vsak dan raien sobot, in praznikov.
I»ued daily wtcept Saturdays, Sunday« and Holidays
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uredniški in upravhliki prostori: 2607 South Lawndalo Ave.
Offico of Publication: 2607 South Lawndalo A vs. Telephone, Rockwell 4904
j^q-YEAR
xxxvin
Cena liaia )a MUX)
S ŽLST^Sg CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 15. JANUARJA (JANUARY 15). 1948 Acceptance for mailing at special rate of postage provide d for in amotion 1103, Act of Oct. 9, 1917, authored on June 4, WIS.
Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 10
Delegati avtne unije CIO odobrili mezdni kompromis
Samomor nemškega AMERIŠKA P0DP0-zdravmk« mkrii RA CILJEV ZDRU-
^S.Čr": ŽENIH NARODOV
Produkcija jekla obnovljena
Zastoj v stavki proti Bethlehem Steel Co.
PODLAGA REKONSTRUKCIJI KITAJSKE ZGRAJENA
Korporacija General Motors Vzhaja pri svojem stališču
INTERVENCIJA VLADNEGA ODBORA
Detroit. Mich.. 14. j an.—Okrog 200 delegatov, reprezentantov čez 175,000 članov unije združenih avtnih delavcev CIO, je na jvoji seji odobrilo mezdni kompromis posebnega Trumanovega odbora kot podlago za končanje stavke proti korporaciji General Motors, ki je bila oklicana pred 54 dnevi. Kompromis določa zvišanje plače za 19 in pol centa na uro.	,
Korporacija je zavrgla mezdni kompromis in naznanila, da ne
bo revidirala svojega stališča, čeprav so delegati unije umaknili zahtevo za zvišanje plače za 30 odstotkov. Voditelji unije so apelirali na predsednika Tru-mana, naj pritiska na korpora-cijo za sprejetje mezdnega kom-jromisa.
Člani eksekutivnega odbora avtne unije so opozorili kompa-
nijo, da bodo vztrajali pri prvotni zahtevi glede zvišanja plače
za 30 odstotkov, če ne bo sprejela mezdnega kompromisa. Če se bo korporacija obotavljala, bodo
pozvani v stavko izdelovalci orodja in oni, lernah, katere
line za General Motors.
Odločitev eksekutivnega odbora morajo odobriti člani krajevnih unij v mestih, v katerih ima korporacija General Motors tovarne. Gotovo je, da bodo odobrili odločitev.
Stališče eksekutivnega odboja se ne sme smatrati za dokaz,
da je avtna unija umaknila zahtevo glede zvišanje plače za 30 odstotkov," je dejal William Mc-Aulay, pokrajinski direktor, na sestanku s časnikarji. "Odbor je le sprejel priporočilo Trumanovega odbora kot podlago za izravnavo konflikta."
Medtem pa je federalni delavski odbor naznanil intervencijo. Izjavil je. da bo posegel v konflikt med avtno unijo in korpo-rac'j° General Motors v interesu ameriškega ljudstva. "Odbor ne oo izrekel r>dločitve o.vprašanju, fli korporacija lahko zviša plače ®h ne." pravi naznanilo. "Vpra-Mnje je, ali je korporacija izpolnila svoje obligacije, v smislu provizij Wagnerjevega zakona a'» ne. Ona se je izrekla proti diskusijam o zvišanju plače."
■ Korporacija je bojkotirala zadnje Trumanovega odbora o "htevi unije glede zvišanja pla-«* za 30 odstotkov. Ona mora pojasnit, svoje stališče v prihodih desetih dneh. Gerald D.
član federalnega delavca odbora, je niznanil zaali-■STljc*
Ak« ta odbor pri zaslišanju ao«na), da je korporacija kršila Provizij* WagnerJHega zakona l°k'zicijo proti kolektivnemu Pogajanju z unijo, bo odrejeno Pošto,*r,jev Odbor se bo lahko ?tr»'l na sodišča, da prisilijo oblačijo v sprejetje njegove-Ja zaključka. "
Kongres se sestal v zasedanju
Važni problemi čakajo rešitve
Washington. D. C.. 14. jan.— Kongresniki in senatorji so se vrnili v Washington, kjer se je obnovilo zasedanje kongresa. Pred njimi so važna vprašanja in problemi, ki čakajo rešitve.
Glavni problem so stavke v industrijah, ki ovirajo razmah produkcije civilnih potrebščin. Drugi problem so demonstracije in protesti ameriških vojakov onstran morja zaradi zavlačevanja demobilizacije. Vojaki bi se radi vrnili domov.
To zasedanje kongresa bo ^no najvažnejših. V prihodnjem novembru se bodo vršile kongresne volitve in vprašanje je, ali bodo demokrati obdržali večino v obeh kongresnih zbornicah.
Predsednik Truman bo naslovil poslanico kongresu o stanju Unije v četrtek. V tej bo pozval kongres, naj sprejme po-trebne zakonske načrte. Prihod« nji teden bo Truman poslal drugo poslanico kongresu s proračunom. Gotovo je, da bo priporočal znižknje proračuna za vzdrževanje oboroženih sil, ker je vojna končana, sprejetje progra-ki so uposleni v to- ma. socialnih reform in raztegni
?re Itdsta^opniiii* WrwiiMni
y	i i ur
Švicarski časnikar izgnan iz Jugoslavije
Belgrad, 14. jan.—Jean Buh-lcr, dopisnik švicarskih listov Gazette de Lausanne in Tribune de Geneve, ^e bil izgnap iz Jugoslavije. On je nameraval zapustiti Belgrad in oditi v jugoslovanske province brez dovoljenja ministrstva za informacije.
J"*oMlavija objavila lltto vojnih zločincev
fad, 14, jan.—Komisija za [^■anj* vojnih zločincev je T* i ,i8l° vo*nlh zločincev, ur J .	27 nemških
Zlr ' V in 15 H™tov. ki so i 'v.rni za amrti čez 40,000 '.lovanov. Med temi je dr. bivši načelnik hr-vlade in Hitlerjeva lutka.
Poveljnik britskih čet ustreljen
Batavija, Java, 14. jan.—Poveljnik britskih čet je bil ustreljen v bitki z domačini v bližini Soerabaje. Domačini so napadli čete iz zasede. Poleg poveljnika je bilo ubitih šest britskih vojakov v bitki.
Churchill dospel v New York
New York, 14. jan. — Bivši britski premier Winston Churchill in njegova žena sta dospela v New Yorku na parniku Queen Elizabeth. Iz New Yorka bosU
odpotovala v Florido.
-
Stavka voznikov taksijev v Washingtonu
Washington, D. C., 14. jan.— Vozniki taks'jev so danes za-htavkali za zvišanje plače. Stav-karji so člani unije Ameriške delavske federacije.
I
jsrt..-
Ameriski vojak obsojen v smrt
Osaka, Japonsks. 14 Neki smeriški vojak je bil obsojen v smrt, ker je umoril dvs japonska civilista. Njegovo i-me ni bilo objavljeno. Obeod-bo je izreklo ameriško vojaško sodišče.
Sirijski poslanec umorjen v Damasku
Damask, Slrijs, 14. Jsn.-Tsr-rad Moulhen. vodilni poslanec v parlamentu. Je bil napaden in uomrjen v tem mestu. Policije je sretlrsla morilca.
Domače vesti
Nov . grob na sapadu
Hudson, 'Wyo.—Dne 2. jan. so našli mrtvega na železniški progi Leona Poljanca iz Relianca, Wyo., kjer zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Kako je prišlo do smrti, ni znano. Star je bil 63 let, doma iz Vincarjev pri Škof j i Loki (po domače Koveč-kov Polde) in član društva 177 SNPJ.
Zopet v clvilu
Sharon, Pa —Iz mornarice je bil častno odpuščen Jack Garm, sin nekdanjega farmarja v Shel-donu, Wis., v službi 26 mesecev. To naselbino je obiskal v družbi svojega polbrata Alberta Po-bončiča, ki je v armadi Že 9 let in 8 mesecev in se je vpisal še za nadaljnja 3 leta. Prvi je član društva 273 SNPJ v Sheldonu, Wis.
Red Lodge, Mont.—Častno so bili odpuščeni iz armade in mornarice: John Krivitz, v službi čez tri leta, okrog dve leti na Pacifiku; Frsnk Mance, v mor naricl tri leta, in Joe Košorok, v armadi okrog šest mesecev. Vsi so člsni društvs 81 SNPJ, ki ima pri vojakih še pet članov.
Smrt mladenke
Richwood, W. Va. — Dne 28. dec. je tukaj umrla Dsniela Bar tol, stara 18 let in Članica dru itva 285 SNPJ. Bolehala je čez boleznijo (gnojenje možganskih organov) in bila brez vsake moči, tako da jo je morala mati negovati kot malo dete, dokler je ni rešila smrt. Poleg staršev zapušča dve sestri in tri brate.
Roparje prijeli
West Middlesex, Pa.— Tiste roparja, ki so 27. avg. lsni okrs-dli Joevs Godino, ki vodi gostilno blizu vojsških barak, so prijeli v West Virginiji pri sličnem Ropanju. Dobili so štiri izmed petih; trije so bratje, doma iz Youngstowna, O. Dne 7. jan. je šel Joe Godina v West Virginijo in jih takoj spoznal, nakar so priznali, da so tudi njega oropa-
Nuernberg. Nemčija. 14. jan.
—Dr. Leonardo. CJonti, nemški, medicinski direkti r in prominentia osebnost v nacijski stranki, ki je odre« il umore več' sto tisoč ljudi v pe verzni našla-, di "čiščenja rase," i t jc pred tremi meseci obesil L svoji celici tukajšnje jetniŠnic >■ Ameriške vojaške avtoritete g) doslej držale samomor v tajnosti.
Conti se jc obesij dvajset dni
ored samomorom Leyja, voditelja n ske fronte. Oba s pana na istem poki
dr. Roberta tjske delav->a bila pokopališču.
Conti je bil v sli ^bi Herman1 na Goeringa, bivše a državnega ministra, Wilhelm Fricka in Heinricha Himmlei ja, načelnika nacijske tajne pol :ije. On bi bil moral nastopi i kot priča proti Fricku na ob avnavi pred zavezniškim sodišč« trn v Nuern-bergu. Pred tem J sodiščem sc morajo zagovarjati [vodilni nacisti kot vojni zločinci.
Pred samomoronr\ je Conti napisal pismo svoji Jeni in trem otrokom, katero pa jim ni bilo dostavljeno. Pismo so zsdržale ameriške jetniške avtoritete.
Conti je delal eksperimente na jetnikih v koncentracijskih taboriščih. - On sc je pridružil nacistom, ko so ptotali močna sila v Nemčiji. Kot minister za zdravje v Hitlerjevi vladi je preganjal židovske zdravnike. Leta 1943 je prevzel nalogo likvidacije tujih ielavcev, ki so bili deportirani v Nemčijo, ko so se telesno izčrpali fr bili nesposobni za delo. Ameriške avtori tete niso pojasnile, Jiakaj so pri? krivale samomor Contija tri mesece.
li. Dobil je nazaj samokres, puške in nekaj zlatnine.
Išče brata
Chicago.—Glavni urad jednote je prejel pismo od Matevža Vovka iz starega kraja, ki želi izvedeti za svoja dva brata Antona in Gabriela Vovka ali Vou-ka, rojena v Zagoricah pri Bledu, Gorenjsko. Njuno zadnje znano bivališče je bilo Chicago, odnosno Cleveland. Želi, da mu pišeta na naslov: Matevž Vovk Novo mesto, dmihelska cesta 7, Slovenija, Jugoslavija.
Driavni tajnik Byrnes bo govoril pred skupščino
VARNOSTNI SVET IZVOLJEN
London. 14. jan.—Državni tajnik Jamos F. Byrnes bo v svojem govoru zagotovil vso ameriško pomoč organizaciji Združenih narodov, da bo lahko dosegla svoje cilje.- On bo govoril pred skupščipo dunes ali jutri.
Byrnes je že sestavil svoj govor. Pojasnil bo, da bo Amerika storila vse, da zagotovi uspeh organizaciji Združenih narodov, ki bo prevzela nalogo vzdrževanja in zaščite miru po vsem svetu. Ta organizacija bo vodilna progresivna sila na ekonomskem in socialnem polju. Bvrnes bo nuglasil važnost komisije Združenih narodov za kontrolo atomske energije. On bo predložil tudi načrt glede kontrole atomske energije. Diskuzije o načrtu se bodo pričele v petek.
Člani vodilnegu odbora so naznanili, da bo skupščini predložena resolucija, nanašajoča se ns probleme, ki so prišli na površje po iznajdbi atomske bombe. Avtorji resolucije so reprezentanti Amerike, Rusije, Velike Britanije, Ksnade, Francije in Kitajske.
Na dnevni red bodo prlšls tudi političns vprašanja, med- temi spor med Rusijo in Perzijo ter Turčijo, bitke med domačini in britakimi ter holmidsklmi četami v Indoneziji, odpoklic francoskih in britskih čet iz le-vuntskih dežel in položaj Židov ter Arabcev v Palestini.
Zunanji minister Ernest Bevin bo pojasnil stališče Velike Britanije glede kolonij. Pričakuje se, da bo predlagal, naj pokrajine, ki $o bile pod mandatom Lige narodov, pridejo pod po ver-jeništvo organizacije Združenih narodov,
Na seji skupščine je bil izvo Ijeti varnostni svet. Tega tvori jo reprezentanti enajstih držav. Svet ie dobil v«o oblast v akci juh za vzdrževanje in zaščito mi ru.
Pitaburgh. Pa.. 14. jan. — O-gromna jeklarska.industrija je obnovila produkcijo, ko je Philip Murray, predsednik jeklarske unije in Kongresa industrijskih organizacij, odredil odložitev splošne stavke za on teden. To se je zgodilo po konferenci v Beli hiši med njim, predsednikom Ttumanom in Benjaminom F. Fairlessom, predsednikom korporucije United States Steel.
Splošna stavku je bila določena za danes, Odvrnjena je bila v zadnjem momeiUu. Jeklarska unija je umaknila prvotno zahtevo glede zvišanja plače za dva dolarja na dan ln naznanila, da je pripravljena sprejeti zvišanje za $1 56 na dan.
Vse jeklurske kompanije z izjemo United States Steel so naznanile obnovo obrata. Murray in Fairless se bosta ponovno sestala v Bell hiši prihodnjo sredo, Predsednik Truman je izrazil upanje, da bo stavka odvrnjena.	*
Zastoj je nastsl v stsvki jeklarskih delavcev proti Bethlehem Steel Co. Okrog 11,000 delavcev je zastavkalo v tovarnah te korppsnije v soboto. Upsnje le, da se bodo danes vrnili na delo.
hou*/* 9 r.p
Truman ? vlogi "Icemaaa
tanysnjeiega delavca poslavl)# pred vrat* gospodarja.
Japonski kabinet reorganiziran
, Trije novi minktri v vladi ^
Tokio, 14, Jan.—V atmosfer politične spatije je bilo izvršeno reorflaniziranie kabineta. Pre imer Kijuro Sideharu Je nazns nil, da so dobili pozicije v roor gamziruni vladi trije novi ml nistri. Vsi so bili zapresežcnl v cesarski palači v navzočnosti ce sarja Hirohita.
Novi ministri so Sempači Soe jinui, Cuzo Mltsuči in Nosei Abe. Japonski listi so izrazili nezadovoljstvo z reorganizira njem kabineta. Izjavili so, da ni doVolJ drastično. Vodilni tokij ski list pravi, da so novi mini stri le privesek vojaških biro kratov.
Soejima, ki Je postal poljedel »ki minister, bo skušal potlačiti stavko kmetov. V njegovo pod ročje spada razkosanje ve k« po sestev in distrlbuclju živil. Abe bo kot minister prosvete skušal dcmokratizlrsti Japonske šole.
General Douglas MacArthur, vrhovni poveljnik okupucijskih sil, Je odredil premešanje tokijske vlade; Izdal Je tudi navodila vladi, da mora razpisati i plošne in svobodne volitve do 15 marca.
Roehm odgovoren za poiar v parlamentu
Monakovo, Nemčija, 14. Jan,— Kopija pisma, poslana feldmar-Aalu Paulu von Hindenburgu, je razkrila, da Je bil stotnik Krnest Koehm, načelnik zloglasnih na-cljskih šturmarjev, odgovoren za zanetitev požaia v parlamentu v februarju I.	Koehm je bil likvidiran v Hitlerjevi krvavi čistki, Avtor pisma je Krnest K ruse, i den izmeti 22 šturmarjev, ki so zažgali parlament 11) potem naprtili krivdo komunistom. K rune Je potem pobeg nil v ftvlco. Stari feldmaršal Hindenbur* Je umrl dva messes po požaru v parlamentu,
Vodja japonskih komunistov se vrnil domov
Tokio, 14. jani—Kanni Nnaaka, vodja, japonske komunistične sltanke, se je po šestnajstih le-lih izgnanstva v Miakvi iti Je-nanu vftill v Tokio. .Komunisti sfi ga navdušeno sprejeli in pozdravili. Noaaka Je dejal, da ni pričakoval, da se bo kdaj vrnil v svojo domovino.
Pot za politično in eko* nomsko rehabilitacijo odprta
KONFERENCA POLI-TICNIH STRANK
. v
Pelplng. Kitajska. 14. Jan.— Kot posledica dogodkov v zadnjih dneh, se je obzorje nad Ki-tujsko zjasnilo in Je zdaj svetle-je nego jo bilo kdaj prej v tem stoletju. To dejstvo nuglašajo vsi kitajski voditelji.
Z ustavitvijo civilne vojne in odprtjem komunikacijskih zvez je bila zgrajena podlaga zgradbi. ki bo omogočila politično, socialno in ekonomsko rehabllitu-iijo Kitajske. Prvič po 45 letih to topovi utihnili. Nti Kitsjskem je nastal mir, ko so sv reprezentanti centrulne vlude in komunistične stranke izrekli za premirje.
Prihodnji četrtek se bo vršile ltenferenca reprezentantov vseh političnih strsnk v Cungklngu. Na tej bodo diskuzije o sklicanju narodne skupščine v maju. To bo najvažnejše zborovanje ns Kitsjskem.
Genersl George C. Marshull, ameriški poslanik v Cungklngu, jo dosegel svoj namen, ki je bil zedinjenje kitajskih grup, ki so se kuvsale med seboj. Ustsvltev streljsnjs in sovrstnosti je njegove zasluga. Sporazum bo pospeši razorožitev' in repatriacljo 1*41moških vojakovr-ki.ee-nahajajo v kitajskih pokrajinah.
Duši je bila civilna vojna uradno končana, sc še slišijo obdolii-tve o kršenju določb premirja. Centralna vladu trdi, ^a se komunisti še upirajo in nočejo odložiti orožja. Isto trdijo komunisti o'vladnih četen.
Glusilo komunistične stranke je obdolžilo poveljstvo vladnih čet kršenja določb premirju v provinci Jehol. čou Enlaj, načelnik komunistične delegacije, je naslovil protest Cang Cunu, repre/.entantu centralne vlade v odboru za premirje. V tem pravi, da vladne čete še niso odložile orožja, Čun je edgovorll, da bodo sovražnosti ustavljene. Enlaj je potem izjavil, da je zadovoljen z odgovorom ns svoj protest.
Akcija za odvr-nitev stavke
Warren konferiral z uradniki unije
Chicago, 14. jan, — Edgar L. Warren, načelnik federslnega
»pravnega odbora, je posegel v konflikt med unijo klavntških delaveev CIO in kompanijami, da odvrne stSvko prihodnjo sredo. Unija ima čez 2.15,000 členov.
Wart en je konferiral z repre-zentuuti unije in J. K. Wilson-om, upraviteljem Swift Pscking Co., kakor tudi z uradniki unije Amalgamated Meat Cutters tt Butchers Workers. Slednjs units je včlanjena v Ameriški delavski fcderaiijI. Po konferenci, ki je trajala osem ur, Je Wsr-ran Izrekel upanje, ds bo duee-žen sporazum. Konference sts ie udeležila tudi John Dunlsp, repre/entsnt federalnega urada t/m ekonomsko stabllizscijo, in John Gibson, pomožni delavski tsjnik.
Unija klavnišklh delavcev se Je isrekla za oklic stavke, ko ao kompanije odbile zahtevo zvijanja plače za 25 odstotkov. Kompanije so priprsvljene zvišati lllačo /a »edem in pol cente na uro. Znamenja kažejo, da bo prišlo do kompromisa.
TOREK, 15. JANUARJA
PROSVETA
je padel v gozdu. In tako so tu di nje preganjali. Prm ^ srečno domov, a vsi izmučeni Mnogo drugih so pobili in so u mrli od lakote, ako ni kdo do! bil kak paket od doma. Mogoč-gledate tam strašne slike po č» j sopisih, kaj so delali ž njimi v internacijah?
Mož je prišel zopet po nekaj mesecih domov, a niso dali miru1 naši sosedje, izdajalci, Judeži Iškarijoti!
Hčerka Cvetka je bila bolni in je šla v neki sanatorij prj Trstu, že so jo v vlaku izdak njene sosede, da je terenku par. tizanov. Hotel jo je neki mlad J smrkavec ustreliti,. ko je neki Starejši to preprečil. Morala je potem, ko so zopet grozili na ti-ho, zbežati k partizanom, tja pod Gorico z nefco prijateljico, ki je imela mater tam doma, z* vedeno Primorko, ki je sedaj prf nas s svojimi petimi otroki, kij so bili vsi zavedni partizani! Eden ji je padel. Preganjali so jo in je bila tudi zaprta, kot moj j mož. Oh teta, kaj so Primord i prestali toliko let pod sužen-stvom! Vem da ste že mnogo čitali tam.
Mož ni bil dolgo doma. Zo-pet so ga odvedli v zapor v Ljubljano in potem v internacijo.
V gostilniške prostore so mi dali nekaj časa šolo in potem p« zasedli domobranci sobe, da so vedno gledali name, kam da zahajam in kaj govorim. Pa vedite, da nisem bila tako trapasta, da bi se pustila ujeti v besedah.
1 Ravno zadnji dan, ko so nas osvobodili partizani, so našli iz- j pisek, da so nas še isti dan mislili odpeljati; 200 iz naše vasi, vse seveda. Tako jim je božja roka preprečila načrt grozodejstva, ker hodili so vsak dan k obhajilu in potem pa izdajat, zapirat, streljat in obešat nedolžne ljudi, ki so se borili za to svojo sLovensko matemo zemljo, ki jo šele sedaj vidimo, kako je lepa, dihamo nje sveži vonj in vse nam je laže prenašati, čeprav vidimo pred seboj ruševine in mnogo dela.
Moj mož se je vrnil 29. julija | domov. Veste teta, samo Bogu se imamo zahvaliti, da smo še vsi zdravi. Ko sem šla s kongresa, so mi pravili trije inter-niranci-partizani, da je tudi moj sin Marjan bil ujet tam v Go-spej Sveti, kjer sem bila jaz v samostanu. Bil je odpeljan od Nemcev v ŠJezijo v lager, k.ier so jih pa prejšnje mesece mno-40 pomorili, Judov' in Poljakov največ, ki so jih kar spustili v olin in tako so podlegli. Če je Da sin še živ, se gotovo nahaja ;edaj v Rusiji, kajti srce mi 'edne govori, da je še živ.
Vidite, teta, kakšno življenje ;mo imeli v tej dobi, pri svojih : krvjo bratstva umazanih rok. Ve morem pa Vam'še natančno ^opisati vse naše muke.
Koliko prelitih solza radi svojih lastnih bratov izdajalcev in jcdaj naj bi jim odpustili?
Mama je še živa, ali slaba, je Dri Mirotu na Uncu, ki pa ni bil kot jaz. Teta Tončka je tu-ii še živa, a izgleda dobro; njen sin Milo je bil tudi v gozdu, a e bil bolan in se je vrnil, sedaj je bolji.
Z Rakeka je padlo okrog 50 samo partizanov, mladih fantov, med temi nekaj, ki so umrli v internaciji v Nemčiji od lakote ali mučenja. .
Pri Mežnarjevih so umrli oce in mati in Francka leta 1943. ostal je sam s sinom, a se še ni drugič poročil, ne vem kaj misli.
Draga teto. stric, koliko Vama bi rada popisala, da verrv da * za vse zanimate. Kako veselfr nam igra sedaj, ko slišimo peti in igrati naše slavne partizan^ Ko bi Vi čuli njih pesmi kakr so lepe. da se oko solzi l*o slišiš. Da, stric Janko bi sedj pel z nami vred. Ob nedeli«! in tudi čez teden ima mladij mitinge ali igre. Prihajajo tq di iz drugih krajev. O. ne dobimo še te lepe na*e slovenske zemlje naTzaj, ki je prelita s slovensko krvjo, ko ft narod prestal toliko muč«*J» Vendar upamo, da nismo sartfc. da je tudi Amerika osvobodi^ ljica tega tlečanega sloven kejj| naroda, ki že toliko let Mri P<* tujim jarmom Italijansko, s m ailja.
Vedite, da sem s* v teh mnogo eksponirala, da la lepe pesmi, samo slavo P*^ zanom. Mislim, da bodo k/os» izšle v neki knjigi, ter Vem vedno pošiljala moje »P"*,*! sem jih pošiljala v go/d P«*r] (Dalj« aa S. ftrsat >
Vidakovič in Stojkoff, ki sta darovali ročni denarnici, prav tako sestri Juliji Prpič, ki je darovala na roke spleteno šarpo, cJaDe Stevu Loriču za darovano dtokfcično uro, tamburaškemu orkestru za štiri gramofonske plošče. Ti predmeti so prinesli $70 fistega dobička Seveda, pozabiti ne smem kuharice in točaje in druge, ki so se trudili in pridno delali.
Franjo Prpič. -
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
^Irftgfl^ IN LASTW1MA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Oepaa si and publfchod bf Blor—m Mart—al S—Wt Soctaty
Naročnina se Zdruteno dršave (laven Chlsapal te E—da HM
m leto. UM sa pel lata. fI.SC «a šetrt lete) sa Chka* te ekolic« CM Ce~ S7JS sa celo lete. SJ 7» sa pel leta) aa teeaeaaatve MM.
Subscription rata« tor the Ualtod States (■«■»! Chloapa) aad raws is UM per year. Chicago and Cook County VM pet year.
Cena OfUuov po dopovoru^-Itekoptai dopiao* to nonaročonto ciankoT se na vračajo. Rokopisi litarama vsabtea (črftoa. povaati. drama, paami Ud.) so rrnojo pošiljatelju le v slučaju. 6a |e prllošu
Glasovi iz naselbin
«Mtev na vso. kav In« sNk s litimi PROSVETA 2657-69 Se. Lawndale Ave« Chicago 23. Illinois
Datum v oklepaju na primer (January 31. 1946), poleg vafega Imena na naelovu pomeni, da vam je s U-m datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.____
Vojaki hočejo domov... —II ,
Po porazu nacijske Nemčije in militaristične Japonske je čisto naravno, da so si ameriški vojaki zaželeli Čim hitrejšega povratka v svojo domovino. Sploh bi bilo nekaj čudnega in abnonnalnega, ako bi se jih ta želja ne oprijela z vso silo.
"We did our job, now let's go home!" . . .
Militarist z višjimi oficirji in glavnim štabom vred so bili popolnoma drugačnega mnenja. Armada (in mornarica) naj ostane čim večja in fantje čim dalj pod orožjem, da si obdrži zelo dobre in lahke službe čim več oficirjev in generalov. Da se to sigurno zgodi, je treba uvesti tudi obvezno vojaščino po vojni. Neki kon-gresnik ali senator je dejal, da bi bilo najprej treba odsloviti 7,000 generalov, potem bi bila tudi armada kmalu demobilizirana. S temi besedami je povedal veliko.
Sigurno je, ako bi ne bilo toliko pritiska s strani vojakov in njihovih družin ter prijateljev na vladne organe, bi šla demobili-zacija oborožene sile po polževo. Vsled tega pritiska je moral generalni Štab že parkrat revidirati armadne številke. Ko je general MacArthur kmalu po okupaciji Japonske naznanil, da mu bo s prihodnjim marcem zadostovalo dvesto do tristo tisoč mož, so njegovi kolegi v Washingtonu z drugimi militaristi vred kar za-strmeli, kajti oni so določili milijon mož veliko okupacijsko armado na Pacifiku. Enako veliko okupacijsko armado so tudi določili za Nemčijo. Te številke je potem generalni štab že parkrat revidiral, kajti na eni strani je prekomorsko armado zajci velik val demoralizacije, na drugi pa je prihajal velik politični pritisk od doma.	• N
Za to demoralizacijo je veliko odgovorna tudi velika propaganda generalnega štaba in drugih militaristov za uvedenje prisilne vojaščine po vojni. To je razvidno iz govora nekega vojaka ob zadnjih demonstracijah v Frankfurtu. Žel je burno odobravanje od vojakov, ko jim je dejal, da jih oblasti zato drže v Evropi, ker hoče generalni štab osedlati Ameriko s trajno prisilno vojaščino.
Kakšno je stališče vojakov do tega vprašanja, je kočljivo, kajti poročila in mnenja so konfliktna. Ko vprašaš te^ga ali onega odpuščenega vojaka glede tega, dobiš različne odgovore. "Hell, ln my outfit, most of them were for permanent conscription—for others, of course!" Drugi ti bo povedal ravno obratno. Slično vidiš tudi v raznih revijah, ki prinašajo vojaške dopise. Ampak značilno je to, da oni, ki so za prisilno vojaščino "za druge", ne pomislijo, da s tem potiskajo svoje sinove v vojaško suknjo, kakor tudi sebe In svojo deželo v militarizem in—atomsko vojno!
Nadaljnji vzrok za demoralizacijo vojakov je razdejanje, uničenje, neizmerna revščina in lakota prebivalstva v poraženih deželah in tudi drugod. Res je bil ameriški (kot vsak drugi) vojak treniran za ubijanje in razdejevanje, in seveda tudi na absolutno pokornost svojim višjim. Toda ameriški vojak, ki ni prežet z militarizmom in imperializmom to je z željo po osvajanju tujih dežel, se bo kmalu skrušil in postal mehak, ko bo dan za dnem videl velikanske razvaline tovarn, strojev, lepih poslopij in mest —nekaj, kar po svoji vzgoji zelo ceni—kakor tudi lačne ln napol gole ali v cunje zavite ljudi, posebno pa male otroke, ki dan za dnem in tudi ponoči stičejo za odpadki okrog vojaških kuhinj, da bi dobili grižljaj za usta.
Vse to so vsakdanji prizori in doživljaji ameriških vojakov v Evropi, na Filipinih In drugod, kjer je poleg tega še silno dolgočasno. Le največji perverznož in brutalnež bo šel preko vsega tega. Kdor ima količkaj srca in simpatij do človeka, se bo v takih okolščinah skrušil ln popustila bo vsa vojaška disciplina, katera je vsakemu normalnemu ameriškemu vojaku tudi povsem tuja in skrajno zoprna. Ob svojem vstopu v vojaštvo Jo je vzel na znanje kot nekako začasno zlo, ki je potrebno za poraz sovražnika. Toda ko je bil ta cilj doaežen, je vojaška disciplina za veliko večino postala veliko zlo—nekaj, kar se želiš Čim prej (znebiti.
Poleg tega tudi vsak količkaj razumen vojak lahko vidi, da zmagovalci v marsičem posnemajo—hitlerizem, in to ne samo v premagani Nemčiji in Italiji, kjer gredo vojaške oblasti v marsikaterem primeru na roko včerajšnjim faiistom ali nacljem. marveč to lahko vidi tudi v svoji lastni armadi—v vsej okupacijski politiki zmagovalcev v Evropi in Indnnezljl.
Poleg vsega tega ve vsak vojak, da je ameriška armada—kakor skoraj vsaka druga armada—skrajno ih demokratična Med moštvom in oficirji je zgrajena velika stena Na eni strani Je brezpravna "inferiorna" masa moštva, na drugi pa arlstokratiČna ln biro-kratična "superiorna" eliU. tako zvani "braaš hats". (V slovenščini nimamo pravega izraza za ti b«*M*dl; "slamnate" ali "nagačene glave" Je še najbližji pomen.) Ta elita živi v svojih aristokra-tičnih in zelo razkošnih klubih, v katerih se ne sme prikazati noben. prost a k ali kaprol. Za to ekskluzivnoet in aristokratičnoet si jO poskrbela tudi na traneportih. na vojaških bazah izven dežele pa si Je dala zgraditi prave vile z vso luksurioznostjo. V ta namen ae troši ljudski denar kot bi ne imel nobene veljave. Točilnicam v oficirskih klubih, ki so založeni z najboljšimi likerji in žganjem, bi lahko zavidal marsikak multunilijonarski paraslt.
Z drugo beaedo: razredna rs/lika kot med mogočnim srednjeveškim grajščakom m brezpravnim tlačanom. Vsakemu vojaku je tudi znano, da je tudi ameriška armada zgrajena na velikem favo-ritmu Vrata v višje ofKirsk« službe so bila—in aq še—na široko odprta le Nnovnm družin "družabnega regiatra"—vrhnje plasti— ne pa sinovom is vojaških barak Nič čudnega tore), čp se je mi-šila morala armade In (e silijo lanije domov.

15. JANUARJA 1946
PROSVITA
v letu 1936 v svrho izlaganja do-voženega blaga in materijala ter izkrcanja potnikov iz manjših ladij. Večje ladje morajo pristati malo dalje stran od obrežja.
Pred to zadnjo vojno je bilo najti na trgu v Tel-A vi vu najrazličnejše izdelke in predmete i* evropskih dežel ter od drugod. Parobrodne družbe so tudi oglašale cene za potovanja i v Evropo in Ameriko. Tekom vojne je bil Tel-Aviv dokaj priljubljeno središče, kjer so ameriški vojaki prebili svoje dopuste, tekom katerih so se prepričali, da ima mesto mnogo zabavnih in razvedrilnih središč in lokalov, ki sliČijo do- pičice ameriškim. V srcu mesta je najti nočne klube ter kavarne na pločnikih, kot poleti v New Yorku. Razna zabavišča je seveda najti tudi ob obali, kjer so tudi moderna plesišča z jazz-godbo. Na produ je videti moške, ženske in otroke, ki se v kopalnih oblekah solnči-Jo na pesku—nekaj, česar pred porastom Tel-Aviva v moderno kozmopolitansko mesto ni bilo videti v teh krajih.
Bilo je v januarju 1943, ko je Tel-Aviv dobil program za povojno gradbeno ' razvitje. Ta program vključuje $20,000,000, ki bodo potrošeni za gradnjo stanovanjskih hiš, za nove šole ter za parke.
Kot postojanka zapadnega sveta v še srednjeveškem svetu, je Tel-Aviv pomemben in važen del razvoja, ki polagoma spreminja Palestino v enega rajskih vrtov sveta.—FLIS.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanja s t. strani.)
menom "Slovenska mati." Eno Vam pošiljam.
GOZDNEMU SLAVČKU
VIL
Slavo. tast. ooaval boda svat Junaku boritalju Slovonlja. ki s trnjavo potjo o* v obodi! Jo. narod slovanski sasušnjanja.
Župan Josip Kovago je pire-vzel svoje posle z novim letom in je ob tej fJHliki še kolikor toliko dobre volje izjavil naslednje: "Moja dolžnost je, da slikam položaj v najbolj temnih barvah."	•
Razmer« v Budimpešti
Budimpešta.—ONA—Novo iz-voljeni ati.eriški župani, kot na primer William O'Dwyer v New Yorku, if a morda mnenja, da imajo pr»xi seboj velike probleme radi /stavkujočih delavcev in težav, kf.tere povzroča preustroj industrije. Dobro bi bilo, da bi se na ij rimer poglobili nekoliko v polož.aj župana Josipa Kovaga, ki posluje v madžarski prestolnici Budimpešti.
M
Me:i tne blagajne so popolnoma ft razne—popolni bankrot je pred vratml. Zaloge živeža so pošli), tako da mora približno milijon ljudi v Budimpešti Živeti ti korekoČ iz roke v usta—Iz dntf/a v dan, kot nanesejo prilike i in dobra volja kmetov, ki iz okolice prinašajo živež v mfesto.
Surovin vseh vrst tako primanjkuje, da vlada v mestu naj-v#*ja nezaposlenost. Tovarne so nlehale obratovati in promet je V zastoju. Premoga je t%o malo, da so ponoči skoro vse ulice zavite v gosto temo—kar zopet povzroča ogromno porast zločinov.
DOZDRAVLJEN PARTIZAN. TI SLOVENIJE SINI
Poidravljon partisan, ti Slovonijo sin.
s sastavo balo. plavo, rdočo. utrdi narodu spomin. S varo. upanjam. ljubasan gorato.
Posdravljan partisan ti mutanlški sin.
pokoncu dvigni svojo glavo, saj vrataš sa v rodni kraj. ovonian a smago siavol
Posdravljan partisan. H junaški sin. ta narod v veselju ša čaka. v posdrav ti kltta Is srca globin, »lava tebi Slovenija sini
Tako' sem slavila te naše sinove, kakor da sem mati vaeh in danes mi vračajo spoštovanje in ljubezen. Ze toliko let naprej sem videla njih zmagoslavje, kako pa, da ne bi, saj vsak zaveden bi moral to vedeti.
Oglasite se—kako Je pri Vas? Sprejmite najlepše pozdrave od vseh, posebno od mojega moža in mene Kristine.
Smrt fašizmu—svoboda narodu!"	John J. GabranJa.
tajnik 12« SNPJ.
Poljaki se vračajo domov
London—ONA—V megli, ki zakriva londonsko pristanišče, čaka parnik, ki bo odvedel prve oddelke poljskih vojakov, katerim je dana možnost, da se vrnejo v domovino iz taborov v Veliki Britaniji. Med njimi se nahaja mndgo onih, ki so se že leta 1939 rešili skozi Rumunilo in takih, ki so bili rešeni is suženjskih taborišč.
V tej prvi skupini najdemo največ industrijskih delavcev ln obrtnikov ali rokodelcev, ki so potrebni za obnovo na Poljskem. S seboj odnsšajo svoje ordlje, toda ker niso iz ene same vojaške enote, niso vojaško organizirani. Odhajajo z velikim navdušenjem, obenem pa z ve)lko naklonjenostjo do Anglije, pred vsem do Škotov.
Tam v dlvnam šumnam gosdu. skačo čvrsto slavtak. svoj tla vas par nagla* a. grudi slovanski asataril
II.
!a gosda skoro ša priskakljaj. na lipo šolano aopat sodi svoj ponovni spav aaglaša). slavo svoji rodni sami ji!
JUr
Ko cvetje šolanja edalo bo. lepo slovansko samljico. tadaj ta v slavi gladalo, tvojo materino , bo Oko I
Skupno srečo uštvala. na slovapski grudi slavljoni. udana v voro Kristus«, svatu posmlco opevala!
Da čul bo narod v .širni svet, do Jadrana. Urala in orako morja, kjor rodni brat)* in sestra ' duh slovanstva uši vata I
VI.
Povest to snal bo daljni svat. e slavtku—sinu Slovanija. ki po gosdu noč In dan skaklja.' sa sraton bit naroda slovanskega I
*KR OCTA*TMeNT or t*» «•»•*'
wtztaati wusritKo
ki roonltstajo prad 1. fobru
danjam tinu. Moški ki so bili častno odpuščani, lahko raonliatajo tokom St dat po
ped pogojem, da reenllstajo prad 1. lobruarjam. 114«.
prosveta
TOREK, 15. JANUAR.!a 194€
(Nadaljevanje)
Dr. Alborghetti je skoraj popolnoma izginil za svojo kravato: "Kaj naj pričakujem? Tisti časi, ko je imels Ljubljana bleftčeče plese, so minuli !H
"Da,M je odgovoril Nace Sernec, ki je bil nekdaj praporftčak pri drugi kompaniji meščan-rkih lovcev, "maršala Marmonta ni več!"
"In ne župana Kokalja!" je dostavil Miklavž Recher, kapitanlajtnant v isti kompaniji.
"Prav pravite, gospod kapitanlajtnant," mu je pritrdil Miha Martin Gerson, "takega župana, kot je bil Kokalj, ne bomo več imeli!"
Gospod ' Matija Kiker, zdravnik in .lastnik jako strupenega jezika, pa ga je zavrnil: "Kaj bol ti, rajtoficir, ki te žena nikamor ni pu-Ščaia!"
" Sek r e tersu plen t!" se je zatogotil Gerson. "No pa sektetersuplent," se je odrezal Kiker rahloduino.
Naslov gospodu Gersonu je bil Vrajtoficir in sekretersuplent mestnega magistrata". ALi rajtoficirja ni rad čul in zatorej je nastalo nasprotje med njim in Kikrom. y
"Ne prepirajta se!" ju je pokaral kapitanlajtnant Recher.
. "Le ne prepirajmo se," je i/.pregovoril lekarnar France Gloria, *1e ne pjepitajmo se! Kaj pa tvoja zaloga, Miklavž?"
"Moja zaloga," je odgovoril kapitanlajtnant Recher, "je v najboljšem redu!"
Bil je republikanec in v svojem stanovanju je napolnil sobo k starimi pufckami, da bi sc moglo ljudstvo oborožiti, kadur prične boj proti svojim trinogom. Ko je ta ljubljanski ori-. ginal nekaj let pozneje umrl, je povzroče vala omenjena zalogu pušk njegovim dedičem ne malo sitnosti!
Tu je Abraham Buserin, bivši član meščanskega odbora na magistratu, speljal govorico na drugo polje: "Kaj pa Češkovi? Danes se bodo šopirili s svojo princezinjo?"
"In Smole bo capljal za njimi!" je pristsvil Kiker.
Trgovec Polde Froerenteich ps £ važno omenil: "Ne vsm, menda se neksj kuha! Tu je neki laški princ!" "Aha!" so viknili unisono. Oglasil se -je obristvahmajster Drčo: "Ošabni ljudje so to! Pu odkod? Pa zakaj?" > "Pu zukaj?" — je posegel po besedi Matija Kiker — "to vedo ie kavke pod Turnom. Niste li ničesar čuli, gospod obristvshtmajster, o tistem frsneoskem sodčku!y
"Nekaj sem čul," je odgovoril Dreo, "pu bi skorsj ne verjel."
"Ps je vender gola reahica," — je zatrjeval Kiker. — "Ko so Frsncozi bežsli s kastela, niso privoščili svoje kase avstrijskemu zmago-vavcu. Soliden sodček, nsbit z rumenimi lui-dorji, so spustili po bregu nizdol," ker so ta zaklad privoščili kakemu revnemu meščančku. Pritrkljal se je Frsncetu ČeŠku na vrt, in poznal sem še hlapca, ki mi je sam pravil, kako težko sta ga s starim Francetom spravila in skrila v klet! Vidite, odtod ta ošabmftt!"
V tem se je polnile dvorsnu. Matere sq prihajale s svojimi hčerkami. Povsod ao bing-
ljali okrog zornih obrazov lepo zaviti kodri. V modi so bili tedaj pri starih in mladih. Mladim so se podali, stare pa so bile bolj.smešne, kadar so se nakodrano zibale po dvorani.
Prihajali so tudi gospodje z visokimi kravatami in v ozkih hlačah. Ta noša bi našemu se-, danjemu okusu ne prljala, tedanjim dekletom pa so ugajali ozkohlačni mladeniči; prav tako oficirji, ki z visokimi našivi in z belimi fraki niso bili nič manj smešni. Ali tudi v tisti dobi so švigali po dvorani kakor metulji od cveta do cveta.
Tudi tedaj je bila galerija velikega pomena.
Tja so prihajali vsi, ki radi različnih vzrokov niso mogli na ples, bodisi, da ni bilo dostojanstva, ki bi dajalo povod za udeležitev, bodisi, da ni bilo dekleta, katero bi se peljalo na ples, bodisi, da ni bilo cvenka, da bi se napravila nova obleka, brez katere tudi takrat ljubljanska gospa, če je imela količkaj imena, ni mogla in hotela na tako sijajno veselico. Izmed galerijskih dam jih je bilo največ, ki niso imele potrebne obleke. Sedele so tam zgoraj ter gledale z zavistnimi pogledi navzdol, kjer se je zbirala izvoljena družba.	9
Prva, ki je prišla na galerijo, je bila gospa Murtu Lcderwascheva, soproga skopušnega in starikastega trgovca. Pri svojih letih bi še bila smela plesati. Pa mož ji ni hotel odpreti ovojih petič, da bi si bila omislila novo obleko. Prišla je sama in upala je tudi, da se snide z gospodom Lavrencijem Antonom Rudolfom, ki je bil tudi trgovec in je nekaj lazil za njo. Stvar je bila znana vsej Ljubljani, a ker je bil mož star in skop, se javnost ni čudila, da je izkušulu mluda ženica preskočiti ozke meje zakonske zvestobe.
Prišla je z nezadvoljnim srcem ter težko pričakovala svojega galana, dotlej pa je pregledovala družbo pod sabo. Kmalu sta se ji pridružili tovarišici: gospa Primčeva, kl še ni imela odraslih deklet, da bi jih vodila na plese, ln gospa Pichlerjeva, žena trgovca Ignacija Karla Pichlerja, ki je bila sploh prestara, da bi hodila na plese. Ta trojica je bila kakor mlin, v katerem so se mlela dobra imena in nove toalete spodaj se zbirajočih dam.
"Bigve, kdaj pridejo ministri?" je vprašala Lederwuscheva.	t
"Mož mi je pravil, da ol> desetih," je odgovorila Primčeva. "Moj mož je na plesu in med tistimi, ki ministry sprejemajo."
"Če Primca ne bo na plesu, kdo pa bodi!" je vzkliknila Pichlerjeva hinavsko.
"Poglej no," je zašepetala Primčeva, "kako je Črnotka našemljena!"
Vse tri so se spogledale in rahlo zesmejale.
"Pa le Peškotovo poglejte!" se je začudila Lederwascheva. "Da nekatere ženske ne vedo, kdaj so stare!"
Zopet so se smejale.
Nato je šepnila Pichlerjeva: "In Pillerica! Ali ne visi na nji obleka, kakor bf visela na plankah!"
Primčeva je doatavila: "In še to obleko je ostala dolžna! Pri Pillerjevih, ljubi moji, je tako, tako!"
(Dalje prihodnjič.)
Zgoraj pad Čabrom sem našel v napol požgani bajti mamico s trinajstimi otroki! Od le-teh jih je bilo njenih le troje—vsi dru-so bili otroci sosedov, ki jih e okupator pobil in jim razrušil domačije. In kako jih je nego-l vala! Ko smo ji nekaj otrok odpeljali v zavetišče v Belo Krajino, je jokala
Tako ljudsko srce te mamice iz doline Cabranke naj nam bo vzgled v teh dneh, ko bomo dokazovali z dejanji, da so ti osiroteli otroci Slovenije v resnici naši in naie ljubezni najbolj potrebni. Zdaj lahko pokažemo, koliko smo vredni svobode, ki so jo redniki teh otrok plačali življenjem. Imamo bogastvo, ki je več vredno kot vsi milijoni; to je naša mladina, tudi naša osirotela mladina! In to bogastvo moramo negovat^ to bogastvo moramo spraviti pod streho, da ijaip ga neurje življenja ne izkvari.
Ne tirjajmo pomoči od držaje! Država smo sami! Od vzemimo našim mladim narodnim oblastem vsaj malo velikih skrbi, ki se vendar na vso moč trudijo, da čimpreje zgradijo najpotrebnejše železnice, ceste, mostove ln tovarne ter vse drugo, da bomo čimpreje lepše in udobnejše živeli mi vsi. Poskrbimo za te naše otroke mi sami! Če nam je bilo v borbi "Smrt fašizmu—svobodo narodu!" geslo, za katerega smo trpeli in umirali, tako naj nam bo zdaj geslo "Noben otrok v Sloveniji ne sme ostati nepreskrbljen!"—geslo našega ljudskega srca, naše ljubezni, naše zaobljube, ki jo hočemo in moramo stoodstotno izpolniti.
To je dolžnost posameznika. Toda tudi podjetja, ustanove in tovarne naj tekmujejo v ustano* vitvi dnevnih zavetišč, počitniških kolonij in deških domov! Naj prevzemajo varuštvo nad osirotelimi otroci in naj jih preskrbijo i hrano, obleko, obutvijo in drugimi potrebščinami.
Naj nam bo pri tem za vzgled stara kmečka žena iz Like, ki sem jo prošlo zimo srečal v gorski vasici tik nad Kolpo, kamor je ssma rešila pred ustaškimi krvoloki nekaj osirotelih otrok iz Brinja. Po globokem snegu je starka v najhujši zimi čez divja gorovja nosila v naročju leto staro dete od ustašev ubitega soseda. Hodila je mimo zased in preko gorskih prelazov štirinajst dni. Dete je bilo bolno, garja-vo, sestradano. "Da bi vaaj umrlo!" sem jI dejal, "da ne bi trpelo!" Pa me je pogledala starka s tako strašnim ognjem v očeh, da sem odrevenel in ml je dejala: "Tovariš, ne govoriš prav! To dete bo živelo, ker mora živeti! Kje pa bo potem narod, če deca pomre?"
PRODUCTION
V dramatični stavki pri General Motors Je profit sporna kost. Če bi korporacija povišala plače sa 30% kot zahteva unija, bi v prihodnjem letu. ko namerava producirati 2,900*000 avtov, kljub povišanju napravila okrog 80% več profits kot «a Je leta 1928. ko ao njeni delničarji imeli največjo žetev, ne da bi seJalL
Razni mali oglasi
TAILOR
Needed as LABEL HAND & SEWING PANTS Manufacturer—Steady work " 320 So. Franklin (4th floor)
GIRLS - WOMEN
18 TO 45 Sewing«Machine Operators
With or without Experience 44 HOUR WEEK
• GOOD STARTING PAY
Apply
McCOY-JONES & CO.
440 N. WELLS 8T.
Razni mali oglasi
MIDDLES AGED and ELDERLY MEN
to work in furniture factory FENSKE BROS. 166 N. Throop St.
LITHOGRAPHER
METAL DECORATING
PRESSMAN
Must be familiar with 2-color Metal Printing Press
continental ca^ co.
SS3S WEST 65th ST.
VSO LJUBEZEN OSIROTELIH OTROKOM OSVOBODILNE BORBE
TONE SELlftKAR
Toliko je bilo vsega hudega in veličastnega v teh štirih letih naše osvobodilne borbe, da so Človeku posamezna dejanja, ki jih je doživel, še preblizu, du hi jih prav lahko od vseh strani pregledal. Toda nekaj dejanj je le vsak človek tako neizbrisno doživel, da vstajajo pred njim vsikdar in ob vsaki priliki, in ki jih ne sme porabiti. Glejte, v teh dneh, ko bomo vso svojo ljubezen posvetili otrokom, tistim našim nsjdražjim. naše ljubezni in naše pomoči najbolj potrebnim. katerim je okupator pobil tednike, požgal domove, otrokom, ki n> jim redniki padli v borbi, otrokom, ki so jim redniki pomrli v koncentracijskih tabotiščih. ml vedno znova vstaja pred očmi nekaj ur staro dete, ki je pozimi leta 19411 v strašni nemški ofenzivi vekalo ob truplu svoje zaklane matere. He. šil.i »mo ga čisto po naključju izpod ruševin še goreče hiši* v vasici pod Čatežem.
Prejšnji dan ao se zatekli v temni noči v to namotno doma. čijo štirje ranjeni uartizaiii. 7> na, ki je bila tik pred porodom, jih je obvezala, saj je bil nj« n moi tudi partuan in morda prav v tem hipu tudi kje ranjen išče pomoči Ta žena je bila srčna, dobra, rveeta slovenska žena! Mnogo partizanov je prenočila, nahranila ln jih po skrivnih ste-
zah reševala, kadar ao bili v stiski Sprsvila je ranjcnce v skedenj, saj so bili izmučeni in na smrt utrujeni. In ko so spali, je bedela in stražila. Divjala je hajka, v daljavi so gorele vasi, rjoveli so topovi ln regljal* strojnice. Vse? je kazalo, da do te samotne kmetije ne bodo prodrle nemške tolpe. Toda prav tedaj, ko se je pričelo svitatl, Je žena zagledala, kako so se plszl-li ptoti hiši. Kaj aedaj? Planila je v skedenj, jih prebudila, potisnila v meglo in Jih vzpodbujala: "V to amer še tristo metrov, naglo, nsglo!" Sama pa je planila v hišo, odprla okno. nastavila puško ln pričela streljati —da ustavi Nemce, da pridobe ranjenci na času in ae umakne jo! In ranjenci so se rešili . . Na ta patrole je nekaj ur kasne jt» našla Junaško leno zaklano v goreči hiši In poleg nje vekajoče dekletce . . .
To dete živi? Njegov oče je padel v borbi s Izdajalci, čiga vo je to dete aedaj, ko nima ne očeta ne matere, ne zibke ne
strehe. In čigavi so otroci vae-l>ovsod po naših pnžganih vaseh ki so. prsv tako izgubili vse? Ti otroci so naši! Ti otroci so naši in morajo biti tako naši. kakor niso bili naši še nobeni otroci zgotlovini našega naroda. Ti otmd ao naša največja ljuberen in naša največja skrb'
Od 20. do 30, avgusta bo nabiralna akcija po vsej Sloveniji pod gealom: "Noben otrok v Sloveniji ne srni ostati nepreskrb* ljen!*V Geslo je lepo, kratko in y njpm je vse, kar mora v teh dneh Ibčutiti vsak Slovenec. To geslo Mora zdramiti slehernega, zavedati sc moramo, da smo po* stali redniki teh osirotelih otrok. Redniki smo, ker se moramo zahvaliti očetom in materam teh sirot, dn uživamo svobodo, za katero so oni žrtvovali svoja življenja. Narod, ki je ostal in iivl, Je zdaj prepisal te otroke nase, mi vsi pa, ki smo narod, moramo vedeti, kaj nam Je storiti.
Vsi pošteni in svobodni, s tolikimi žrtvsmi očiščeni domovini ptedsni Slovenci ps se zavedamo ln vemo, da je ta nabiralna akcija vse nekaj drugega, vse nekaj večjega in lepšega kakor so bile nabiralne akcije včasih. To nsbiralno akcijo prireja ves narod s polno zavestjo svoje dolžnosti do ostrotetih otrok, in z odprtim srcem, polnim najgloblje ljubezni do teh svojih najdražjih.
Ti otroci žive v revnih krajih. V Loški dolini in v Loškem po-toku. v požganih vaseh ob Cab-rankl ln na Dolenjskem ln na Gorenjakrm. na Notranjakem ln na Primorskem, v Istri in pod Pohorjem In ob Muri ter v sami Ljubljsnl. Kjerkoli sem jih srečeval, ao a* resnici živeli pri ljudeh. ki jih je vojna prav tako hudo prizadela in ki so svoji revščini phdejali še ljubezen in skrb do teh najbednejših Ljudsko srce ni nikoli odpovedslo.
General Laborers
Steady Work, Good Pay
MR. TIMMERMANN
T. F. Washburn Co.
2244 No. Elston Ave.
Razni mali oglasi _
HOUSEKEEPER Good working condition. Own room. Good salary. (Near North Side Hotel)	*
Mr. WAGNER—Mohawk 3080
GIRLS to learn sewing 60c an hour to start FEN8KE BROS.
1666 N. Throop St.
GUARD FOR NIGHT DUTY
03c per hour - 43 hour work Staggered Schedule Free Hospitalization and Insurance
HOWARD RADIO CO.
1735 Belmont Ave.
DOCK HANDS
90c PER HOUR TIME AND HALF FOR OVERTIME NO RECONVERSION PROBLEMS HERE Good working conditions— Permanent all year round Apply today
TRUCKING CO.
443 WEST 31TH PLACE
WOMEN and GIRLS
over 18 operators embossing ad-drcssograph plates on keyboard machines like typing. Experience not necessary. Will teach and pay while learning. Permanent Job and hours to suit. Call in person, do not phone. Ask for Miss Ambrose.
ADDRESSOGRAPH SALES AGENCY
3ft EAST WACKER DRIVE
10 GIRLS—18 TO 35
Good pay; good hours; light, clesn work; free refreshments served during rest periods.
CHICAGO CRIB DIAPER SERVICE 2621 W. Chicago Ave.
WOMAN WANTED
For general houaework and cooking in 8 room suburban home in La Orange; family of 2 adults with girl 15 Hi high school Good home for right party with private room and bath. References required. 825 00 per week with regular days off. Telephone Mrs Kuhlman, La Grange 579#, rsgardlng interview and reverse ehergss.
BEEF feONERS
Highest Pay
Steady Work
/ -
Allied Packing Co.
851 West Fulton St.
COOK
AND
SECOND MATE
EXPERIENCED
Private room and bath in lovely Lake Bluff home-Good salary > Pleasant working conditions Permanent positions Phone—Collect
LAKE BLUFF 198
or write
P.O. BOX 343 - LAKE BLUFF, ILL.
Razni mali o*l44l CHENILLE OPERATORs"
Steady work • Exctiien,
Experienced on Chenille sJJS and Rugs mmmjL Apply at once
UNIVERSAL DRAPERY m
1414 So. Wsbash—WAR 7577
GIRL OR WOMAN
assisting children. No heavy J dry or heavy cleaning Ownfl and bath. .
Reference. Top wages RAVENSWOOD 4894
roo.
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK Own room and board • Good pay Gpod home and pleasant working conditions COLUMBUS 9823
SOFT DRINK FACTORY WORKERS Good working conditions Plenty of overtime Apply at once 809 E. 45th Street
WOMAN
FOR GENERAL HOUSEWORK Plain cooking - No heavy laundry. 2 children school age. Own room and bath. 825 salary to start. MIDWAY 1382
GIRLS—YOUNG WOMEN $27.60—$31.80 weekly Light, clean factory yvork Come Ready to Work
AMERICAN DECAL CO. 4334 w. 5th Ave.
LAUNDRESS Monday & Tuesday Good wages
Call— LONGBEACH 3856
GIRL OR WOMAN (or general housework and as» with children— or housekeeper BRUNSWICK 5994
MAID Light housework Cooking - Own room and bat $30 weekly FAIRFAX 3463
HAT TRIMMER
Men's hats; good wages; stead Job. Vacation.
PEERLESS HATTERS 1131 Westgate, Oak Park Euclid 2566
50.00 REWARD
If you know someone who has-i good car for sale or sell me your ca for an unusually high price. Cal Seeley 0607 or after 6 P. M. call VINcennes 3901
EXPERIMENTAL WORKERS
Good pay / Steady work ABT MFG. CORP. 715 N. Kedsie Ave.
WOMEN Age 16-60. Easy work wages. Postwar position, if wanted. Apply
JOLLY GULP, INC. 2903 S. Cicero Ave. Phone Rock. 3746, Cicero
and good Overtime
424
ŽENSKEl
kl s te bil« u poslane v vojni Industriji Ali gledat« sa d«lo? TELEFON KOMPANIJA BABI
HIŠNICE
(JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vseh
delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure ponoči
Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNI 'Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske
ILUNOIS BELL TELEPHONE COMPANY
v pritličju 309 W. Washington St CHICAGO
1
GIRLS
\
TO PACK CRACKERS AND COOKIES
EXPERIENCED PACKERS 73c PER HOUR—BEGINNERS 55c Pfl HOUR GRADING UPWARDS TO EXPERIENCED RATES 45-HOUR WEEK—TIME 8c ONE-HALF OVER 40 HOURS PAID HOLIDAYS AND VACATION
SEE MR^HOWARD	_
SAWYER BISCUIT CO.
__1041 W. HARRISON	J
OPERATORS -
EXPERIENCED OR INEXPERIENCED—FOR LIGHT POWER SFWIJJ IN MODERN DAY LIGHT FACTORIES—STEADY YEAR AROl'J WORK - 5 DAY WEEK - HOSPITALIZATION - PAID VACATM
E. R. MOORE CO.
932 DAKIN STREET or 2954 W. NORTH AVE. SECURE YOUR FUTURE WITH OLD ESTABLISHED COMPA*
Wirers • Solderers Condensor; Knifers
Apply at once
Howard Radio Co.
1735 Belmont Ave.
BOYS
i i
16-17 Years Old
UGtfr FACTORY WORK
Experience not necessary Day work only
YOUR FUTURE WITH OLD
WE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR EXPERIENCED
DRY PROCESS ENAMELED
EXCELLENT WORKING CONDITIONS Call DEArborn 99a or writ« oe phone, collect
BELVIDERE VITREOUS ENAMELING CO
BELVtDEBE. ILL.
Good pay Jor beginners automatic increases
with
3345 W. 47th Street
AGITIItAJTE ZA PRO«VETO!
women and girls i
18 to 40 year9, for light factory work in mode*
plant
$29.50 per week for day work 931 JO per week for night work
Stesdy work	Convenient trsnsp"***-
PLANT CAFETERIA . Call ready for work at
chicago carton co.
4200 S. Pulaaki Rd. Telefon Virfini«