, ali je bilo res, ali pa se je samo meni zdelo, da so se sogovornici, ko je govorila o svojem delu, oči svetile in živahno gledale okoli sebe. »Če bi se pogovarjala pri nas doma, ne bi vedela povedati ničesar. Tako tremo bi imela, da bi bilo kaj.« Na vprašanje, kdaj se je pričela ukvarjati s slikarstvom in pesnikovanjem je odgovorila: »Pred sedemnajstimi leti sem v spominski knjigi sestrične videla risbo domačije. Ta me je tako pritegnila, da sem sklenila tudi sama poizkusiti. In od takrat dalje sem vklenjena Mihaela Lenart: perorisba med delo na domačiji, v gospodinjstvu ter slikarstvom in pesnikovanjem. Da, pesmi sem pričela pisati čisto slučajno. Za lovce sem nekoč, ko so imeli zaključek lovske sezone, napisala pesem, v kateri sem pokritizirala njihove lovske potepe in osamljenost njihovih žena.« Prav gotovo sta si obe vrsti dela; delo na kmetiji in slikarstvo v precejšnjem nasprotju. Kako vam uspe uskladiti delo gospodinje in matere ter slikarke? »Prav pogosto mi zmanjka časa. Velikokrat ga je premalo še za redna opravila, kaj šele za karkoli drugega. Na kmetiji je pač tako, da mora biti opravljeno vso delo, šele nato je čas za počitek. Tako mi ostaja za slikanje samo čas počitka — to se pravi, da delam v glavnem ponoči. Tudi ob 3. ali 4. uri zjutraj sem vstajala, da sem lahko delala. Veste moja velika ljubezen so planine, skale, rože. To je svet, s katerim se največ ukvarjam.« In še zadnje vprašanje. Kako gledajo vaši domači na to delo? »Branijo mi ravno ne, nekoliko težje pa razumejo moje veselje do slikanja in pesnikovanja. Za domače je pač važno, da opravim vsa domača dela, šele nato pa se lahko ukvarjam še s čim drugim.« Urednik PESEM Narava že naspana, svoj beli plašč je odgrnila in pomlad vesela — cvetlice prve prebudila. Spet nam ptički žvrgolijo rahlo gozd šumi, zadišale bodo brazde ko jih kmet bo zaoral. NOVICE IN DOGODKI IZ NAŠIH TOZD Kakšna nadomestila in d Irt ■gi p rej em ki nam j >ri] pa daj i° Področje razporejanja čistega dohodka, delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo urejata samoupravna sporazuma, ki smo jih sprejeli konec lanskega leta. Skupne osnove in merila so določena v samoupravnem sporazumu na nivoju delovne organizacije, konkretne pa v samoupravnih sporazumih temeljnih organizacij. Višino nadomestil, dodatkov in drugih prejemkov so delavci sicer določbi v svojih sporazumih, vendar tako, da so se predhodno sporazumeli z delavci drugih TOZD, zato je to področje v glavnem enotno urejeno v celi delovni organizaciji. Novost je tudi v tem, da je višina posameznih zneskov izražena v odstotku od določene osnove (poprečnega OD na zoposlenega v preteklem letu, cene bencina itd.). Ob upoštevanju, da znaša poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v devetih mesecih preteklega leta 4557 din in cena super bencina 7,20 din znašajo: — nagrade ob delovnih jubilejih za 10 let dela 2734 din za 20 let dela 4101 din za 30 let dela 5468 din — regres za družbeno prehrano mesečno 365 din — dodatek za delo v deljenem delovnem času do dvourne prekinitve delovnega časa mesečno 364 din nad dve uri prekinitve delovnega časa mesečno 729 din — osebni prihodki pripravnikov s srednješolsko 'izobrazbo 3190 din višješolsko izobrazbo 4101 din visokošolsko izobrazbo 4785 din — nagrade študentov in dijakov na praksi za I. in II. letnik srednjih šol 1139 din za III. in IV. letnik srednjih šol 1595 din za I. in II. letnik visokih šol oz. višjih šol 2051 din za III. in IV. letnik visokih šol 2506 din — nagrade učencev z učno pogodbo I. letnik 911 din II. letnik 1159 din lil. letnik 1367 din OBRAT ZA KOOPERACIJO RAVNE JUBILEJNE SANKAŠKE TEKME Ze desetič po vrsti smo letos, v januarju priredili tekme v sankanju na Zelenbregu. Ker je bilo to deseto jubilejno tekmovanje želim napisati nekaj o zgodovini tega tekmovanja. Prve tekme so priredili leta 1968. Tudi takrat nam je zima nagajala podobno kakor letos. Na prvih tekmah je sodelovalo samo pet kmetov, deset mladincev in nekaj delavcev. Tekmovanje smo izpeljali na kratki strmini tako, da je bila proga dolga samo 500 metrov. Tudi tokrat smo pripravili za zmagovalce, oz. za tekmovalce, ki so osvojili najboljša mesta, nekaj praktičnih nagrad. Nagrade smo kupili iz prispevka tekmovalcev, v glavnem pa smo stroške za priznanja in kulturni program po tekmovanju nosili kmetje sami. V letih, ki so sledila, smo se organizirali bolje. Imenovali smo pripravljalne odbore, ki so poskrbeli za vse; za varnost tekmovalcev in gledalcev, za družabni del tekmovanja itd. Moramo priznati, da smo v celoti uspeli v naših prizadevanjih, v nemali meri zaradi pomoči družbenopolitičnih organizacij ter drugih kot Obrata za kooperacijo Ravne, občinske konference SZDL Ravne itd. Tako so tekme dobile širši pomen in prerasle v tradicionalno tekmovanje. Da smo delali dobro in uspešno, dokazuje tudi udeležba na tekmovanju v lanskem letu, ko se je tekem udeležilo preko 100 tekmovalcev. Kakor sem že lani pisal v Viharniku, smo si tudi za letos izbrali enake propozicije, kakor so veljale lani. Proga je bila odlično pripravljena. Le škoda je, da odlične proge ne uporabljajo tudi druge skupine. Po končanem tekmovanju smo pri Peršetu razglasili rezultate, podelili nagrade najuspešnejšim tekmovalcem, za vse udeležence pa pripravili zabavo. Prav je, da se na tem mestu in v taki obliki zahvalim za pomoč Obratu za kooperacijo Ravne in OK SZDL Ravne. Menim pa, da bomo morali v prihodnje storiti več, da bomo k organizaciji tekem pritegnili več mladih in da bi tekmam prisostvovali tudi starejši kmetje in ostali krajani. Jože Cegovnik — dnevnice za potovanje v domovini za odsotnost od 6 do 8 ur s tem, da sta vsaj dve uri izven delovnega časa 82 din za odsotnost od 8 do 12 ur na območju DO 91 din za odsotnost od 8 do 12 ur izven območja DO 137 din za odsotnost nad 12 ur izven območja DO 205 din — stroški prenočevanja na osnovi računa največ 250 din stroški prenočevanja brez računa največ 100 din — terenski dodatek dnevno 91 din — dodatek za ločeno življenje največ 1823 din — povračilo za službeno uporabo avtomobila 2,10 din motornega kolesa 0,85 din dvokolesa 0,50 din — višina stroškov za prihod na delo, ki bremeni delavce 46 din — nadomestilo za udeležbo na sejah 50 din — nadomestilo za udeležbo na sejah, kmetov kooperantov 150 din Navedeni zneski veljajo do spremembe samoupravnega sporazuma ali do spremembe osnove od katere se računajo. N. P. Pripravljen, pozor... zdaj! OSTALI SO PRIJETNI VTISI Tempo življenja današnjih dni je vedno hitrejši, od ljudi se zahteva vedno več, redkokdaj pa se zavemo, kako lahko ena sama dobra kulturna prireditev obogati življenje. Obrat za kooperacijo Radlje ob Dravi je na osnovi lanskoletnih izkušenj zopet priredil kmečkim ženam proslavo ob praznovanju Dneva žena. Prireditev je povezovala kultumo-umetniška skupina France Marolt iz Ljubljane. 250 udeleženk je z navdušenjem sprejemalo program, ki je bil prirejen okusu in potrebam kmečke žene. Glavnino sredstev prireditve je nosil OK Radlje, nekaj je prispevala Kulturna skupnost, sredstva za prevoz s kombiji pa so prispevale udeleženke prireditve same. Kaj takšna prireditev pomeni za kmečko ženo, ki si ob nešteto vsakdanjih opravil komaj kdaj lahko privošči malo razvedrila, ni potrebno posebej opisovati. Želimo, da bi bilo teh nekaj vrstic vzpodbuda ostalim obratom za kooperacijo, da se bodo ob takšnih priložnostih spomnili kmečkih žena in jim izkazali pozornost. Ida Robnik OBRAT ZA KOOPERACIJO RADLJE OB DRAVI NAUČILE SO SE Obrat za kooperacijo Radlje ob Dravi je že tretjič organiziral tečaj »šivanja, krojenja in vezenja« za kmečke žene. V soboto, dne 19. III. 1978 smo obiskali Rudarski šolski center na Muti, kjer so udeleženke tečaja »šivanja, krojenja in vezenja« pripravljale razstavo svojih izdelkov. Na ozkem hodniku v I. nadstropju je vladalo prijetno delovno vzdušje. Urne ženske roke so skrbno pripenjale svoje izdelke na panoe. Nekaj časa smo opazovali njihovo delo, nato pa smo povabili vodjo tečaja »šivanja in krojenja« MARIJO DAPČEV1Č na kratek razgovor. Marija Dapčevič — vodja tečaja »šivanja in krojenja« Dapčevičeva je povedala, da že tretjič vodi tečaj šivanja in krojenja, ki se ga je skupno udeležilo že 60 žena, pretežno kmečkih gospodinj. Znanje, ki so si ga pridobile z obiskovanjem tečaja popolnoma zadošča, vendar pa si večina udeleženk želi še nadaljnjega izpopolnjevanja v tej stroki. Poudarila je, da takšne oblike izobraževanja, posebno za kmečke žene, niso samo želja po znanju, ampak pomenijo veliko več — 60 ur so bile skupaj, spoznale so druga drugo, izmenjale izkušnje o najrazličnejših opravilih — skratka, bile so skupnost z istim ciljem — naučiti se čimveč. Da bi izvedeli še kaj o vtisih, ki so jih pustile udeleženkam tečaja prijetne ure skupnega dela smo povabili na razgovor še dve tovarišici: Majda Ribič: »Še večkrat sc moramo sestati« MAJDA RIBIC iz Vuzenice se nam je predstavila v novi obleki: »to je moj lastni izdelek« je rekla in še poudarila, da je želja vseh, da se jim bi še večkrat omogočila takšna ali podobna oblika izpopolnjevanja. Anica Waltl: »Moje življenje je bolj bogato« ANICA WALTL, doma iz Branika nad Muto nam je povedala, da jo je želja po znanju gnala v dolino. Domačijo na Braniku, ki je od Mute oddaljena tri ure peš Sredi delovne vneme hoda, je zapustila že ob 12. uri, da je po enournem pešačenju dospela do avtobusne postaje in se še pravočasno udeležila tečaja. Domača opravila je morala zgostiti na dopoldanski čas, veliko razumevanja in pomoči pa je dobila od moža, saj je doma puščala tri majhne otroke, od katerih je najmlajši star komaj pet mesecev. Ves trud in napor, ki ga je vložila, da si je pridobila osnovno znanje šivanja in krojenja je z lahkoto premagala, saj ji je prijetna družba ob delu obogatila življenje. Ob koncu našega razgovora je še poudarila, da se v imenu vseh udeleženk tečaja iskreno zahvaljuje obratu za kooperacijo Radlje, ki jim je omogočil tečaj, posebno še tov. Tonki Modic, ki ima pri tem največ zaslug. Ida Robnik PREJELI SMO: Zoper pretirano uporabo antibiotikov Čebelja lekarna Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha. Opozorila svetovno zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so vzpodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom. Uspehi domačih strokovnjakov Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih Virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Memo-randa« iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila: »iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom deluje tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa Izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na antivirusno dejavnost ...« Poskusi kažej o, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost...« Poskusi razvozljali razmerje V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera meša- (Nadaljevanje na 12. strani) ŠPORT IN REKREACIJA ŠPORTNE IGRE LESNA 78 Sankanje Kope, 25. februarja 1978 S sankanjem smo začeli naše medobratne športne igre za leto 1978. Pri Partizanskem domu se nas je z večjo ali manjšo zamudo zbralo kar lepo število. Zamude je bila kriva cesta, ki se je čez noč spremenila v drsalnico in nekaj nespretnih šoferjev. Zopet nam jo je zagodlo vreme. Odjuga in dež sta močno razmehčala prej lepo pripravljeno progo. Vse skupaj pa ni vplivalo na dobro razpoloženje in zagrizene borbe. Zmagali so boljši, saj so bili tekmovalni pogoji za vse enako dobri — slabi. Nastopilo je 17 moških in štiri ženske ekipe s 103 tekmovalci. Glede na vremenske razmere smo lahko z udeležbo več kot zadovoljni. Prav gotovo pa sankanju kot rekreativnemu športu posvečamo pri nas vse premalo pozornosti. Upajmo, da se bo s časom tudi tu kaj premaknilo. Rezultati: EKIPNO — MOŠKI čas 1. TOZD gozdarstvo Črna na Kor. 8,11.5 2. TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 9,15.2 3. TOZD transport in servisi Slov. Gradec 9,34.4 4. TOZD Nova oprema 9,40.5 5. TOZD žaga Mislinja 9,45.6 6. TOZD gozdarstvo Radlje 10,01.3 7. TOZD gozdarstvo Mislinja 10,13.8 8. TOK gozdarstvo Ravne 10,40.5 9. TOZD gradnje in turizem 10,44.0 10. TOZD TP Prevalje 11,05.8 11. TOZD Žaga Vuhred 11,10.4 12. TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec 11,21.2 13. TOZD TP Radlje 11,43.1 14. DSSS Slov. Gradec 11,44.0 15. TOZD Žaga čas Mušenik 12,61.6 16. TOK gozdarstvo Dravograd 13,07.1 17. TOZD Žaga Otiški vrh 15,00.0 EKIPNO — ŽENSKE 1. TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 6,32.3 2. TOZD Nova oprema 7,03.2 3. DSSS Slov. Gradec 7,55.9 4. TOZD gozdarstvo Črna na Kor. (1 tekm.) 3,08.6 POSAMEZNO — MOŠKI 1. Pikolo Marjan 2,34,6 2. Lorber Drago 2,39.6 3. Obretan Peter 2,49.5 4. Skrlovnik Peter 2,51.3 5. Jeromel Jože 2,53.0 6. Petrič Janez 2,58.1 7. Šmithofer Marjan 3,03.0 8. Rošer Dominik 3,03.6 9. Žagar Franc 3,03.9 10. Kotnik Milan 3,06.0 POSAMEZNO — ŽENSKE 1. Kotnik Marija 3,08.6 2. Cas Majda 3,11.3 3. Popič Betka 3,18.2 4. Cas Danica 3,21.0 5. Dokel Danica 3,45,0 6. Valny Jasna 3,47.8 Smučanje Pungart, 8. marca 1978 Nepričakovan konec zime z dolgotrajno odjugo je organizatorje našega smučarskega tekmovanja postavil v nezavidljiv položaj. Meter debela snežna oddeja se je iz dneva v dan tanjšala in kazati so se začela gola rebra. Postavljalo se je že vprašanje ali bo tekmovanje še sploh mogoče izvesti. V strahu pred kritiko smo razpisali tekmovanje. Novo zapadli sneg in lepo vreme je zadovoljilo vse nastopajoče, organizatorje pa rešilo skrbi. V sodelovanju s SK Črna je tekmovanje dobro organiziral (Nadaljevanje z 11. strani) niča medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1:100.000. Čebele niso zdravniki O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je naj večja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. Jože Vetrovec TOZD Gradnje in turizem. V imenu vseh nastopajočih se jim zahvaljujemo. Od 114 prijavljenih se je tekmovanja udeležilo 74 tekmovalcev in tekmovalk. Najštevilnejšo in najboljšo ekipo so zopet sestavljali delavci TOZD gozdarstvo Črna. Pri ženskah pa so bile najboljše tekmovalke iz TOZD TIP Otiški vrh. Med posamezniki je pri moških zmagal SREBRE Ivan iz Črne pri ženskah pa DOKEL Anica iz Nove opreme. Rezultati posamezno: Ženske: 1. Dokel Anica, Nova oprema 2. Razdevšek Erika, TIP Otiški vrh 3. Mlakar Bojana, DSSS Moški — nad 35 let: 1. Plesec Franc, Gozdrastvo Črna 2. Koželj Janez, DSSS 3. Mori Rudi, TIP Otiški vrh Moški — do 35 let: 1. Srebre Ivan, Gozdarstvo Cma 2. Adamič Ivan, Gozdarstvo Črna 3. Štifter Jože, Gozdarstvo Črna Ekipno — ženske 1. TIP Otiški vrh 2. DSSS 3. Nova oprema (1 tekmovalka) Ekipno — moški 1. Gozdarstvo Črna 2. DSSS 3. TIP Otiški vrh 4. Nova oprema 5. Gozdarstvo Radlje 6. TP Pameče 7. Gradnje dn turizem 8. Transport in servisi 9. Žaga Mušenik 10. TO Podvelka 11. TOK Dravograd 12. TOK Ravne 13. TOK Slov. Gradec 14. Žaga Mislinja 15. Gozdarstvo Slovenj Gradec Janez Koželj, dipl. inž. gozd. Šah 24. februarja smo se šahisti LESNE SLOVENJ GRADEC drugič pomerili v hitropoteznem turnirju za prehodni pokal. Po ogorčenih borbah je bila na koncu zelo majhna razlika v točkah. Spet ni zmagal glavni kandidat za prvo mesto Mori, v opravičilo pa naj napišem, da je oba turnirja on vodil. Vrstni red: točk 1. Jure Šumečnik, skupne službe 9 2. Rudi Mori, Iverica 9 3. Bernard Rutnik, Nova oprema 8,5 4. Franc Kotnik, OK Ravne 8,5 5. Vlado Marzel, Gradnje in turizem 8 6. Jože Hirtl, TP Pameče 8 7. Maks Nabernik, Gradnje in turizem 7 8. Ludvik Kotnik, OK Ravne 7 9. Ivan Lipuš, TP Pameče 7 10. Božo Rotovnik, Iverica 5,5 k. 1. DOPISUJTE V VASE GLASILO VIHARNIK Prispevke pošiljajte na uredništvo LESNA Slovenj Gradec, delovna skupnost skupnih služb do 15. v mesecu. Glasilo »VIHARNIK« Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo ln lesna industrija, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Ludvik Kotnik, Ivan Dretnlk-AJnžlk, Jože Stres, Jože Gosak. Rok Funtek, Andrej Ser-tel, Jurij Sumečnlk. Odgovorni urednik Mitja Schdndorfer, predsednik uredniškega odbora: Andrej Sertel. Tehnični urednik: Bruno Žnideršič. Naklada: 4G00 Izvodov. Klišeji in tisk: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1978. čas 1,28.02 1,30.92 1,37.68 1,03.38 1,05.14 1,08.24 1.01.99 1,02.96 1.06.99 3,12.57 3,22.80 1,28.02 3,08.33 3,26.52 3,27.28 3,34.73 3,36.42 3,36.75 3,41.78 3,53.83 4,04.02 4,18.05 4,44.38 Tudi tl sl dolžan prispevali k čistemu okolju. Zato — no boi odmalavaJ odpadkov no miocJ voJnjO no na deklin m prostorSJb koltu - UflOI na f •m okol Vtfiii.. prostor« ir »m n H bo