Poštnina plačana v gotovini. LETO XLV. ŠTEV. 1.—2. Slovenski Pravnik Izdaja društvo ..Pravnik" v Ljubljani 1. DR. IVAN JANČIČ: Mladinsko sodstvo l 2. BORIS FURLAN: Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.) 18 3. DR. J. žIROVNns.: m. kongres češkoslovaških pravnikov v Bra- tislavi od 12. do 14. oktobra 1930 38 4. KNJIŽEVNA POROČILA 42 5. RAZNE VESTI 53 PRILOGA: Odločbe stola sedmorice v kazenskih stvareh. V LJUBLJANI 1931 NATISNILA ,,NARODNA TISKARNA" Za uredništvo In izdajatelja odgovarja: Dr. Rudolf Sajovic Za Narodno tiskarno: Franc 3ezersek SLOVENSKI PRAVNIK Leto XLV. Ljubljana, 1931. Št. 1.—2. Mladinsko sodstvo.* Dr. Ivan Jaieič. Naša zakonodaja si je tudi v mladinskem sodstvu usvo-jila bogate izkušnje drugih držav, zlasti Amerike in Anglije, pa tudi Francije in Nemčije ter jih uzakonila v kazenskem zakoniku za kraljevino Jugoslavijo z dne 27. januarja 1929. Za sedaj ne bom razpravljal, ali bi ne bilo umestneje vza= koniti v posebnem zakonu vso materijo, ki se tiče mladina skega sodstva v materialnem in formalnem oziru. Temeljne misli vseh drugih in naših mladinskih zakonov so: mladine ne kaznovati, marveč jo vzgojiti in, če je že pokvarjena, jo poboljšati v zadevnih državnih in zasebnih zavodih in s pomočjo poštenih družin. Zato streme moderni zakoni o mladinskem sodstvu za tem, da pO' možnosti od* pravijo kazni. V tem pogledu gre naša zakonodaja dlje kot zakonodaja drugih držav. Cilji moderne mladinske zakonodaje so torej povsem realistični, namreč da je mladino vzgojiti za dobre člane človeške družbe in tako preprečiti ali vsaj, kolikor se da. omejiti zločinstvenost. Ne smemo misliti, da so le idealni nagibi vodili države, da so ustanovile razne zavode, v katerih vzgajajo mladino, io poučujejo v raznih obrtih in že pokvar* jeno poboljšujejo. Praktični Američani, ki so nam prednjačili v mladinskem sodstvu, so izračunali, da jih stane vzdrže= vanje zavodov sa vzgajanje in poboljševanje mladine mnogo manj kot vzdrževanje kaznilnic. V kratkem so zaslovele ameriške mladinske institucije, njihovi uspehi in odlične spo= sobnosti niihovih mladinskih sodnikov po vsem svetu. Počasi so jih pričele posnemati druge države in drugi kontinenti. Ta načela se razodevaio- na zunaj v tem, da se v mla; dinskem sodstvu beseda »kazen« in vsaka sestavljenka te besede perhorescira. Znkonodaia ne imenuje v postopanju zoner mlajše maloletnike besede »kazen«; odredbe in na* redbe oblastev pa izrecno prepovedujejo rabiti to besedo. * Predavanje v društvu »Pravniku« v Ljubljani dne 12. marca 1930. 1 2 Mladinsko sodstvo. Dosledno tem načelom nimajo morda uvedeno postopanje in storjeni ukrepi zoper mlajše maloletnike za te nobenih posledic, kajti zakon določa v § 29, da z «odredbami«, ukre* njenimi zoper mlajše maloletnike, niso združene nikakršne druge pravne posledice. Mlajši maloletnik, zoper katerega so bile ukrenjene te odredbe, se smatra za neoporečenega. Namen te določbe je, omogočiti in olajšati mlajšemu malo* letniku življenje, da mu ukrenjene odredbe ne škodujejo in da ga ne ovirajo, ko izvršuje svoj poklic. Po teh uvodnih pripombah k določbam našega kazen* skega zakona o mladinskem sodstvu, hočem v nadaljnjem podati nekaj misli, kako je uporabljati določbe kazenskega zakona in kazenskega postopka o mladinskem sodstvu. Be* sedila zakonitih določb o mladinskem sodstvu ne bom na* vajal na tem mestu, ker smatram, da pozna vsak pravnik zakon. Gradivo sem zbral v strokovni inozemski literaturi, zlasti švicarski, ameriški in nemški ter deloma na podlagi prakse zagrebškega sodišča za mlajše maloletnike. Znano je, da so določbe kazenskega zakona in kazen* skega postopka, ki se nanašajo na postopanje z mlajšimi maloletniki, dobesedno prevzete po zakonu »o kažnjavanju i zaščitivanju mladeži«, ki velja v Hrvatski in Slavoniji od 23. junija 1922. Ta zakon pa je sestavljen po istoimenski naredbi bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije od 14. de* cembra 1918. Čeprav imajo Hrvatje mladinsko sodstvo v moderni obliki že nad 11 let, ni druge literature o tem predmetu, ko štirje članki dr. Vladimira Jovana v zagrebškem »Jutarnjem listu« iz leta 1929. Ugotoviti pa sem mogel, da vsebuje naš kazenski zakon in kazenski postopnik o mladinskem sodstvu v bistvu take določbe, kakor jih imajo zakoni naših sosedov in zakoni zapadnih držav o mladinskem sodstvu, tako da se moremo upravičeno opirati na tolmačenje inozemskih zakonov in na izkustva inozemske prakse. Otroci (deca). Glede otrok (dece), ki izvrše kaznivo dejanje, ni veliko reči. Povsem se ne bo dala izvesti prepoved 1. odstavka § 26 k. z., da otroka, ki stori dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, ni »preganjati«, ako razumemo pod besedo »preganjati« vsak ukrep, ki ga podvzame obtožitelj ali sodišče. Zlasti se bo to zgodilo, če v prijavah ne bo natančno navedena starost prijavljenega, ali je navedena napačno, n. pr. da je navedena preko 14 let, dasi storilec Mladinsko sodstvo. še ni star preko 14 let. V obeh teh primerih bo moral obto* žitelj odnosno sodišče predlagati poizvedbe. Važno je, da postopa zoper otroke varstveno sodišče, ne sodnik za mlajše maloletnike ali redno sodišče. Varstveni sodnik ukrene, da se izroči otrok, ki stori dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, roditeljem ali šolskemu oblastvu, da ga kaznujejo, da skrbe zanj in da ga nadzirajo, ali pa odredi, da se izroči tak otrok v zavod za vzgajanje .ali primerni rodbini, vse to v primeru, če ugotovi, da je otrok zanemarjen ali moralno pokvarjen. Mlajši maloletniki. V § 27 k. z. imamo določbe za mlajše maloletnike, ki niso mogli pojmovati narave in pomena svojega dejanja ali ravnati po tem (pojmovanju. S takimi mlajšimi maloletniki je postopati kakor z otroki, z edino izjemo, da je možno pridržati take mlajše maloletnike v zavodu za vzgajanje do dovršenega 21. leta. V obeh primerih določa zakonodajec kaznovanje (otroka ali še ne zrelega maloletnika) po rodi* tel jih ali varuhih ali šolskem oblastvu. ..Kaznovanje" otroka ali mlajšega maloletnika. V zakonu ni rečeno, kako naj se izvrši tako »kaznova* nje«. Tudi ne predpisuje zakon nobene kontrole o tem, dali bodo roditelji, varuhi itd. v resnici kaznovali otroke. Po mo* jem mnenju bo naloga zaupnika skrbeti, da bodo po var* stvenem sodišču ali po sodišču za mlajše maloletnike odre* jene kazni tudi izvršene. Baviti se moramo z vprašanjem, ali je dopustno izvršiti »kaznovanje« tudi s šibo. Naš zakon nima o tem, kakor že rečeno, nobenih določb. Motivov k zakonu ni dobiti. Na Angleškem je bilo do leta 1929. dovoljeno, kaznovati otroke s šibo in sicer tako, da je dobil otrOk do 12. leta 6 udarcev, otrok nad 12 let pa 12 udarcev z brezovko. Leta 1929. so Angleži odpravili šibanje. Dr. Kadečka tolmači v svojem komentarju § 12 a zakona o mladinskem 'sodstvu tako, da je poleg kaznovanja, ki utegne biti opomin, pouk, dajanje dobrega vzgleda ali za* prtje, dopuščeno kaznovanje tudi s šibo. Bivši zagrebški državni pravdnik za mlajše maloletnike je naziranja, da šibanje ni dopustno. Ako bi se n. pr. pridružili mnenju, da je dopustno kaz* novanje s šibo, moramo vendar razmotrivati, ali bi ne prišla ta kazen prepozno in ali niso te kazni že izvršili roditelji ali varuhi ali osebe, ki skrbe za mlajšega maloletnika. V tem primeru ne bo nihče odredil kaznovanja s šibo, ker bi bilo dvakratno kaznovanje krivično, pa tudi sicer bi bilo pomi* sleka vredno, ali ni strahovanje s šibo, ki ga odredi sodišče, 1 Mladinsko sodstvu. že prepozno. Otrok ali mlajši maloletnik povprečno hitro pozabi na storjeno dejanje, končno pa pozabijo dejanje tudi prizadeti, tako da si ne žele novega razburjenja in neprilik. Po vsem tem pridemo do zaključka, da naj oblastva ne odre* jajo kaznovanja s šibo. Ukor. Mlajšim maloletnikom, ki so toliko zreli, da so mogli pojmovati naravo in pomen svojega dejanja ter po tem poj* movanju ravnati, je po § 28 k. z. izreči ukor, če je kaznivo dejanje bolj neznatne narave in če je nastalo iz očividne nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. V vsakem primeru, naj gre za prestopek ali zločinstvo, je po §§ 439, 441 in 442 k. p. ukreniti potrebne poizvedbe. Vsak uvideven sodnik bo že tekom poizvedb poučil mlaj* šega maloletnika, da njegovo dejanje ni dopustno po zakonih, verskih naukih in družabnem redu in ga bo posvaril, z dru* gimi besedami, izrekel mu bo ukor že tekom poizvedb. Ta ukor bo nedvomno učinkovitejši kot ukor, ki ga bo dal sodnik na naroku po § 443 ali na ustni razpravi po § 446 k. p. v svečani obliki, ker uči izkušnja, da celo odrasli ljudje cesto ne razumejo vsebine sodbe, tem manj bo razumel po* men in bistvo ukora mlajši maloletnik, ki je recimo — komaj prekoračil 14. leto. Vzgojna odredba ukora se mi zato ne zdi posrečena. Zdi pa se mi umestno, ko že imamo to odredbo, da bi se sodnik za mlajše maloletnike in državni tožilec v takih pri* merih sporazumela tako, da bi dal sodnik mlajšemu malo* letniku razmeram prikladen ukor že med poizvedbami in bi to dejstvo ugotovil v spisih, nakar bi državni tožilec za mlajše maloletnike izjavil, da ne vidi osnove za nadaljevanje postopanja iz razloga, ker je dejanje neznatne narave. Dr* žavni tožilec za mlajše maloletnike bi torej uporabil per analogiam 3. odstavek § 442 k. p., po katerem se sme tako izjaviti, če je kaznivo dejanje tako neznatno, da ni pregon zaradi tega dejanja ne v korist javnosti, ne v korist prihod* njemu vedenju in moralnemu razvoju mlajšega maloletnika. Postopanje državnega tožilca formalno sicer ne bi bilo po* vsem v skladu z navedeno zakonito določbo, toda ker ni nikjer določeno, kako je tolmačiti besedo »neznatnost de* janja« in ker bi se na predlagani način tolmačila zakonita določba v prid storilcev in ker gre končno za dobrobit mlaj* šega maloletnika. ni tehtnih razlogov proti predlaganemv načinu postopanja. K vsem tem razlogom je še poudariti vzgojni moment, da je namreč tem bolje za mlajšega malo* Jetnik, čim manjkrat pride na sodišče. 5 Odpust na preskušnjo. V 3. odstavku § 28 k. z. normirani odpust na preskušnjo za dobo enega leta, če je nastalo kaznivo dejanje iz očividne nepremišljenosti ali lahkomiselnosti, a je težje narave, je nedvomno najboljše vzgojno sredstvo. Ta odredba je ame* riškega izvora in se imenuje »ameriški ali probacijski sistem pogojne obsodbe« (dr. Šilovič: Pravni pregled). Pomen te odredbe se razvidi iz § 449 k. p. Mlajši malo* letnik se mora namreč vesti za časa preskušnje tako, kakor se vede dobro vzgojen in dober maloletnik. Tak maloletnik, ki je na preskušnji, ne sme storiti nele nobenega kaznivega dejanja težje narave, se marveč tudi ne sme vdati pijance* vanju, nemoralnemu ali vlačugarskemu življenju. Zaupnik mora obvestiti sodnika za mlajše maloletnike tudi, če ugo* rovi, da kaže mlajši maloletnik znake malo vrednosti, ali če prekrši odrejeni nadzor ali odrejeno skrb, ali če stori po* vsem neznatno kaznivo dejanje. Na osnovi teh činjenic utegne ukreniti sodnik kakšno od odredb, naštetih v točki 1 do 5 § 449 k. p. Oddaja inozemca v zavode. O odredbah za oddajo mlajših maloletnikov v zavod za vzgajanje ali poboljševanje ni navesti kaj posebnega, pač pa je v tej zvezi še razpravljati primer, kako je postopati z mlajšimi maloletniki, inozemci. Spričo jasne določbe § 3 k. z., da je za vsakogar, ki stori v kraljevini Jugoslaviji kaznivo dejanje, uporabiti ta zakon, ne moremo dvomiti, da moramo enako, kakor zoper našega državljana, pošto* pati tudi zoper inozemca, čeprav se nekam malo čudno zdi, da naj bi mi vzgajali ali poboljševali inozemca in imeli z njim stroške ko bomo uporabili zoper njega očuvalno od* redbo po § 57 k. z. in ga bomo izgnali iz naše države. Vsak dvom o tem vprašanju razprši drugi odstavek § 67 uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb z dne 13 januarja 1930 (Službene •novine od 23. januarja 1930, št. 17/VI, Ur. 1. od 6. februarja 1930 št. 123), ki predpisuje, da mora sodišče v primerih, če prestaja obsojeni inozemec kazen na pro* stosti, ali je bil po odločbi oblastva oddan v kakšen zavod, obvestiti pristojno upravno oblastvo, kje je ino* zenice, kdaj kazen začne in kdaj konča, odnosno kdaj bo obsojenec izpuščen iz zavoda. § 438 odst 4 k. p. Pomisleke bi utegnil povzročiti tudi primer, kaj je sto* riti, ako zaznamo za kaznivo delo mlajšega maloletnika šele, ko je že polnoleten, a dejanje še ni zastarano, ker je po zadnjem odstavku § 438 k. p. uporabljati tudi v tem primeru I) Mladinsko sodstvo. sredstva, določena za mlajše maloletnike, izvzemši vzgajanje. V mislih imam težja kazniva dejanja, druga bodo itak po večini zastarana. V takih primerih more odrediti sodnik oddajo tudi že polnoletnega storilca v zavod za poboljše* vanje ali izreči odpust na preskušnjo ali mu dati ukor. § 28 zadnji odst. k. z. § 452 in odst. 3 k. p. Končno je treba še opozoriti, da si zadnji odstavek § 28. k. z. in 3. odstavek § 452 k. p. nasprotujeta. Po § 28 k. z. je treba mlajšega maloletnika kaznovati ob tu navedenih pogojih samo za zločinstva, zaradi drugega kaznivega de? janja (prestopkov), storjenega med vzgajanjem ali pobolj* sevanjem, ga je kaznovati disciplinsko. Določba § 452/3 pa se glasi: »če stori mlajši maloletnik, ki je dovršil 15 let, v zavodu ali zunaj zavoda zločinstvo, je postopati po § 451, 5. odst. k. p. Po t e m predpisu je postopati, če stori tudi lažje kaznivo dejanje«. Peti odstavek § 451 k. p. ima sicer tudi še določbo, da je postopati zoper mlajšega maloletnika, dokler je v zavodu, zaradi drugih kaznivih dejanj, disci* plinsko. Toda naglas leži na besedi »tem«, to je po pred* pisu, da je kaznovati mlajšega maloletnika kakor starejšega maloletnika. Kljub temu se bomo držali določbe § 28 k. z. glede na § 1 kaz. zak., da namreč ne sme biti nihče kazno* van zaradi dejanja, za katero ni predpisal zakon, preden ie bilo storjeno, da bo in kako bo kaznovan oni, ki ga stori. Ker torej § 28 k. z. ne določa kazni v smislu kazenskega zakona za mlajše maloletnike, ako store prestopek v zavodu za vzgajanje ali poboljševanje ali izven zavoda, ni mogoče kaznovati mlajšega maloletnika za prestopke po kazenskem zakonu. Sodišča za mlajše maloletnike. Temelj mladinskega sodstva so samostojna mladinska sodišča. Zahteva po samostojnih mladinskih sodiščih je prav tako važna, kakor zahteva po zakonitih določbah za malo« letnike. Samo pol dela bi opravili, ako ne bi ustvarili mla* dinskih sodišč. Ta trditev ni zgolj teoretična. Že praksa več ko desetih let v drugih državah, zlasti v Združenih državah Severne Amerike, uči, da so vprav samostojna mladinska sodišča dosegla velike uspehe v vzgoji maloletnikov, uspehe, s ka= terimi se lahko ponaša ta država pred vsem svetom. Naš novi kazenski zakon in kazenski postopnik sta izvze* la mlajše maloletnike iz materialnih in formalnih določb ka* ženskih zakonov, izločila sta jih popolnoma od starejših oseb in jih postavila izven kriminalnega1 postopanja, razen edine izjeme, to je kaznivih dejanj, ki spadajo po zakonu o dr* 7 žavnem sodišču za zaščito države (z dne 31. decembra 1929 SI. nov. z dne 31. decembra 1929 št. 3<)7/CXXXI, Ur. 1. ban* ske uprave dravske banovine z dne 11. januarja 1930, št. 68) v pristojnost sodišča za zaščito države.* Iz tega razloga zakon ne določa za mlajše maloletnike kazni, razen v primeru, če stori mlajši maloletnik po dovr* šenem 15. letu v zavodu za vzgajanje ali v zavodu za po* boljševanje ali izven zavoda, toda dokler traja vzgajanje ali poboljševanje, zločinstvo in če spozna sodišče takega maloletnika za toliko zrelega, da je mogel pojmovati naravo in pomen svojega dejanja in ravnati po tem pojmovanju. Zakon določa za mlajše maloletnike samo vzgojne in pobolj* sevalne ukrepe, ker je namen zakona vzgojiti in poboljšati maloletnike, ne jih kaznovati. Sodnik poedinec. Dosledno tem načelom določajo naši zakoni, da sodi mlajše maloletnike sodnik*poedinec, nc glede na to, kakšno je kaznivo dejanje, ki ga je storil maloletnik. Ker se vrše ustne razprave in naroki nejavno, to je brez pristopa občin* stva, izgube te razprave in naroki zoper mlajše maloletnike značaj kazenskih razprav. Sodnik in maloletnik si ne stojita nasproti kakor kazenski sodnik in obtoženec; veže jih vez zaupanja. Povprečno lahko trdimo, da bo maloletnik zaupal sodniku poedincu v nejavni razpravi mnogo bolj svojo no* tranjost in svoje nazore o življenju ko senatu 3 ali 5 sodni* kov, ker ve, da ne bo nikdo zvedel za njegovo priznanje, ker ni občinstva na razpravi. Izključitev javnosti. Izključitev javnosti v postopanju zoper mlajše malolet* nike pa ima tudi negativen vzgojni pomen. Mlajši malo* letnik ni junak razprave in vseobčnega zanimanja občin* stva; o njem se ne sme pisati in nikoli ne sme biti imenovano njegovo ime v časnikih v zvezi s postopanjem zoper njega pred sodiščem.^ Zanimivi so motivi, iz katerih so> utesnili v Avstriji pristojnost porote v postopanju zoper mlajše malo* letnike (§ 21 avstr. zak. o mladinskem sodstvu). Motivi na* vajajo, da je postopanje pred poroto po svoji teatraličnosti in privlačnosti na občinstvo prav posebno prikrojeno tako, da vzbuja v mlajšem maloletniku vtis, da je junak zelo za* * V konkretnem primeru sem opozoril državnega tožilca pri dr« žavnem sodišču za zaščito države na pomisleke, ki govore zoper pristoj« nost državnega sodišča za zaščito države glede mlajših maloletnikov. Dr» žavni tožilec pri sodišču za zaščito države je odločil definitivno, torej dal s tem vedeti, da zahteva zase pristojnost tudi glede mlajših malo« letnikov, ki so zagrešili v citiranem zakonu navedeno kaznivo dejanje. Mladinsko sodstvo. nimivih dogodkov. Prav taki vtisi in dojmi pa zamorijo do* cela kes in uvidevnost, da je storjeno dejanje nedopustno. Tako postopanje torej nasprotuje vzgojnim namenom in zato ni sposobno za mlajše maloletnike. Sodnik poedinec je zato neprecenljiva prednost v po« stopanju zoper mlajše maloletnike napram zbornim sodi* ščem, kajti samo v primerih, ako odkrije mlajši maloletnik svojo dušo sodniku, more sodnik spoznati pojmovanje malo* letnika in samo v takem primeru more ukreniti prave od* redbe za maloletnikovo bodočnost. Sodnik za mlajše maloletnike. Toda vsak bistroumen sodnik še ni dober sodnik za mlajše maloletnike. Sodnik za mlajše maloletnike mora biti predvsem dober psiholog; ukvarjati se je moral praktično z vzgojo otrok; biti mora zato pedagog in mora biti zlasti potrpežljiv. Le če bo imel bogate življenske izkušnje, če bo mil in strog na pravem mestu, da ne bodo maloletniki izrabljali njegove dobrohotnosti, neizkušenosti in nepozna* nja mladine, bo mogel ugodno vplivati na mladino. Pojmo* vanje mladine in njeni interesi so popolnoma drugačni ko interesi in naziranja odraslih. Odrasli utegnejo zato imeti samo razumevanje za težnje mladine, nikdar pa ne morejo doseči soglašanja z nazori in s hotenjem mladine. Sodnik naj ne bo zato ne premlad, ne prestar. Naš kazenski postopnik določa v § 436, da naj se vzame sodnik za mlajše maloletnike »izmed bolj izkušenih sodni* kov«. Avstrijski zakon o mladinskem sodstvu (§ 27) pa pred* videva, da morejo biti sodniki za mlajše maloletnike samo tisti, ki se odlikujejo po svojem pedagoškem razumevanju. Taki sodniki naj bi poprej že opravljali tudi posle varstve* nih in skrbstvenih sodnikov in kolikor moči se znanstveno bavili s psihologijo, psihiatrijo ali pedagogiko. V tem srni* slu se glasi tudi nemški zakon o mladinskem sodstvu. O Američanih, Angležih in Francozih je znano, da iz* hirajo mladinske sodnike s posebno vestnostjo. Američan Ben B. Lindsev, mladinski sodnik Združenih držav Severne Amerike, je po svojih spisih in po svojem delovanju znan po vsem kulturnem svetu. Čeprav naš zakon nima tako podrobnih določb o izberi mladinskih sodnikov kakor drugi zakoni, ni to nobena ovira, da ne bi apelacijsko sodišče imenovalo svojih najsposobnejših sodnikov za mladinske sodnike. Pri tem ni gledati toliko na pravno kvalifikacijo, marveč je upoštevati gori navedene lastnosti in pogoje, ki jih mora imeti in izpolniti mladinski sodnik. Mladinsko sodstvo. 9 Dva primera iz prakse hočem navesti, ki naj pokažeta, kako lahko zabrede sodnik za mlajše maloletnike na napačna pota. V spisu sem našel v zapisniku z mlajšim maloletnikom toAe »priznanje«, ki ga podajam doslovno: »Priznavam, da sem toliko zrela, da sem mogla pojmovati naravo in pomen svojega dejanja ter po tem pojmovanju ravnati in se zave* dala tudi posledic svojega dejanja.« Naš postopek (§ 441) nalaga sodniku, da ugotovi in poizve, česar je treba za oceno individualnosti mlajšega ma= loletnika in stopnje duševne in moralne zrelosti. Zaslišati mora zato po potrebi roditelje ali zakonitega zastopnika, duhovnika, učitelja, gospodarja in zdravnika mlajšega ma= loletnika, nadalje skrbstvena in administrativna oblastva, družbe in zavode, ki so imeli posla s tem maloletnikom. Zakon zahteva torej mnogo več ko kratko maloletni* kovo priznanje, da je »zrel«. Saj nima presoditi maloletnik, če je zrel ali ne, to presodi marveč sodnik. Če pa ima sodnik, ko je izvršil vse v prejšnjem odstavku naštete poizvedbe, še pomisleke, ali je mlajši maloletnik zrel, mora zaslišati o tem zdravnika*psihiatra in more pritegniti k zaslišanju že z vsega početka izkušenega pedagoga, da se »nedvomno ugotovi«, ali je mlajši maloletnik zrel pojmiti naravo in pomen svojega dejanja in ravnati po tem pojmovanju (§ 442/2 kaz. post.). Drugi primer: Sodnik za mlajše mladoletnike je ugo* lovil, da se je že skoraj 17=letna maloletnica od »sramu raz* jokala«, ko jo je pričel izpraševati o izvršeni tatvini ogrlice in iz tega razloga sploh ni pribavil osebnih podatkov malo* letnice. Imel sem pomisleke zoper te solze. Dal sem poiz* vedbe dopolniti in dognal, da je bila ta maloletnica 25. okto* bra 1929 obsojena zaradi hudodelstva tatvine. Dva dni po sodbi, torej 27. oktobra 1929 je izvršila zopet tatvino in ko Je prestala drugo kazen 30. novembra 1929, je 13 dni nato izvršila tatvino ogrlice in zaradi te tatvine prišla pred mla* dinskega sodnika. Šolsko vodstvo in občina sta poročali, da ima dekle dobro vzgojo, da je duševno dobro razvita, zelo nadarjena, »a ni nagnjena k dobremu«. Na podlagi teh ugo* fovitev ne bo nihče več verjel, da se je bistroumno dekle jokalo skesano od »sramu«. Bistroumna maloletnica je pre* hitro spoznala dobrohotnega mladega sodnika, izrabila ic njegovo dobrohotnost in skušala s svojimi solzami do Ječi, da ji popolnoma spregleda njeno tretjo tatvino. Sodnik naj bi torej, preden zasliši maloletnike. povpra* šal skrbstvena, šolska in administrativna oblastva o zrelo* sti. prejšnjem življenju in drugih razmerah maloletnikov. da ve vsaj približno. , kom ima opraviti. Jasno pa je. da si 10 .Mladinsko sodstvo. sodnik ne sme napraviti predsodkov na osnovi pribavljenih podatkov. Samostojna mladinska sodišča. Vsem navedenim zahtevam pa morejo biti kos le sod* niki, ki se bavijo izključno ali vsaj po večini z mladinskim sodstvom. Naša zahteva naj bo torej, da se ustanove samo* stojna sodišča za mlajše maloletnike, kjerkoli je to količkaj mogoče. Sodnik za mlajše maloletnike na sedežu okrožnega sodišča naj bo pristojen za prestopke in zločinstva mlajših maloletnikov in ne samo za zločinstva. Tudi naj se sodni* kom za mlajše maloletnike v smislu zadnjega odstavka § 446 k. p. poverijo posli skrbstvenega oblastva za osebe, zoper katere postopajo zbog kaznivega dejanja. Pomen te zahteve bom še posebej omenil v poglavju o povračilu stroškov po* stopanja. Na Hrvatskem postopajo sodniki za mlajše maloletnike tako, čeprav v zakonu ni striktne določbe. V drugih državah pa je tako postopanje vprav predpisano. V Nemčiji n. pr. poznajo v tem pogledu dva sistema: takozvani frankfurtski sistem, ki je v tem, da ima kazenski sodnik tudi posle skrbstvenega oblastva, in kolnski sistem, ki določa obratno, da je namreč skrbstveni sodnik obenem sodnik za mlajše maloletnike v primerih kazenskega postopanja. Pravkar navedena zahteva, da naj bo sodnik za mlajše maloletnike vsaj na okrožnem sodišču pristojen za zločinstva in prestopke, je utemeljena iz teh*le praktičnih razlogov. Zgodi se, da prijavljeno dejanje v resnici ni bilo zločin* stvo, marveč samo prestopek, ali da se uvedeno postopanje zaradi zločinstva ustavi in da preostane samo prestopek ali niti ta ne, pač pa je ugotovljeno, da je mlajši maloletnik zanemarjen in moralno pokvarjen tako, da je treba ukreniti zoper njega vzgojne mere. V tem primeru ni dvoma, da je treba po zakonitih predpisih odstopiti spise sodniku za mlajše maloletnike na sreskem sodišču. Ta ne pozna mlaj* šega maloletnika, ker ga ni zasliševal, in morda ne bode nogodil prave odredbe, vrbtega pa izgubi sodnik na sreskem sodišču mnogo časa s študijem spisov. Sodnik za mlajše maloletnike in njegovo postopanje. Poudariti je treba takoj, da je delo sodnika za mlajše maloletnike upravno pedagoško in ne juridično. Sodnik naj bo svetovalec, učitelj in prijatelj mlajšega maloletnika, ki mu naj nadomesti in spopolni to, kar je zamudila domača vzgoja in česar šola ni mogla storiti, n. pr. zato ne, ker mlajši maloletnik ni prihajal redno v šolo. Zato bo moral sodnik istočasno, ko bo postopal zoper mlajšega malolet* Mladinsko sodstvo. 11 nika, vplivati tudi na starše, kako naj vzgajajo in nadzirajo otroka ali mlajšega maloletnika in kako naj zanj skrbe. To nalogo bo sodnik v pretežni večini primerov utegnil pre* pustiti zaupniku, ako bo zaupnik res zanesljiva oseba, ki se je povrh še bavila z vzgojo otrok in z oskrbovanjem sirot, ki je torej pedagog, ki pa mora biti tudi še nekoliko krimi* nalist, ki ima čas in zlasti veselje se ukvarjati z mladino in z njenimi roditelji. Dobro bi zato bilo, da bi ministrstvo pravde, kakor ima v mislih kazenski postopek v § 450, nagra* dilo zaupnike za njihovo delo. Ta denar bi bil zelo dobro naložen, ker bi v mnogih primerih obvaroval državo stro* škov, ki jih ima z izvršitvijo kazni in z vzgajanjem in pobolj* sevanjem v zavodih za vzgajanje in poboljševanje.* Izkušnja drugih držav je pokazala, da spada tudi vpra* sanje zaupnikov k temelju mladinskega sodstva, na katerih sloni in s katerimi pade mladinsko skrbstvo. Ločitev mlajših maloletnikov od odraslih. Načelo sodnika za Imlajše maloletnike mora biti, da popolnoma loči mlajše maloletnike od odraslih oseb. To načelo je izraženo n. pr. v §§ 434 in 435 k. p. V § 435 je določeno, da tudi pri sreskih sodiščih, ki imajo izkušene sodnike in pa prostore, prikladne za ločeno postopa* nje zoper mlajše maloletnike .. . lahko ustanovi minister pravde z uredbo poseben oddelek »kot sodišče za mlajše maloletnike«. Po § 438 odst. 2 k. p. je treba paziti, da ne prihajajo mlajši maloletniki v dotiko z odraslimi obdolženci, zlasti takrat, kadar se pokaže že med poizvedbami, da je nujno treba omejiti prostost mlajših maloletnikov, a ni možnosti, da bi se spravili mlajši maloletniki med postopanjem v zasebni ali državni zavod ali k primerni rodbini. Najbolje hi seveda bilo, da bi se vršilo postopanje zoper mlajše malo* letnike v popolnoma ločenem poslopju, da mlajši maloletniki sploh ne bi prišli na hodnikih ali v čakalnicah v dotiko z odraslimi. V Kolnu v Nemčiji obdrži n. pr. društvo »Innere Mission« do razprave tiste izmed mlajših maloletnikov, ki so storili kaznivo dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, in ki so bili izročeni temu zavodu. Namenu, ločiti mlajše maloletnike od odraslih, služi tudi določba § 17 k. p., da ie za postopanje pristojno sodišče tistega območja, kjer obdolženec stalno živi ali začasno biva, ali kjer je bil prijet, ali ono sodišče, pred katero se prijeti * I'rav to zahtevo zagovarja naš odlični znanstvenik g. univerzitetni profesor Maklecov v svojem spisu »Dfržava in družba v borbi zoper zločinstvenost mladine« v 10. številki revije »Naša doba«. 12 Mladinsko sodstvi;. obdolženec privede. Ta določba omogoča sodnikom za mlajše maloletnike, da ne bodo premeščevali maloletnikov iz enega kraja v drugega, kakor zločince. Preiskovalni zapor. V postopanju zoper mlajše maloletnike je treba tudi rešiti vprašanje, če je načelno dopustno, ukreniti zoper mlajšega maloletnika preiskovalni zapor. Kazenski postopek ne razpravlja o tem izrecno. Proti ukrenitvi preiskovalnega zapora je ta tehten pomislek, da načelno ni dopustno izreči zoper mlajšega maloletnika, tudi za najtežje kaznivo dejanje ne, kazni zapora ali robije, še manj bo torej dopusten preiskovalni zapor, ko še niti ni ugotovljena krivda. V drugem odstavku § 438 k. p. imamo določbo, da je zlasti takrat treba paziti, da ne pridejo mlajši maloletniki v dotiko z odraslimi obdolženci, kadar se pokaže že med poizvedbami, da je nujno treba omejiti prostost mlajših ma* loletnikov, a ni možnosti, da bi se spravili mlajši maloletniki med postopanjem v zasebni ali državni zavod ali k primerni rodbini in se to tudi ne more nadomestiti z drugim ukrepom, niti s pomočjo društva za zaščito maloletnikov. Še določneje govori zakonodajec v 4. odstavku § 441 k. p., namreč, da sme ukreniti sodnik tudi med postopanjem prikladne začasne odredbe za skrb, za zaščito in za oddajo mlajšega maloletnika, kakor tudi za ločeno čuvanje v primerni rodbini, če misli, da bi bilo nevarno, pustiti ga v dotedanji okolici. Končno imamo še občno določbo § 437 k. p., da je treba uporabiti tudi druge predpise tega zakona, kolikor ni odrejeno v oddelku glede postopanja sodišč zoper mlajše maloletnike kaj drugega. V zakonodaji drugih držav je po večini rešeno to vpra* sanje tako, da naj se koncem koncev ukrene preiskovalni zapor tudi zoper mlajšega maloletnika. V § 36 avstr. zak. o mladinskem sodstvu je rečeno, da je dopustno ukreniti zavarovalni in preiskovalni zapor zoper mlajše maloletnike, če ni mogoče doseči isti uspeh z drugimi ukrepi, n. pr. z oddajo mlajših maloletnikov v zavod ali k primerni rodbini. Na podlagi navedenih določb §§ 438/3, 441/4 in 437. k. pr. moramo zaključiti, da preiskovalni zapor ni dopusten, pač pa sme sodnik za mlajše maloletnike ukreniti med pošto* panjem prikladne začasne odredbe, kakor ločeno čuvanje v državnem ali zasebnem zavodu ali v primerni rodbini. Dokler pa teh zavodov nimamo, ne bo mogoče kakor odre* diti ločeno čuvanje mlajšega maloletnika v posebnem oddel* ku jetnišnice. Dvome pa. ki se morda pojavijo spričo Mladinsko sodstva. 13: nejasnosti zakonskih določb zoper ločeno čuvanje mlajših maloletnikov v prostorih jetnišnice, razprši praksa, kaKor nam jo nudi življenje. Skoraj 17 let stari mlajši maloletnik, avstrijski državljan, je po zrelem preudarku usmrtil svojega sorodnika in ga oropal. Že nred dejanjem si je pripravil vse za pobeg. Naključno je bil zasačen in izročen sodišču. Če bi ga bili izpustili zato, ker bi menili, da ga ni dopustno pridržati v posebnem oddelku jetnišnice, bi storilec gotovo pobegnil. Zato je bilo treba odrediti zoper njega ločeno čuvanje v prostorih jetnišnice. Nedvomno je, da ne bomo uporabljali jetnišnic za ukrenitev ločenega čuvanja mlajših maloletnikov, ko bo= mo imeli zavode, kamor bo moči spraviti mlajše maloletnike po storjenem dejanju in jih obdržati do razprave. Zaenkrat je po mojem mnenju umestno, da določijo predsedništva okrožnih sodišč v jetnišnici ločene prostore, kjer je možno držati mlajše maloletnike do razprave, tako da ne pridejo v dotiko z odraslimi jetniki in kaznenci. Na tak način postopa n. pr. tudi sodišče za mlajše maloletnike v Zagrebu. Niti misliti ni na to, da bi bilo moči spraviti mlajšega maloletnika do razprave k primerni rodbini, ker se bodo ljudje bali takih maloletnikov. Prav tako se bodo branili zavodi za vzgajanje ali dečji domovi takih maloletnikov, ker se je bati, da bi vplivali kvarno na njihove gojence. Izločitev postopanja. Izločitev postopanja zoper mlajše maloletnike je pred* pisana v § 438 k. p., če so sodelovali pri kaznivem dejanju mlajši maloletniki in druge osebe. Zakon pa pripušča, da razpravlja tudi redno sodišče zoper mlajše maloletnike, ako bi bila izločitev v kvar stvari, vendar se mora redno sodišče glede mlajših maloletnikov držati predpisov kaz. zakona, veljavnih za mlajše maloletnike, kolikor gre za mlajše malo= letnike. Zakon ima torej namen, da loči mlajše maloletnike od odraslih oseb in zato naj sodišča skoraj brez izjeme izločajo postopanje zoper mlajše maloletnike in redna sodi* šča naj mlajših maloletnikov tudi ne zaslišujejo kot priče v istem postopanju zoper odrasle. Tako zaslišanje o> istem dejanju, katerega so pomagali mlajši maloletniki storiti sami, vpliva prav tako kvarno na mlajše maloletnike, kakor če bi bili v dotičnem postopanju obdolženci, zlasti če gre za nrav= stvene delikte. Če pa bode neobhodno potrebno zaslišati mlajše maloletnike, naj jih zaslišujejo sodniki za mlajše maloletnike in ne redno sodišče na glavni razpravi. Seveda ni treba izločiti postopanje, ako so dani nosioii zadnjega odstavka § 438 k. p., t. j. da je mlajši maloletnik 44 Mladinsko sodstvo. že dovršil 17. leto pred pokrenjenim ali končanim postopa* njem, ker se v tem primeru začne ali nadaljuje postopanje pred rednim sodiščem, ki pa vendar le uporablja sredstva, določena za maloletnike, toda samo za dejanja, ki so jih že storili kot mlajši maloletniki. Branilci. Zelo previdni, stvarni in taktni bodo morali biti branil* ci v postopanju zoper mlajše maloletnike. Če bi opazil mlajši maloletnik, da navaja branilec njegovo dejanje neutemeljeno v lepši luči kakor zasluži, da neupravičeno skuša zvaliti krivdo na druge osebe ali da skuša dejanje iz kakršnihkoli neobstoječih razlogov opravičiti, bo -taka razprava bodočemu razvoju mlajšega maloletnika bolj ško* dovala kakor koristila, zlasti, če se bo posrečilo, z bistro« umnimi zagovori in izgovori doseči popolno oprostitev. V večjih mestih drugih držav imajo sodišča za mlajše malo* letnike stalne branilce za mlajše maloletnike, ki iz veselja in ljubezni do stvari sodelujejo brezplačno v postopanju zoper mlajše maloletnike in pomagajo iskati vzgojnih sred* stev, da se napravijo iz mlajših maloletnikov pošteni ljudje. So to navadno imoviti odvetniki ali upokojeni državni urad* niki, ki žrtvujejo nekaj svojega dela človekoljubni stvari. Naš kazenski postopnik predpisuje v 3. odstavku § 434, da mora imeti mlajši maloletnik v postopanju pred okrož* nim sodiščem kot sodiščem za mlajše maloletnike branilca torej v postopanju zaradi zločinstev (§ 10 t. 2 k. p.). V po* stopanju radi vseh prestopkov mlajših maloletnikov pred sreskimi sodišči (§ 9 t. 1 k. p.) sodelovanje branilca ni obvezno (prim. določbo § 384 odst. 2 k. p.). V primerjavo navajam, da morajo imeti mlajši malolet* niki po avstr. in nemškem zakonu o mladinskem sodstvu (§ 34) tudi v postopanju radi prestopkov branilca za glavno razpravo in za postopanje, ki se morda uvede radi pravnih lekov, dočim naš kazenski postopek tega predpisa nima. Vpogled spisov. Od najbolj kočljivih vprašanj je nedvomno vpogled v spise in njih pregled. Po našem zakonu je treba seveda dovoliti pregled spisov, ker v določbah o postopanju zoper mlajše maloletnike ni ustanovljena izjema. Vendar naj bi bilo v tem postopanju prepuščeno preudarku sodnika, ali dovoli vpogled v spise ali vsaj v vse dele spisa, ker vprav to postopanje temelji na poročilih zaupnikov, šolskih vod* stev, župnih uradov in občinskih predstojnikov. Čestoi bi se utegnilo zgoditi, da bodo navedene osebe izpostavljene šikanam sorodnikov mlajšega maloletnika ali celo mlajšega 15 maloletnika samega. Posledica tega bo, da navedene osebe in uradi ne bodo dajali točnih in izčrpnih poročil. Tako pa se bodo vprav taki mlajši maloletniki, ki so najbolj potrebni vzgojnih odredb, izmotali iz postopanja brez vseh posledic. Ponovno sem doživel, da občinski uradi ne poročajo resnice, ker si ne upajo. Občinski predstojnik je oddal takode pismo o glasu: »Kaj dobrega se ne ve, kaj slabega se ne sme.« Učitelji mariborskega okoliša pa so mi na svojem zborovanju dne 8. marca 1930 v Mariboru izjavili, da ne bodo poročali vselej resnice, ker se tega ne upajo storiti, boječ se mašče« vanja mlajšega maloletnika in njegovih ljudi, zlasti ker se je že več učiteljem pripetilo, da so imeli neprilike radi svojih poročil. Obrazložen predlog. Po 3. odstavku § 442 k. p. mora podati državni tožilec obrazložen predlog za nadaljnje postopanje ter označiti v njem vzgojno sredstvo, ki naj se uporabi. V kakšni obliki naj bo sestavljen obrazložen predlog? Po mojem mnenju naj vsebuje tak predlog osebne podatke mlajšega malolet« nika (generali j a), dejanje z vsemi zakonitimi znaki, z naved« bo časa in kraja izvršitve in druge okornosti, kolikor jih je treba, da se označi dejanje čim jasneje. Navesti pa je treba tudi vzgojno sredstvo, ki naj bi se uporabilo. Temu dispo* zitivnem delu naj se doda obrazložitev, ker zahteva zakon obrazložen predlog. V obrazložitvi bo treba navesti zlasti vse, česar je treba za oceno individualnosti mlajšega maloletnika, stopnjo duševne in moralne zrelosti mlajšega maloletnika in njegovih življenskih razmer kakor tudi vseh drugih okolnosti, v katerih in radi katerih je storil mlajši maloletnik kaznivo dejanje. Obtožba. Obtožbe po 2. odstavku § 442 k. p. ni sestaviti po mo« jem mnenju tako, kakor so običajno sestavljene v pošto« panju zoper mlajše maloletnike, je marveč reči v obtožnem stavku, da je storil mlajši maloletnik kaznivo dejanje, ki ima znake zločinstva, n. pr. zoper življenje in telo po § 178/2 in 4 k. z. i. t. d. Ne morem soglašati z naziranjem nekaterih sodišč, ki v sodbi sploh ne navedejo kaznivega dejanja in ne označijo naziva kaznivega dejanja. Ta praksa nasprotuje jasni do« ločbi točke 1 § 446 k. p., ki določa, da izreče sodnik s sodbo, s katero proglasi mlajšega maloletnika za krivega štor* jene g a kaznivega dejanja. Če hočemo postopati po zakonu in to moramo, je treba, da potemtakem nave« demo storjeno kaznivo dejanje na način, kakor sem obraz« II) Mladinsko sodstvo. ložil zgoraj. Sicer pa res ne vem, zakaj bi bila vprav pri zločinstvih, torej pri najtežjih kaznivih dejanjih, potrebna taka rahločutnost napram storilcu, ki je n. pr. naklepno usmrtil svojega očeta z nožem. Takemu mlajšemu malolet? niku moramo pač povedati jasno v obraz, kaj je storil in kako se je pregrešil, da uvidi strahoto svojega dejanja. Doba vzgajanja V rešitvi in sodbi, s katero odredi sodnik za mlajše ma? loletnike oddajo mlajšega maloletnika v zavod za vzgaja; nje ali poboljševanje, n i izreči dobe vzgajanja ali pobolj? sevanja. To razodevata 5. in 6. odstavek § 28 k. z. Po teh določbah mora ostati mlajši maloletnik v zavodu za vzgajanje, dokler :se ne poboljša, toda najmanj leto dni in najdlje do dovršenega 21. leta; v zavodu za poboljševanje ostane mlajši maloletnik prav tako, dokler se ne poboljša, toda najmanj 3 in najdlje 10 let. Kako je presojati pobolišanje, predpisujejo določbe §§ 451, 452 in 453 k. p. Obvestilo kaz. vpisnika. Čeprav naš zakonik o sodnem kazenskem postopanju nima zadevnih določb, vendar ni dvoma, da je treba sporo? čiti vsako sodbo in rešitev, izrečeno zoper mlajšega malo? letnika državnemu tožilstvu za kazenski vpisnik (§§ 437 odst. 1 in 427 k. p.) Ta obvestila se po mojem mnenju ne bi smela izvršiti z običajnim kazenskim listom, marveč, dokler ne dobimo posebnih predpisov, v obliki donisa, ki vsebuje osebne podatke mlajšega maloletnika, kakor jih predpisuje § 152 k. p. z navedbo storjenih ukrepov. Stroški postopanja zoper mlajše maloletnike. Praktik mora takoj občutiti vrzel, ki je v zakonu glede vprašanja stroškov v postopanju zoper mlajše maloletnike. Zgolj z določbo § 437 k. p., da se uporabljajo tudi drugi predpisi tega zakona, kolikor se ne odreja v tem oddelku glede postopanja sodišč za mlajše maloletnike kaj drugega, ni moči shajati. Ne sme se prezreti, da kazensko postopanje in pošto« panje zoper mlajše maloletnike nista istovetna pojma. Mi ne čutimo tega tako močno, ker imamo vse določbe mate? rialnega in formalnega zakona, ki se nanašajo na mlajše maloletnike, uvrščene med določbami kazenskega zakona in kazenskega postopka. Čisto drugače se občuti to v zako? nodaji onih držav, ki so uzakonile postopanje zoper mlajše maloletnike v posebnih zakonih. V takem primeru sili vpra? Mladinsko sodstvo. 17 sanje stroškov v ospredje in je tudi posebej in podrobno urejeno. Dvomi, ki sem jih omenil, postanejo očiti, če si pred* očimo določbo o stroških kazenskega postopka, kakor jih vsebuje § 309. »V vsaki sodbi, kakor tudi v rešitvi, s ka* tero se ustavlja kazensko postopanje, izreče sodišče, katera izmed strank mora plačati stroške kazenskega postopanja.« Obsodba radi kaznivega dejanja in izvršitve kazni so te* melj tudi nadaljnjim določbam kazenskega postopka o po* vrnitvi stroškov. Imamo tudi v postopanju zoper mlajše maloletnike sodbo po § 446 t. 1 k. p., vendar sodnik ne izreče kazni, razen — lahko rečemo, — izjeme iz § 28 zadnji odstavek k. z. (§ 54 odst. 3 k. p.), temveč odredi oddajo mlajšega jna* loletnika v državni zavod za vzgajanje ali poboljševanje. Toda te sodbe bodo le neznaten del odločb mladinskih sodišč. V pretežni večini bomo imeli rešitve z odredbami po točkah 2. in 3. § 443 k. p. z raznimi vzgojnimi ukrepi. Zakon bi zato moral urediti vprašanje stroškov po* drobno ali vsaj ustanoviti, da vse sodbe, čeprav sodnik ne izreče kazni in vse rešitve sodnika za mlajše maloletnike enačijo sodbam, ki vsebujejo kazni. Posebej bi moral vse* bovati zakon določbe o plačilu stroškov, ki nastanejo z ukrepi po točki 3. § 443 k. p. ki jih izreče sodnik za mlajše maloletnike z rešitvijo, celo brez ugotovitve glede kriv* d e. Toda, ker nimamo ne enega ne drugega, moramo po mojem mnenju uporabljati analogno določbe kazenskega postopka o stroških kazenskega postopanja. Mlajši malo* letnik bo torej moral plačati stroške, postopanj a, ne pa na osnovi postopanja stroškov, ki nastanejo- z odrejenimi ukrepi n. pr. v zavodih za vzgajanje in pobolj* sevanje in z vzgojo pri primerni rodbini, nadalje s privodi v zavod i. t. d. Stroške vzgajanja v zasebnih zavodih in pri primerni rodbini bo sicer moral plačati mlajši maloletnik, ali če on nima imovine, osebe, ki so dolžne skrbeti zanj, to pa ne po določbah kazenskega postopka, temveč na osnovi določb obč. drž. zakonika (§ 141 in 143 glede zakonskih, § 166 glede nezakonskih otrok). Te plačilne obveze zato ne bo ustanovil sodnik za mlajše maloletnike, ki je izrekel ukrepe po točki 3. § 443 k. p., marveč skrbstveni sodnik. Tu vidimo kolikega praktičnega pomena bi bilo, če bi bil sodnik za mlajše maloletnike obenem tudi varstveno in skrbstveno oblastvo, ali obratno, da bi bil varstveni in skrb* stveni sodnik tudi sodnik za mlajše maloletnike, če gre za postopanje po kaz. zakonu in kaz. postopku zoper mlajše maloletnike. 2 18 Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zafc.). Stroške vzgajanja mlajših maloletnikov v državnih za? vodih bo nedvomno trpela država. V praksi se zaenkrat krijejo ti stroški iz kazenske zaloge. Kar se tiče ustavitve postopanja zoper mlajše malolet? nike po t. 1 § 443 (§ 442 odst. 3 k. p.) k. p., moremo brez vseh pomislekov uporabiti določbo §§ 309 in 311 k. p. (§ 437 k. p.). Stroške trpi državna blagajna, kolikor bi ne bile ob? vezane, povrniti jih osebe, navedene v 2. odstavku § 311 k. p. Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.) (Prispevek k problemu popolnosti pravnega reda.) Boris Furlan. § 1. Tvorjenje pravnih norm. § 2. Tvorjenje pojmov pravoslovja. § 3. Raz» merje med pravnimi normami in naravnimi zakoni. § 4. Ustvarjajoča sila interpretacije. § 5. Nujna nepopolnostt pravnih norm. § 6. Izpopolnitev praznin v pravu po naravnih ali občnih pravnih načelih. Pomanjkljivosti natika in judikature o teh načelih. § 7. Zeilerjevo pojmovanje naravnih pravnih načel. § 8. Istovetnost teh načel s principi pozitivnega prava in z normativnimi pravili Geny»Duguitjevcga nauka. § 9. Relativna veljav nost teh načel prikazana na principih zasebne lastnine in odgovornosti za krivdo. § 10. Problem izvora naravnih pravnih načel. § 11. Ideja pra* vi-čnosti kot smiisel teh načel. § 12. § 7 o. d. z. in § 1 švicarskega civilnega zakonika. Kritična metoda v iskanju objektivne pravilnosti. § L Kot uredba medčloveških odnošajev ni pravo umetna tvorba, marveč raste iz dejanskih potreb življenja. Že davno pred pisanimi zakoni, da že celo pred vsako besedno formulacijo živi pravna norma v zavesti družabnikov kot dejansko pravilo ravnanja. Pisani zakoni so le majhen odlo? mek resničnega pravnega življenja narodov, ki žive v mno? gih primerih mimo državnih zakonikov in neodvisno od njih. Ce bi po naključju čez noč izginili vsi pisani zakoni, bi zaradi tega vendarle ne zastalo socialno življenje. Dejanska raz? merja družabnikov bi bila prav tako pravna, to se pravi, da bi bila urejena po imanentni pravni normi sožitja, ki tvori podlago za vsako pisano formulacijo pravnih stavkov. 19 Ta norma se bistveno v ničemer ne razlikuje od pisanega pravnega stavka. Prav to velja za norme običajnega prava, v katerih se kopiči zgodovinsko izkustvo narodov. Tudi če bi v hipotezi izbrisali vse norme, ki smo jih prejeli od naših prednikov, bi zaradi tega naša dejavnost ne prenehala biti pravna. S pisanim ali običajnim pravom bi torej ne izginilo pravo sploh, temveč bi si morali sproti ustvarjati norme, po katerih bi usmerjali našo dejavnost in brez katerih si sožitja ne moremo misliti. Nedvomno bi nam pa manjkal zelo dragoceni pripomoček, ki ga nudijo pisane in običajne norme predvsem za pravno sigurnost in mobilnost prometa, torej za tehnično organizacijo socialnega življenja. To razmerje pisanega in običajnega prava do prvotne, imanentne norme sožitja moramo vedno imeti pred očmi, ako se hočemo varovati prenagljenih sklepov, ki izvirajo iz enostranskega razmotrivanja enega ali drugega pravnega reda, kakor da bi pisano ali običajno pravo moglo izčrpati vso* pravno real* nost. Samo celotno gledanje na pravo nam šele odkrije nje* govo pravo bistvo in odpira pot spoznanju, da zakoni niso tvorba samovolje, marveč le tehnična izpopolnitev prvotne norme sožitja z vsemi njenimi izvirnimi vrlinami in napa* kami. Od naše dejavnosti pričakujemo, da bo imela vsaj pri* bližno one posledice, ki ustrezajo našim namenom. V koliki meri se to pričakovanje uresniči in se dajo res predvidevati posledice naših dejanj, nam ni treba raziskovati, ker nas v tej zvezi zanima predvsem dejstvo, da temelji sploh vsa naša aktivnost na tem zaupanju v bodočnost. Sredstvo, ka* terega se naše pričakovanje pri tem poslužuje, so norme, ki imajo predvsem namen, da skušajo zagotoviti uresničenje bodočega stanja, ustreznega volji posameznika ali družbe. V zaupanju na norme se odločimo za eno ali drugo dejanje in usmerimo našo aktivnost s pričakovanjem, da bodo našim dejanjem sledili nameravani učinki. Ako bi zmanjkal ta značaj predvidevnosti, ki se naslanja na zaupanje v norme, bi tudi pravna ureditev ne imela nobenega smisla. Pravo urejuje torej sedanjost samo glede učinkov naših dejanj v bližnji ali daljni bodočnosti in je prav za prav samo odgovor na vprašanje, kako naj se bodočnost naveže na praktično dejavnost sedanjosti. Ako bi posamezniki in družba ne stremeli za nekimi smotri, ki se dajo uresničiti samo v bodočnosti, bi tudi za pravo (ne pa za etični red) odpadel vsak razlog, da normira sedanjost. Čeprav ni točnejših podatkov o tem, kako se je v pri* mitivni družbi izoblikovala pravna norma, je gotovo, da so se morale določene oblike redno ponavljati, preden se je 2* 20 Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. zale.) na njih ustavila pozornost in so se iz teh oblik izkristalizirale abstraktne norme. Da so se te norme potem natančneje izdelale in izpopolnile, je moral biti pač podan interes na: ponavljanju oblik, ki so se v teh normah izražale. Kakšen je bil ta interes, nas v tej zvezi ne zanima. Važno je za nas predvsem dejstvo, ki se očituje v abstraktnih normah prava že od vsega početka in ki je tako bistveno, da nam šele ono razkriva njih pravi značaj, namreč da more biti predmet abstraktne pravne ureditve samo to, kar se ponavlja ali kar se lahko ponovi v socialnem življenju. Ponavljanje istega stanja pa je mogoče sam ov abstrakcij i, ne v realnem življenju, ki je enkratno in ki se nikoli ne povrača. Samo če abstrahiramo iz enkrat? nega individualnega doživljaja posamezne znake, utegnemo v realnem življenju ugotoviti ponavljanje. V svesti si pa moramo biti, da se ne ponavlja enkratni zgodovinski do? godek, ampak abstraktna shema, ki smo jo z nekim smotrom izrezali iz realnost i.1 Vsak konkretni družabni odnošaj je sestavljen iz neskončnega števila elementov, ki jih v celoti ne moremo nikoli pregledati z enim samim aktom našega razuma. Konkretno socialno razmerje dobi šele na ta način svojo pravo obliko in mesto v sistemu prava, da se za določeni smoter nevaž-ne sestavine izločijo in se pridržijo samo oni znaki, ki so skupni bodisi sorodnim razmerjem bodisi pravni ureditvi sploh. Ti znaki imajo nalogo, da točno dolo? čijo in opredelijo tipični okvir, v katerega bomo uvrstili kom kretne socialne odnošaje. Obvladanje neskončno različnih individualnih oblik življenja in razumevanje pravnih usta? nov je mogoče samo po tem analitičnem procesu abstrahi? ranja od posebnosti in po prehodu od raznoličnosti življenja h kolikor mogoče enoličnim in sintetičnim normam, ki imajo kar največjo praktično uporabljivost. Ako ne bi socialnih ' Bergson, L' čvolution creatrice, 1930, 49 — 50: »La duree reelle est eelle qui mord sur les choses et qui v laisse 1' empreinte de sa dent. Si tout est dans le temps, tout change intčrieurement. et la meme reailitč conerete ne se repete jamais. La repetition n" est done possible que dans 1' abstrait: ce qui se repete, e' est tel ou tel aspeet que nos sens et surtout notre tatelligence ont detache de la realite, precisement parce que notre aetion, sur laquelle tout 1' effort de notre intelligence est tendu, ne se peut mouvoir que parmi des repčtitions. Ainsi, concentree sur ee qui se repete, uniquement prčoceupee de souder le meme au meme, Vintelligence se detourne de la vision du temps. Elle repugne au fluent et solidifie tout ce qu' elle touehe.« Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. za-k.) 21 odnošajev urejevali in katalogizirali po določnih vidikih, ki nam služijo za razpredelbo zunanjega sveta in za usmerje* vanje naše dejalnosti, bi bilo vsako smotreno dejanje sploh izključeno in vsebina naše zavesti bi bila nepregleden kaos. §2. Kot teorija ali sistem prava nadaljuje pravoznanstvo oni proces urejevanja, ki ga je v pravnih normah započelo živ* Ijenje samo. Pravna veda bi ne mogla uporabljati te metode abstrahiranja in uvrščanja pravnih pojmov v še splošnejše pojme, če bi ji ne pripravljale poti že norme, iz katerih črpa pravoslovje svojo snov. Da se orientiramo v nepre* '-•ledni množini pravnih norm, ki urejujejo sožitje kakšne družbe v sedanjosti ali preteklosti, jih moramo urediti po enotnih vidikih. Raznovrstnost pravnih norm postane na ta način vedno bolj enostavna in prozorna, ker napredujemo od komplicirane posameznosti k abstraktni splošnosti, ki je tem bolj splošna, čim manj vsebuje konkretnih znakov posameznosti.2 S to enotno metodo izdelovanja pravnih pojmov iz pravnih norm postane šele pravoslovje kot veda mogoče. Abstraktni pojmi pravoslovja združujejo na ta način pod enotnim vidikom določeno pravno snov; tako raz« umemo n. pr. pod pojmom ali bolje pod institucijo zastav« nega prava sistem vseh norm o zastavnem pravu bosidi v posameznem pravnem redu, bodisi s primerjanjem v raznih ali vseh pravnih ureditvah. Tako pridemo v konkretnem redu ali v primerjalnem pravoslovju z razvrstitvijo do hie« arhije pojmov, na čelu katerih stoji pojem prava in ki služijo vsi praktični orientaciji v skoro nepreglednem labirintu prav* nih fenomenov. Obligacija je n. pr. tisto pravno razmerje, po katerem je ena oseba drugi obvezana k dajatvi ali opu« stitvi. To definicijo uporabljamo potem pri vseh vrstah obligacij, n. pr. pri daritvah, posojilih, menjalnih, kupnih pogodbah itd. Čeprav gre tu vedno za same abstrakcije, ker eksistirajo v realnosti samo določene, certo tempore et-loco sklenjene kupne ali menjalne pogodbe, nikoli pa pojem obligacije kot take, kakor eksistirajo samo realni bolniki, ne pa bolezen kot taka. bi vendar brez teh abstraktnih poj* m.ov sploh ne mogli shajati, ker združujemo z njimi vse skupne znake posameznih obligacij v enoten sistem, in vemo * S t a m m 1 e r, Theorie der Kechtsvvissenschaft. 1911. 285: »Je \ve* nigcr Besonderheiten ein ttegriff selbst enthalt, je kleiner also sein Irahalt ist, um so mehr Vorstellungen fasst er unter sich. desto grosser ist somi t sein 1'mfang.« 22 Naravna pravna načela (§7 avstr. drž. zak.) že naprej, da se bodo pri vseh konkretnih obligacijah ti skupni znaki ponavljali/ Kakor vsaka teorija, mora tudi pravoznanstvo stremeti po popolnosti in formalni zaključenosti svojih pojmov, kar pa je mogoče edinole z opisano abstrahirujočo metodo. Sa* mo tako se dajo pravni pojmi in njim ustrezne norme rav= nanja uvrščati v enoten sistem nadrejenosti in podrejenosti, kateri naj obsega vso pravno realnost in s tem služi za osnovo in sredstvo našemu praktičnemu udejstvovanju. Nor* me določenega pravnega reda in njim ustrezni pojmi pravo* slovja se tako nanašajo na celo vrsto individualnih primerov, ki se ne dajo predvidevati v svoji specifični individualnosti, ampak samo v tem, kar imajo splošnega in skupnega in kar se redno ponavlja v socialnem življenju. Naj pravilo posega še tako daleč v ureditev posameznega specialnega odnosa, vendar mora kot pravilo vedno ostati v mejah sploš* nosti in ne more nikoli doseči specifičnega svojstva indi* vidualnosti. § 3. Tvorjenje pravnih norm in pojmov se vrši torej popol* noma po metodi, katero uporablja že od nekdaj naravo* slovna veda pri poenostavljanju naravnih fenomenov. Da, celo pred vsako vedo utegnemo ta proces poenostavljanja realnosti opaziti v tvorbah jezika, kakor izhaja iz občnega pomena besednega zaklada. Pojmi naravoslovja so le sred* stva, s katerimi skušamo premagati neskončno raznovrst* nost realnosti. To je mogoče samo na ta način, da realnost pretvarjamo s pomočjo splošnih in preprostih pojmov.* 3 Bergson, 1. c. 47 — 48: »La speculation est un luxe, tandis que 1' aetion est une necessiite. Olr, pour agir, nous commeneons par nous proposer un but; nous faisons un plan, puis nous passons au detail du mecaniisme qui le realisera. Cette derniere operation n'est possible que si nous savons sur quoi nous pouvons compter. II faut que nous avons extrait, de la nature, des similitudes qui nous permettent d' anticiper sur 1* avenir. II faut done que nous ayons fait application, consciemment ou inconsciermnent, de la loi de causalite.« * Rickert, Kultunvissenschaft und Naturwissenschaft, 1921, 30 in nasl.; Die Grenzen ider naiturwisseraschaftlichen BegrLffsbildung, 1921, 30: »Die extensive Maonigfaltjgkeiit der uns umgebenden Wirkli/chkcit lasst sich dadurch verringem, dass wir mit einem bedeutungsvollen Worte eine Vielheit von anschaulichen wirkliohen Dingen zugleich auffassen. Die intensive Mannigfaltigkeit jedes einzelnen wirklichen Dinges wird dadurch iiberwiunden, dass wir, ohne uns das D4ng seinem ganzen anschaulichen Inhalt nach ausdrucklich vergegen^-artigt zu haben, was unmogtich ware, es doc h mit Sicherheit einer \Vortbedeutung unter» 2: i Pomen, ki ga imajo v tem oziru pravne norme, sliči zako* nom naravoslovja. Kakor naravni izražajo tudi pravni zakoni zvezo med dvema sledečima si stanjema, ki je v prvem primeru nujna, v drugem pa izraz zahteve, da n a j zveza, ki je določena v normi, nastopi tudi v realnem svetu. Vzlic svojevrstnosti najstva bi se mogla tudi za pravne norme označiti kot nedosegljiv ideal nujnost zveze med pravnimi premisami in pravnimi posledicami: zaupa* nje v točno funkcioniranje pravnega reda bi moralo biti tako silno in trdno, da bi se uresničenje pravne norme utegnilo pričakovati z isto gotovostjo kakor pričakujemo v naravi, da bo vzroku sledila posledica. Različnost med pravnimi in naravnimi zakoni se je v modernih pravnih teorijah tako zelo poudarjala, da je popolnoma stopila v ozadje njihova analogija in se je skoro prezrlo, da imajo v človeškem življenju podobno funkcijo: kakor nam na* ravni zakoni služijo pri obvladovanju materije, tako imajo pravni zakoni namen, zagotoviti v socialnem življenju stanje, ki naj se realizira v bodočnosti z našimi dejanji. Da to doseže, ima norma samo eno sredstvo na razpolago. Ako naj bodo praktični učinki naših dejanj vsaj kolikor toliko natančno in zanesljiv opre d* vidni, moramo našo delavnost podvreči za* ko no m, ki se po svoji obliki in logični i zde* lavi približujejo naravnim zakonom. Vendar je med uporabo pravnih norm in uporabo poj* mov pravoznanstva temeljna razlika. Pri generaliziranju v področju naravoslovja individualnost kot posameznost sploh he pride v poštev. Pojmi naravoslovja ne izražajo edinstve* nos ti hoc tempore et loco določenega pojava, ampak samo občnoveljavne in nujne relacije.'' Pravne norme na so na* perjene na konkretnost in individualnost. Smisel pravnih norm je popolnoma nasproten bistvu naravoslovnih zako* nov. Sicer se tudi ti uporabljajo pri individualnih pojavih, ki so dani samo enkrat v historičnem razvoju, a kar vidi nara* voslovje v teh pojavih ni enkratnost, marveč vedno le občnost, dočim je cilj prava vprav ta, da za to »enkratnost« najde pravično rešitev. Saj njegov predmet ni morda anor* ganska narava, marveč človeška osebnost in možnost sožitja. ordnen. \ViT nehmen also duch die \Vortbedeutung mit einem Schlage aen Inhalt einer Mehrheit von anschaulichen Gestaltungen geuissermas* sen in uns auf, und wir biilden doch nur einen kleinen Teil, vielleicht sogar nichts, von diesem unubersehbaren mannigfaltigcn anschaulichen fnhalte dafeei ah«. 5 R i c Je e rt, Kulhir\vre.senschaft und \aturwi.ssenschait, 42 in nasl. 24 Naravna pravna načela (§ < avstr. drž. aak.) Abstrakcije dogmatike, analiza pravnih pomjov, njih raz* krajanje v slične elemente in združevanje v vedno širše enote morajo služiti samo točnejšemu spoznavanju čim pra* vičnejše možnosti sožitja. Kakor bi bilo obvladanje realnosti — tudi pravne — brez abstrakcij nemogoče, tako ne smemo pozabiti, da so vse to samo priprave za oni stvarniški akt praktičnega uporabljanja ali realiziranja norme, v katerem najde pravo svoj najvišji izraz. Ta posebnost, ki loči pra* voslovje od naravoslovja, izvira končno vprav iz njegovega objekta, ki je človeška osebnost v njegovi dinamičnosti, torej vprav oni princip, ki je diametralno nasproten svetu materije. Neštetokrat ponavljana teza, da operira tudi pravo samo z abstraktnimi pojmi in da ima tudi pravo tendenco vedno večjega generaliziranja, ne izraža vse pravne real* nosti, ampak samo eno — dasi bistveno — stran pravne problematike. Gotovo je res, da velja tudi v pravoslovju xakon najmanjšega napora in da je ideal vsakega zakono* dajca, obseči s čim manjšim številom točno izdelanih pravnih stavkov čim več konkretnih primerov. Ne smemo pa poza* biti, da je cilj teh norm pravilna rešitev enkratnega, ne več ponavljajočega se primera, in da gre tam, kjer se ta enkrat* nost pravnega pojava ne upošteva, predvsem za tehnične težkoče organizacije pravne sigurnosti in mobilnosti pro* meta. Ta pojav, ki bi ga utegnili imenovati tudi invazijo materije v duhovni svet prava, pa ni za pravo bistven, marveč je odvisen samo od kontingentnega hotenja in od okolnosti, v katerih se mora pravna ideja manifestirati. Čeprav ne razpolagamo torej pri tvorjenju pravnih norm z drugimi sredstvi nego z onimi, ki prihajajo v poštev pri tvorjenju naravoslovnih zakonov, si moramo biti na jasnem, da se uporabljajo slednji na mrtvo materijo, prvi pa na življenske, individualne odnošaje. Pravni fenomeni niso del mrtve narave, temveč izraz aktivne človeške oseb* nosti, ki jih ustvarja v svrho obvladanja in stopnjevanja socialnega življenja. i 4. Že sam obstoj družbe kot sožitja posameznikov doka* zuje, da se pravni imperativi udejstvujejo večinoma spon* tano brez vsakega pritiska, ali pa vsaj brez tistega pritiska, ki ga izvaja pravo s sankcijo. Ako bi se velikanska večina normativnih predpisov dejansko ne izpolnjevala, bi moralo sožitje in s tem družba takoj prenehati. Sporni primeri so le minimalni odlomek pravnega življenja in še od teh pride prav neznaten del pred sodišča. Tega se navadno ne zave* damo, ker vežejo pravni spori kot bolestna faza družbe 25 mnogo bolj našo pozornost kakor normalni potek sožitja, o katerem vprav zaradi njegove normalnosti bolj malo raz* mišljamo. Velikanska večina pravnih norm se uresničuje v življenju skoro čisto mehanično. Dnevno sklepamo nebroj poslov, katerih pravnosti se niti ne zavedamo in katere kratkomalo izpolnjujemo. Pravna uredba seveda ni vzrok tega normalnega poteka družabnega življenja, ampak živ* ljenje se sklada s pravom samo zaradi tega, ker je pravo izraz etičnih principov, ki se v življenju udejstvujejo in na katerih sloni sploh vsaka pozivitno pravna uredba. Izsoglašanjasocialnegaživljenjasprav* nimi normami ne moremo zaradi tega še skle* pati, da sedajo abstraktna pravila kot taka brez nadaljnjega uporabljati na socialne o d n oš a j e. To je bil v glavnem smisle klasične ali eksege* tične šole interpretacije, proti kateri se je uspešno uveljavila moderna veda." Znano je, da je izhajala klasična šola inter* pretacije iz dogme o delitvi oblasti, po kateri morata ostati sodna in zakonodajna funkcija strogo deljeni. Po tem nazi* ranju bi sodnik uzurpiral zakonodajno oblast, ako bi sam pravo ustvarjal.7 Vse pravo je že ustvarjeno in vsebovano v zakonih." Gre samo za to, da sodnik to prav n a j d e.'' Vsako osebno sodnikovo mnenje, vsaka samostojnost nje* govega etičnega prepričanja mora izginiti za splošnostjo za* kona, katerega neoseben glasnik bi moral biti. Sodnik je • Prim. temeljno delo G e n v. Methode d' interprčtati:;n et sources en droit prive positif. 191°. 7 »Le mot jurisprudenee doit etre effaec de notre languc: il ne sig« nifie iplus rien dans le nouveau regime. l>ans un Etat qui a unc con* stitu+ion, une legislation, la jurisprudenee des tribunauv n' est autre chose que la loi. II v a toujours identite de jurisprudenee.« RobespierTe v seji 18. nov. 1790, eit. po De Page, De 1'interpretation des lois, 1925, 1,18. " Laurent, Gours elementaire de droit eivil, 1. preface, 9: »Les Cbdeft ne laissent rien a 1'arbitraire de rinterprete; celui*ci n'a plus pour mtssion de faire le Droit. le Droit est fait. Plus d'incertitude; le Droit est čerit dans des textes authentiques«. Mourlon, Repotitions ečrites sur le Gode civtl, I; 3: »Pour le juriscensulte, pour l'avocat, pour le juge un seule droit e.\iste, le droft positif.« Cit. po Honnecase, Preeis i! svečeno svobodhopra-vnenui gibanju v avstrijskih in nemških deželah. 'M Liicken im Recht (Rede gehalten bei Antritt des Rektorats: Bonn 18. Oktober 19021). Le'ipzig 190& Prini. B e 11 i, Metodica e didattiea del diritto secondo Ernst Zittelmann v Rivista Internazionale di Filosofia' del Diritto, 1925, 49 in nasl. Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.) 33 analize se bo tudi izkazalo, da so kodifikatorji ob začetku preteklega stoletja zelo živo čutili potrebe pravnega življe* nja in da niso oni zakrivili kesnejše zmotne interpretacije in teorije o vsevednosti in vsemogočnosti zakonodajca. Hkratu bomo spoznali, da je glavni redaktor avstrijskega civilnega zakonika, Zeiler, združeval temeljito poznanje prakse s tako visokim pojmovanjem filozofskih temeljev prava, da velja v polnem obsegu še danes in da ga mora sprejeti vsak zakonodajec, ki hoče pravično urediti socialne odnošaje. §6. Avstrijski civilni zakonik"1 vsebuje točno določen vrstni red glede uporabe pravnih norm: konkretni primer je treba rešiti najprej po pozitivnih normah zakonika; ako to ne gre, je treba uporabiti analogijo; če ostane primer vzlic temu še vedno dvomljiv, to se pravi, da ga ni moči niti direktno niti s pomočjo analogne interpretacije podrediti pozitivni normi, ga je treba odločiti po naravnih pravnih načelih. -1 Člen 3. uvodnih določb k ital. civil. kod. govori o splošnih načelih prava: »Q na Pora una controversia non si possa decidere con uma precisa disposizicne di legge, si avra riguardo alle disposizioni che res golano časi simili o inaterie anailoghe: ove il caso rimanga tuttavia dubbio, si decidera secondo i principii generali di diritto.« V debati k besedilu tega člena je minister pečata izjavil, da so principi naravnega prava one maksime zdrave nravnosti, ki so splošno priznane; zakono* dajna komisija je izjavila, da tvorijo etični principi bistvo naravnega prava. Prim. Del Vecchio, Sui principi generali del diritto, 1931. Prim. tudi čl. 4 Gode civil. Prvotni načrt nemškega civilnega zakonika je v čl. [ vseboval slično določbo, po kateri je treba ob pomanjkanju pozitivne norme uporabljati določbe glede sličnih primerov in ob po* manjkanju teh temeljne principe, ki izvirajo iz duha celega pravnega reda. Pri končni redakciji se je ta člen črtal, ker je komisija bila mne* nja, da ima izključno znanost opredeliti in določiti metode interpreta« cije. V resnici se tudi faktična omejenost zakonodajca in nevzdržnost tradicionalne dogme o njegovi vsemogočnosti ne pokaže nikjer talko jasno kakor v predpisovanju metod, ki naj se uporabijo pri interpretaciji pravnih norm. Dokler ostane zakonodajec v mejah, ki so predpisane razumu po vedi in po taktičnih razmerah, ne morejo taka interpretativna povelja ne škoditi ne koristiti. Mfi jih ne uporabljamo radi sankcije za* kona. ne radi tega, ker zakonodajec to hoče, ampak radi tega, ker ustre* zajo postulatom, pod katerimi je mogoča pravilna uporaba norm na so* eialne odnošaje. Radi tega ne more biti nobene razlike v metodi inter« pretacije vzlic različnosti sistemov kodifikacije, bodisi da imajo predpise glede interpretacije bodisi da jih nimajo. 3 34 Naravna pravna načela 7 avstr. drž. zak.) V vsej dosedanji literaturi zaman iščemo pojasnila tega, kaj so naravna načela. Od Ungerja nadalje se v avstrijski literaturi ponavlja trditev, da so ta načela istovetna z narav* nim pravom, z naturalis ratio in da torej za praktično* upo* rabo sploh ne pridejo v poštev.2"' Temeljiti komentar Pfaffa in Hoffmanna se glede naravnih oravnih načel izraža zelo previdno in pravi": »Was aber eine Generation iiberhaupt oder innerhalb eines Berufskreises sozusagen mit der Luft einatmet, das erscheint ihr »natiirlich«, so unnaturlich es spateren Generationen erscheinen mag.« V istem proti* slavju pozitivizma, ki predpostavlja, da je pravo vedno že ustvarjeno in da ga je treba samo poiskati, ostane tudi Dniestrzanski,21 po katerem nam je iskati naravna načela prava v raznih socialnih skupinah. Wellspacher končno trdi'": »Es ist ein durchaus zutreffender Gedanke, dass iiber allem positiven Rechte ein hoheres Recht steht, ein Recht, aus dem der Gesetzgeber seine Weisheit nimmt und das den Massstab bildet fiir die Kritik bestehender Gesetze. Ob man dieses Recht Naturrecht oder naturliche Rechtsgrund* siitze oder richtiges Recht nennt, ist gleichgiiltig und ebenso gleichgultig, dass sich die Redaktoren ihr richtiges Recht als ein fiir alle Zeiten feststehendes gedacht haben.« Doka* zov za to svojo trditev pa Wellspacher ni doprinesel. Tudi '-- System des 6. a. Privatrechts, 1876, 67: »Der Bestimmung des osterreichischen Gcsetzes zufolge soli, wenn weder die Geserzes noch die Rechtsanalogie ausreicht, zum Naturrecht die Zuflucht genommen werden.<< Svoje naziranje o prazninah v pravu je Lnger pozneje izpre* menil. Njegov spis »Zur Revi si on des ABGB v Grunhuts Ztischr., XXXI, 397 kaže o tako globokem pojmovanju prava in resničnih potreb socialnega življenja, kakor ga more dati samo temeljito znanje, združeno z ostrim darom opazovanja dejstev. Prim. 1. c. 399: »Solite nun wirklich nur dasjenige Recht sein, \vas in den 1502 Paragraf en des ABGB enthalten ist? Solite \virklich das Grundgesetz gelren: quod non est in codice, non est in mundo? Man kiime damit in eimer grossen Anzahl von Fallen dem praktischcn Resultat nach zu einer denegatio iustitiae. 53 Kommentar zum osterreichischen ABGB. 1S77, I, 198. 24 D ni e s trza n s k y, Die natiirLichen Rechtsgrundsatze, v Fest* schrift zur Jahrhundertfeier des ABGB., 1911. H, 16: »Die natiirlichen Rechtsgrundsatze sind (irundsiitze. die der Natur des Rechts entspre* chen. Sie sind erstens in den verschicdenen sozialen \'erbiinden zu suchen. Sie sind aber auch, unabhiingig von ihnen, in den verschicdenen sozialen Interressengruppen und Interressengemeinschaften, die im Ver* kehrsleben vorkommen, vorhanden.« 85 W e 1 1 s p a c h e r, Das Naturrecht und das ABGB. v c;t. zbor* niku, I, 186. Naravna pravna načela (§ 7 avstr. drž. zak.) 35 J?isko ostane v najnovejšem komentarju k avstrijskemu ci* vilnemu kodeksu"* zvest tradiciji avstrijskega nauka in pravi: »Die Verfasser des ABGB haben unter den natur* lichen Rechtsgrundsatzen das Naturrecht, den Vernunft* kodeks verstanden.« Še bolj konfuzno je v tem pogledu maloštevilno avstrijsko sodstvo, ki se je mimogrede bavilo z naravnimi načeli prava.27 Spričo tega nerazveseljivega stanja nauka in sodstva je treba po našem mnenju posvetiti največjo pozornost pri* pravljalnim delom za kodifikacijo avstr. civ. zakona, da se ugotovi, kaj so prav za prav njegovi avtorji, zlasti Zeiler, mislili z naravnimi načeli prava. Rezultat te historične ana* lize bomo potem primerjali z naukom moderne vede in tako končno prišli do rezultata, ki po našem mnenju razjasnjuje bistvo naravnih pravnih načel. § 7. •Prvo, kar nas pri študiju Zeilerjevih del zbode v oči, je to, da rabi povsod besede »naravna pravna načela« in »občna pravna načela« mešano. Vendar pa se izraz »občna načela prava« mnogo češče ponavlja kakor izraz »naravna pravna načela«.2" V seji od 4. januarja 1802 se je komisija odločila za »naravna pravna načela« takorekoč samo iz stili* stičnih razlogov/'" Vsaj ta okolnost bi bila morala napotiti zastopnike historične šole k temeljitemu raziskavanju bistva teh načel, namestu k pavšalnemu obsojanju, češ, da se isto* vetijo z naravnim pravom, kakor da bi beseda naravno pravo že sama po sebi pomenila obsodbo. V svojem referatu na seji zakonodajne komisije 21. de* cembra 1801 pravi Zeiler, da morajo zakoniki biti popolni, ker mora pravičnost obsegati vso človeško dejalnost. Ne sme biti primera, ki bi se ne dal rešiti na podlagi zakonika. Ta naloga se mora vsakemu zakonodajcu izjaloviti, ako hoče vključiti vse mogoče primere v zakonsko besedilo, ako veže sodnika na doslovno interpretacijo in mu prepoveduje 2" K lan g, Kommentar zum ABGB., § 7, str. 146. N. pr. SIg 573; Gl. U. n. F. 50; 1483; 4145; sodba od 2. marca 1915 (Gl. U. n. F. štev. 7335) pa razume pod naravnimi načeli prava »nicht ein nicht bcstehendes Naturrecht, sondern das zu einer bestimmten Zeit herrschende, von den kjgischen Denkgesetzen getragene R e c h t s * r>ewusstseih des Valkes.«. Za ostalo sodstvo prim. Dniestrzanskv, 1. c. =s Zeiler, Das naturliche Privatrecht, 1819, §§1 — 25; Commenthar iiber das allgemeine biirgerliche Gesetzbuch, 1821, I, Vorkenntnisse. 29 Of ner, 1. c. 24. 3* 36 Naravna pravna načela (.§7 avstr. drž. zak.) soditi po duhu zakona in po občnih načelih prava, skratka ako ga hoče spremeniti v pravosodno mašino. Če pa izhaja zakonodajec iz občnih pravnih načel, če ustanovi jasne in občne pojme posameznih pravnih poslov in izvaja iz njih občna pravila za presojo posameznih pravic in dolžnosti, če postavi sodnike, ki znajo misliti, in jim dovoli, povračati se k istemu praviru, iz katerega je pri sestavi zakona sam izšel, se sme nadejati, da ne bo več pritožb o nepopolnosti zako* nov.3u Pravtako razlaga v svojem komentarju,31 da je spričo neskončne raznovrstnosti pravnih primerov popolnost za* konodaje mogoča samo radi tega, ker temelji pravo na nespremenljivih pravilih, ki se dajo deducirati iz višjih, občnih in za vse mogoče primere veljavnih načel: »Die moralisehe Natur wird, so wie die phvsische, sehr sparsam durch wenige Gesetze regiert, auf die sich alle einzelnen Erscheinungen und Falle zuriick fiihren lassen. Wie die ersteren von der theoretisehen, so \verden uns die letzteren von der praktisehen Vernunft (als dem Vermdgen der Ein* heit)32 gegeben. Die Vollstandigkeit eines Gesetzbuches kann also zwar nie duch eine, auch noch so ausgedehnte, angst* liche Kasuistik32a, worin man j eden eizelnen Fall buchstab* lich entschieden finden soli, wohl aber durch Forschung nach dem Allgemeinen in dem Einzelnen33 und durch Ver* einfachung der Rechtsvorschriften, deren Anwendung der verstandigen Beurteilung der Richter zu iiberlassen ist, erreicht werden. Nur darf die Vereinfachung nicht so weit gehen, dass ein trockenes, abstraktes Rechtssvstem, wel* ches dem Biirger unverstandlich und unbrauchbar, fiir die Richter aber ein weites Feld der eigenmachtigsten Beurtei* 30 Of n er, 1. c. 6. 11 Vorkenntnisse, § XIX. 32 Prim. Stammler, Die Lehre von dem Ri.chtigen Reehte, 1902,. 102: »Ganz anders steht es, wenn man Vernunft aussehliesslieh bei der Bearbeitung empiriseh bedingten Stoffes als das Vermogen regulativer Prinzipien fiir diese Bearbeitung niromt. In dieser Richtung macht edne eigene Betiitigung der Vernunftbegriffe mit dem Anspruche objektiver Richtigkeit der Ergebnisse nicht dre geringste Sch\vierigkeit.<(: '"-a Se nanaša predvsem na Allgemeines Landrecht, iz katerega slovi § 158: »W«s von Planken verordneit ist, gilt in der Regel auch von Stacketen.« M Prim. Kant, Kritik der reinen Vernunft, ed Cassirer, 248: »Ich wiirde daher Erkenntnis aus Prinzipien diejenige nennen, da ich das Besondre im Allgemeinen durch Begriffe erkenne.« 37 lung sein \viirde, die Stelle eines biirgerlichen Gesetzbuches vertreten solite.'"' Zlasti iz citiranega odstavka sledi povsem jasno, da razume Zeiler pod naravnimi ali občnimi načeli prava ona, ki jih dobimo z poenostavljanjem normativnega materiala. Za to moramo poiskati v določeni skupini norm one znake, ki jih združujejo in tako pridemo do zakonov, ki jih ime* nujemo principe ali načela danega normativnega kompleksa. Gre torej za običajno metodo abstrahiranja, ki jo je pravo že od nekdaj uporabljalo, kakor smo poskusili dokazati v §§ 1 in 2 te razprave, ko smo govorili o tvorbi abstraktnih norm in pojmov pravoslovja in ki koncem koncev vodi do čisto praznih, generičnih pojmov." Zeiler poudarja povsem pravilno, da bi bili taki pojmi ne samo nerazumljivi, ampak da bi tudi nudili najboljšo priliko samovoljni interpretaciji. Spričo Zeilerjevega nauka, ki je dovolj jasen in ki se sklada s tradicionalno metodologijo prava, je povsem ne* razumljivo, zakaj hoče Unger nadomestiti naravna pravna načela z analogijo. Razen nesrečnega imena »analogija«, katere uporabnost je zelo omejena in ki zelo slabo karak* terizira ustvarjanje novih norm, ni Unger povedal ničesar novega, kar ni že mnogo prej izrekel Zeiler z vse večjo jasnostjo in idejno silo. Stavki kakor: »Recht s sat z ist die einzelne geltende Rechtsregel, Rechtsprinzip der ieitende Gedanke, der Fundamentalsatz, vvelcher der Bil* dung des einzelnen Rechtssatzes oder einem ganzen Rechts* institut zu Grunde liegt,«30 ali pa »unter Grund des Gesetzes versteht man endlich die schon vorhandene h 6 h e r e R e c h t s r e g e 1, das Rechtsprinzip, dessen conse* 34 Prim. ibid. § 7, str. 63, točka 2.: »Indesscn stehen doch alle Civil* gesettze, \veil sie im Grunde natiirliche, von der Vernunft (dem Ver* mogen der Einheit) gegebene Gesetze sind, in einem naheren oder entfernteren Zusammenhange, sle sind mehr oder minder unter einander verwandt: vielc lassen sich auf diesen, andere auf jenen aillgemeinen Grundsatz, und alle zuletzt auf das oberste Rechtsgesetz zuruckfiihren. Daru m miisscn vvir, vvenn \vir einen Rechtsfall an dem Orte, wo wir die Entscheidung vermuthen, nicht entschieden finden, uns bei anderen damit verwandten Gesetzen Rats holen; \vir miisscn den G run d en dieser vervvamdten Gesetze nachspiiren, und auf solche Art das gemein* sehaftliehe Band, die gemeinschaftlichen Merkmahle und den gemein* Mhnfbrichen Grundsatz als Quelle der Entscheidung aufzusuchen besorgt sein ... Slo klart z. B. die Lehre v.Tin Pfandrecht die Lehrc vom Pfand* vertrage, die Lehre von Testamcnten jene von Codizillcn.« ;:' Prim. opombo 2. " L. c. opomba 2. 38 III. kongres češkoslovaških pravnikov v Bratislavi. quente Durchfuhrung den analogischen anzuwendenden Rechtssatz erzeut hat,«" ali »die Rechtsanalogie besteht in der Bildung einer Entscheidungsnorm aus den Prinzipen des gesamten positiven Rechts«,:,s se najdejo v drugi obliki že vsi pri Zeilerju. Razlika je samo v tem, da išče Zeiler za svoja načela nekakšno najvišjo oporno točko v umnosti človeške narave, in skuša na ta način najti za vso pravno dejavnost enoten, filozofski temelj, ki Ungerju kot poziti* vistu popolnoma manjka. (Konec prihodnjič.) III. kongres češkoslovaških pravnikov v Bratislavi od 12. do 14. oktobra 1930. Pravniška jednota v Bratislavi je naravnost vzorno pripravila III. kongres ter privabila nanj okrog 3000 pravnikov iz vse republike ter nad 100 gostov iz tujine, posebno iz držav Male Antante, dalje iz Poljske, Francije, Švice in celo iz daljne Japonske. Kongres so pozdravili povabljenci iz vse Evrope in celo iz Egipta. Prav poseben sijaj in privlačnost kongresa sta bila podana po osebni udeležbi protektorja kongresa in prezidenta republike T. G. M a s a r y k a, pravosodnega ministra kot zastopnika vlade, trgovinskega ministra, ministra za notranje zadeve, državnega kanclerja in drugih visokih dostojanstvenikov. V nagovoru je kongresni predsednik dr. Vladimir F a j n o r (predsednik vrhovnega sodišča v Bratislavi) pravilno konstatiral, da polaga vodstvo države največjo važnost na pravni red in točno poslovanje pravnikov ter na razvoj pravnega reda. Ta naj bo demokratičen, modern in v skladu z mednarodnim pravnim razvojem. Unifikacija prava v državi je nujni temelj enotne države, pa ni še dovršena. Vsak državljan naj ima kolikor mogoče enoten pravni občutek, h kateremu naj bo že vzgojen v dobi učenja in razvoja. Prezident Masaryk je v svojem odgovoru poudarjal, da bo z vso pazljivostjo sledil razpravam kongresa, ker si je popolnoma svest velikega pomena pravnikov, ki se zavedajo svoje težke odgovornosti v izvrševanju lastnega poklica. Veseli ga, da so si vzeli kot cilj razvoja pravnega reda demokracijo. Vsak praktični pravnik je do gotove mere poleg drugih zakonodajnih faktorjev tudi sam zakonodajec. Zato je njegova odgovornost tem večja. Izreka željo, da bi se pravniki v teoriji in praksi še intenzivneje ukvarjali s pojmom države in nje organizacijo, z nje učinkovanjem in razvojem, da se pojem o državi in demokraciji poglobi in državljani kot taki tudi vzgoje. Pravosodni minister dr. M e i s s n e r je v svojem nagovoru poudarjal, da so imeli po ustanovitvi Češkoslovaške republike rešiti pravniki največjo in najodgovornejšo nalogo ter da so pri tem dosegli popoln 37 L. c. 62. 38 L. c. 65. III. kongres češkoslovaških pravnikov v Bratislavi. 39 uspeh. Pravniki morajo samostojno misliti in v danih razmerah uporabljati zakonite predpise, stremeti pa morajo tudi za takimi predpisi, ki pomorejo h konsolidaciji države, ne pa k ogražanju in razkroju ter k anarhiji. Mlada država ne more hazardirati, temveč potrebuje miren razvoj ter zaščito proti pretresljajem v notranjosti. Naloga češkoslovaških pravnikov je, da skrbe za pravni red v državi in da vzgajajo naraščaj, ki bo spoštoval zakone, jih pravilno zasnoval in tudi pravilno izvajal. V pozdravnih govorih raznih zastopnikov, oblastev in pravniških udruženj, — za Jugoslovene je govoril profesor beograjskega vseučilišča in predsednik za IV. pravniški kongres dr. Dragoljub Arandjelovie — so se poleg običajnih dobrih želj poudarjale tudi uvaževanja vredne misli n. pr. da je pravo treba poenostaviti, da ne nastane vsled nepreglednosti množice predpisov kaos in zmeda, v kateri se ne znajdejo strokovnjaki, kaj šele navadni državljani, ki so jim predpisi namenjeni, da mora sloneti pravni red na pravičnosti in da je treba velike potrpežljivosti in obzirnosti, da se bo pravno mišljenje posameznih delov državljanov, ki so se razvijali cela stoletja v različnih prilikah, spravilo v sklad s celoto. Po slavnostni otvoritveni seji v Narodnem gledališču se je glavno delo vršilo v šestih odsekih, toda na žalost istočasno, tako da je bilo nemogoče sodelovati v več ko eni sekciji. Vrhtega je bilo v vsakem odseku obravnavanih po več vprašanj v tako kratko odmerjenem času, da bi gotovo trpela temeljitost razprav, če bi ne bili referati že pred kongresom pravočasno doposlani vsem udeležencem kongresa na proučevanje in v izjavo. Z ozirom na to se poročila niso več čitala in so poročevalci imeli zbrane pismene pripombe udeležencev, ki jih je bilo pred kongresom odposiati, tako da so mogli že nanje reagirati in se je debata s tem zelo okrajšala. Na ta način je bilo omogočeno, da so se tudi zunanji gosti udeleževali dela v odsekih, za kar jim je bila izrečena na zaključnem zborovanju posebna zahvala. Poročati je samo še o posameznih vprašanjih, o katerih se je v odborih razpravljalo in o sprejetih resolucijah posameznih pododborov, ki so bile potem skoro soglasno sprejete na zaključnem slavnostnem zborovanju. V prvem odboru za državljansko pravo se je razpravljalo o m e d-pokrajinskem pravu v notranjosti republike, dokler se popolnoma ne izenači državljansko pravo. Sprejela se je resolucija, da se ne priporoča ureditev te zadeve s posebnim zakonom, temveč prepušča judikaturi, da jih še dalje rešuje kakor doslej. Isti odsek je v razpravi, kako je preprečiti škodljivo drobljenje kmečkih posestev, sklenil prositi, da naj se najprej čim hitreje izvede poprava katastrskih in zemljiško-knjižnih razmer na Slovaškem in v Podkar-patski Rusiji, da naj se zlasti pospešita komasacija in melioracija, kjer še nista bili izvedeni, in da naj se nadaljuje s konsolidacijo razmer z izgraditvijo kmetijskega kredita in zavarovanja. Glede zavarovanja stavbinskih kreditov je bil odsek mnenja, da se ne priporoča poseben zakon glede na zboljšanje stanovanjskih razmer. Drugi odbor za zasebno pravo je razpravljal o reformi veljavnega akcijskega prava in sklenil, da naj se obdrži koncesijski 40 III. kongres češkoslovaških pravnikov v Bratislavi. sistem. Glede prospekta se priporoča prevzem predpisov na Slovaškem veljavnega ogrskega trgovinskega zakona tako pri simultanem, kakor tudi sukcesivnem ustanavljanju in glede odgovornosti ustanoviteljev. Prepovedi emisije pod pari in novih emisij, preden so popolnoma plačane starejše, naj se obdržijo. Zagotoviti je vplačilo osnovne glavnice s tem. da se poostrijo sankcije zoper ustanovitelje. Lastnikom akcij starejših emisij naj bo izrecno priznana pravica do akcij nove emisije, ta pravica se sme omejiti le s kvalificirano večino občnega zbora. Glede organizacije naj se predpiše, da morajo biti člani uprave samo fizične svoje-pravne osebe, da naj bo izključitveni razlog bračna zveza, sorodstvo in svaštvo za nadzorni odbor, da mora imeti večina članov uprave svoje bivališče v tuzemstvu, dočim naj vlada odloči, ali naj se zahteva tudi državljanstvo, ali ne. člani uprave morejo biti samo lastniki akcij v tako visokem številu, da bi se ta predpis ne mogel obiti. Člani uprave se morajo posvetiti poslovanju družbe s skrbnostjo dobrega trgovca. Za odškodninski zahtevek naj bo ustanovljena solidarnost, oprostilni razlogi naj bodo samo nezakrivljena nevednost o škodljivosti in pa izrecno zavarovanje člana proti škodljivemu sklepu. Aktivna legitimacija za uveljavljanje odškodninskega zahtevka naj pripade družbi, zastopani po nadzorstvenem svetu. Za člane uprave naj bo prepovedano konkurenčno udejstvovanja in za njihove posle z družbo predpisano odobrenje nadzornega odbora. Nadzorni odbor naj bo obligatoren, pri čemer smejo V. mest zasesti neakcijonarji. Nadzorni odbor se more oprostiti odgovornosti za pravilnost računov le, če pregled računov prepusti strokovnjakom. Če nima v svoji sredi računskih strokovnjakov, naj bo njegova dolžnost, naprositi za pregled računov strokovnjake. Prepove naj se, izdajati akcije z večjo pravico do glasov. Dosedanji predpisi glede zaščite manjšine so nezadostni in jih je spopolniti po vzoru nemškega trgovinskega zakona in zakona o osnovanju akcijskih družb iz leta 1930. Treba je večje publicitete za delo v akcijskih družbah, zlasti za bilansiranje. Treba je povečati pravico akcionarja na informacijo, ki naj pa ne bo individualna in ki naj se vrši samo na občnem zboru. Dosedanji predpisi glede finančnega prava so nedostatni. Potrebni so specialni predpisi, kako sestavljati bilance, pri čemer se pa ne priporoča, da bi se zakonito pripuščale tihe rezerve. Drugo vprašanje se je tikalo zaščite avtorjev na področju radiodifuzije z ozirom na člen 11, bis rimske konference iz leta 1928., kije dopolnila člen 11. bernske konvencije. Sklenjeno jc, da je prilagoditi češkoslovaški zakon rimskemu zaključku in razširiti zaščito avtorjev tudi za radiodifuzijo, pri čemer je omogočiti društvom za difuzijo, ki stoje pod državnim nadzorstvom, njihov obstoj, na drugi strani pa zaščititi materialne in idealne interese avtorjev. Kar se tiče dopustnosti prenosa zahtevka lia odškodnino še pred nastopom škode, se priporoča, da naj se tak odstop pri reformi civilnega prava ne dopusti, izvzemsi v korist oseb, ki imajo stvarno pravico na zavarovani stvari, odnosno direkten interes na ohranitvi stvari. Pri tem pa je treba omogočiti, da bo zavarovalec zavarovano stvar znova lahko zgradil ali uredil. Zavarovanje tujih stvari naj se smatra kot zavarovanje na tuj račun, v kolikor ni razvidno, da gre za zavarovanje lastnega interesa. III. kongres češkoslovaških pravnikov v Bratislavi. 41 Tretji odsek se je bavil z vprašanji civilnega postopnika. Prvo vprašanje glede dopustnosti novot v prizivnem postopku je bilo predmet silno živahnih debat. Pravniki iz Slovaškega in Podkarpatske Rusije so bili enotno za pripustitev novot v prizivnem postopanju. Prav tako vsi člani kongresa, ki so pripadali advokatskemu stanu. Dasiravno je predsednik že vnaprej izključil iz debate vse ne-pravniške in občne argumente, n. pr. konservativnost, demokratičnost, tuji vzori itd., je vendarle razprava postala tako ogorčena, da ni prišlo do nobenega sklepa in zato tudi na glavnem zborovanju ni bil ta predmet obravnavan, češ, da se znanstveno razpravljanje tam neha, kjer se začnejo strasti. Zato je bil ta predmet pridržan razpravljanju na prihodnjem pravniškem kongresu. Glede ostalih vprašanj je prišlo do sporazuma, pri čemer se je ugotovilo, da je pogoj za izvedbo sklepov ta, da bo češkoslovaško sodstvo v popolnoma normalnem stanju, za katero naj skrbijo vsi odlični faktorji. Pridrži naj se ustanova sodnikov poedincev tudi v zbornosodnih stvareh na I. stopnji. Razširjenje njihove kompetence se odklanja, pač pa naj bo strankam prepuščeno, da se zedinijo na sodnika poedinca v imovinskih sporih, ki spadajo pred senate. V pravdah za ločitev zakona naj bi se dopuščala obnovitvena tožba brez posebne omejitve. V zadevah l-azporoke in pa neveljavnosti zakona pa le takrat, kadar se zahtevku ni ugodilo. V vprašanjih obstoja zakonske zveze naj sploh ne bo pripu-ščena obnovitvena tožba, če je bilo razsojeno, da je zakon neveljaven ali pa dovoljena razporoka. Le v vprašanju krivde naj bo dopustna obnovitvena tožba. IV. odsek je razpravljal o kazenskem pravu. Predvsem se je izrekel za reformo obstoječega zakona o tisku iz leta 1924. glede obrambe časti in pa za pospešitev celega postopka. Tudi za ta kazniva dejanja naj veljajo splošna načela kazensko-pravne odgovornosti. Glede dokaza resnice naj se ne zahteva striktni dokaz, temveč dokaz, da je očitek v bistvu istinit. Glede porotnih sodišč se izreka za njih reformo, kakor je predložena leta 1929. v kazenskem pcstopniku. Glede mladinskega sodstva se priznava nujna potreba kodifikacije in uni-fikacije kazenskega sodstva nad mladino in pozdravlja vladni zakonski osnutek. Materialno in formalno kazensko pravo naj bo spremenjeno tako, da se bo mladina lahko uspešno zboljšala ter nravno in socialno ohranila. Izraža pa želje, da naj sodnik ne bo prisiljen v slučaju kriv-doreka naložiti kazen, temveč umestne vzgojne mere, dočim naj pri daljših kaznih na svobodi bo sodniku dana pravica, da odredi najvišjo in najnižjo mero kazni, ki naj bo v tem okviru izvrševana samo tako dolgo, dokler se ni dosegel vzgojni cilj kazni. Peti odbor za javno pravo je razpravljal o ničnosti upravnih aktov in priporočal, da naj se imenuje tak akt le tedaj neveljavnim, kadar se hoče izraziti popolna neučinkovitost. Glede odgovornosti države za škodo, povzročeno po uradnikih, se je odsek izjavil za tako odgovornost s pravico regresa proti organom. O škodi naj razpravlja tako glede obstoja, kakor tudi glede višine upravno sodišče. Isto velja glede škode zaradi neuradovanja. Ta odsek je razpravljal tudi o državnih podjetjih, pri čemer se je priporočalo, da naj se imenujejo tako samo tipična podjetja. Takim državnim podjetjem, ki imajo pridobitni namen, naj se priznava pravna 42 Književna poročila. subjektiviteta in neodvisnost od državne administracije. Poenostavljenje uprave je nujno potrebno, pri čemer bo tudi upoštevati pravno varnost državljanov napram interesom zavoda. šesti odsek za finančno pravo je razpravljal o fondih za i z-ravnanje ter ugotovil, da so bili potrebni samo v prehodni dobi. Pri definitivni ureditvi financ samoupravnih teles je ugotoviti njihove naloge in jih spraviti v sklad z dohodki. Odbor se je izrekel za reformo kazenskega postopka v d oh o d ars tvenih stvareh po načelih modernega kazenskega prava in postopka, torej za obtožbo, javnost razprave, svobodno ocenjevanje dokazov in podobno. V senatih takih kazenskih sodišč bi morali sodelovati finančni pravniki. Odsek se je tudi izjavil za reformo pristojbinskega prava in za nov zakon, ki naj bo sestavljen sistematično in ne po abecedi in kolikor mogoče enostavno. Takse naj bodo izražene v procentih. Kongres je bil spopolnjen tudi z raznimi družabnimi prireditvami. Dr. J. žirovnik. Književna poročila. Dr. Pavlovič Toma: Osnovi meničnog prava i komentar novog meničnog zakona sa odnosnim zakonima i uredbama. »Urania«, Novi Sad, 494 strani, cena nevezani knjigi 100 Din, vezani 120 Din. Dočim imamo k novemu meničnemu zakonu že celo vrsto komentarjev in tudi nekaj sistemov, vsebuje Pavlovičeva knjiga sistem (občni del, 108 str.) in komentar (320 str.). Dodani so kot III. del »osnovi postupka u meničnim stvarima« s komentarjem §§ 643—654 novega zakona o civilnem spornem postopanju in uredbe o protestnih registrih in praznikih, zakon o dopolnitvi § 109 m. z. in § 28 č. z. in obširno stvarno kazalo. Pisatelj je občni del namenil kot učbenik onim, »koji nemaju ni osnovna znanja iz meničnog prava« in vzel vanj toliko, kolikor misli, "da je potrebno za onog, koji dotle nije poznavao osnove meničnog prava, da bi mogao razumeti razlaganja u komentaru«. »Upotreba ko-mentara«, pravi pisatelj dalje, »pretpostavlja dakle, da je čitalac ili proučio opšti deo ove knjige ili da poznaje inače koji raniji menični zakon, u glavnom pretpostavlja, da ga sudija, javni beležnik ili advokat upotrebljava.« Ker pripadniki teh poklicev poznajo dosedanje menične zakone in eden ali drugi sistem meničnega prava, je s tem prav za prav rečeno, da delitev ni bila potrebna, tem bolj, ker pisatelj sam priznava, da se ni mogel izogniti pozivanju poedinih mest občnega dela v komentarju in obratno. Ker je težko reči, kateri način razporeditve snovi meničnega prava je najboljši, ni da bi prigovarjal sistemu občnega dela, vendar je nekam čudno, da so prigovori za indosamentom, pa pred obliko, sestavinami in vsebino menice, akceptom, avalom; da je menična zaveza obdelana za indosamentom in akceptom, pa pred avalom in intervencijo, indosa-ment pred izdajo temeljne menice; da je protest za menično-pravnimi dejanji, ta pa pred avalom in intervencijo itd. Priznati pa je treba, da je pisatelj snov po sistemu, ki si ga je začrtal, obdelal prav spretno. Književna poročila. 43 V komentarju so pri vsakem paragrafu na kraju, za razlago, navedene odločbe avstrijskega, češkega in madjarskega vrhovnega sodišča in stola sedmorice, kolikor so po pisateljevem mnenju še uporabljive z ozirom na naš novi menični zakon. Pri izberi sodb bi bila po mojem mnenju potrebna večja kritičnost; pisatelj neredko navaja nasprotujoče sd razsodbe — to seveda nikakor ni krivo —, ne da bi vedno zavzel odločno stališče, katera se mu vidi pravilna. Škoda je tudi, da poleg številke in leta ni navedena tudi zbirka odločb ali strokovni list, kjer je sodba objavljena. Kontrola je tako jako otežena, kar je tem nepri-jetneje, ker gre za sodbe na temelju »starih« zakonov in bi bilo cesto prav koristno uveriti se, ali citat res ustreza dejanskemu stanu primera — večkrat je to precej dvomljivo. Dobro, dasi malo nenavadno je, da so poedini odstavki v občnem delu in komentarju neprekinjeno šteti z zaporednimi številkami, citacija je s tem zelo olajšana. Stvarno je komentar prav dober, veliki večini pisateljevih trditev treba povsem pritrditi; posebno naj omenim izvajanja v št. 19, 55, 217, 410, 416, 417, 426, 427, 442, 455, 533/1, 535, 545 odst. 2, 680, 694, 700, 742, 861, 1002, 1013, 1015, 1099, 1154, 1165, 1197, 1204—1210, 1219—1234 (zlasti 1230), 1272. škoda le, da se je pisatelj, ki ima mnogo dobrega čuta za pravilno mnenje, v nekaterih spornih vprašanjih zadovoljil s tem, da je enostavno navel nasprotna mnenja. Motilo bo, da pisatelj poleg nekaterih nemških in madjarskih avtorjev navaja samo Stražnickega, čimiča in Vrbaniča. Domača literatura o našem novem meničnem zakonu bi morala biti izčrpno citirana, v sistemih bi se morala povsod navesti stran! V vseh poedinostih se pač ne skladam s pisateljem. Naj navedem najvažnejše primere, v katerih se mi pisateljeve trditve zdijo krive ali vsaj dvomljive (številke pomenijo odstavke v knjigi). Št. 26. Pogrešna je trditev, da more podpis akceptanca za čast biti na lastni menici; pravilno, dasi ne povsem jasno, v št. 233 lit b. — Št. 35. Obveznica ni vedno samo dokazna listina; ne bi podpisal tudi mnenja, da je pri menici »papir« glavna stvar, menična terjatev odnosno zaveza pa akcesorna. Zato tudi izvajanj v št. 36 in 37 ne bi vseskozi odobril, n. pr. št. 36 t. 5, št. 37 t. 2 in 3. — Št. 42, 43, 44. Trditev, da indosatar po indosamentu postane »samostalan, od obima indosantovog prava nezavisnim (sic) vlasnikom menice«, da z lastninsko pravico pridobi v menici vtelešeno menično terjatev »u onoj sadržini, kao što je u menici izraženo,« je pisatelj sam ovrgel, ko v št. 134 pravilno uči, da »zakoniti imalac menice je večinoma ujedno i sopstvenik menice, ali ne mora biti. Zakoniti imalac menice, i ako nije sopstvenik, može vršiti prava verovnika meničnog t. j. sva prava, koja iztiču iz menice« r pravilno tudi v št. 494—500. Vendar pa se »lastnina« zopet nepotrebno in celo krivo uporablja za tolmačenje učinkov prokurnega, navideznega in zastavnega indosamenta (št. 566, 558, 561). — Št. 43 lit. d. Ni res, da bi indosament nadomestoval denuntiatio debitoris cessi, češ »kod cesije dužni mora biti o cesiji obavešten«. Predvsem za veljavnost cesije denuntiatio ni bistvena, pri menici pa dolžnikov o indosamentu ni treba obveščati predvsem zato, ker gre za iskalni dolg, čigar plačilo se more redno zahtevati le z menico v roki. — št. 50. Krivo je, da je blanko-indosament le oni, ki vsebuje samo indosantov podpis; bistveno je za slepi indosament, da ne označuje indosatarja, bolje v št. 476. — Št. 57—62. 44 Književna poročila. Premalo je pojasnjena razlika med nepoštenostjo v smislu § 16 odst. 2, lokavstvom po § 16 odst. 1 i zlomiselnostjo ali veliko nemarnostjo po 5 15 odst. 1 m. z., bolje v komentarju pri § 16. — št. 95 si., 326 si., 366, 383. Plačilni kraj in kraj izdaje se ne bi smela navajati kot sestavini temeljne menice, ki ni treba, da so na vsak način na menici; samo to ni potrebno, da bi bila posebej, naravnost, označena kot taka, krajevni določili sami se morata dati posneti iz same menice. — št. 107, 536/3, 540/8. Niti besedilo zakona niti praktična potreba ne podpirata trditve, da bi se smela mesta, ki so namenjena za določitev dospetka, kraja izdaje in plačilnega kraja, pa so ostala prazna, izpolniti le, če se za menico upotrebi uradna golica, vse to je, ako je menica stilizovana po razporeditvi uradne golice, mogoče tudi takrat, kadar se ni upotrebila uradna golica. — št. 151, 320 (51), 598, 723, 797, 798. Ne bo prav, da protest nikdar ne bi bil potreben za očuvanje meničnih pravic zoper glavnega meničnega zavezanca: po S 59 odst. 2 m. z. bi bil prost zaveze okceptant, če se menica, ki je on ni plačal, ne predloži osebi, ki jo je sprejela njemu v čast, in se ne napravi protest, ako je ne plača. — št. 168. Ni pravilno, da je niz indosamentov neprekinjen, kadar je prvi mdosament podpisal remitent, vsak sledeči pa indosatar iz prejšnjega mdosamenta; za (formalno) legitimacijo zadostuje podpis z imenom remitenta itd.; pravilno v št. 175. — Št. 185. Ni prav, da se regresnemu zavezancu plačilo ne sme potrditi na menici, on tega le ne more zante-vati; pravilno v št. 779. — št. 294, 298. Netočno je, da sta Jugoslavija (in Poljska) haaški menični regleman sprejeli na osnovi mednarodne obveze kot podpisnici haaške konvencije, ta konvencija je iz 1. 1912. Taka zaveza jima ni bila naložena niti po mirovnih pogodbah. Pač pa je res, da so vse ali vsaj večina držav, iz katerih ozemlja sta nastali Jugoslavija in Poljska, bile podpisnice haaške konvencije. — Št. 405, 414, 418, 542/1, 2. Dasi so izvajanja o domicilu in domicilijatu vobče prav dobra, se vendar ne more reči, da je razlika med §§ 4 in 26, odst. 1 m. z., v tem da prvi govori o domicilu v tem smislu, da naj se plačilo išče pri kom drugem nego pri trasatu, drugi pa v tem smislu, da je menica plačljiva v drugem kraju nego v trasantovem prebivališču; v resnici obsega S 4 oba primera, S 26 pa daje določbo za drugi primer. — Kar se tiče naknadnega domiciliranja po imetniku menice, po mojem mnenju ni dovoljeno, če za ta del ni sporazuma ali prometne šege; to kaže baš § 16, odst. 2. — št. 538/2. Izraz »da je menica naknadno ispu-njena protivno učinjenom sporazumu« ne zadene samo po vsebini nepravilne izpolnitve, nego tudi izpolnitev po drugi osebi kakor oni, ki naj bi po sporazumu blanko-menico naknadno izpolnila. Res je le, da je sporazum glede vsebine pogosta, glede osebe izpolnitve pa prav redka stvar. — št. 573. Tu bi bilo kazalo citirati št. 700 in 717. — SP I (str. 227). (Madjarska) sodba, da ima akceptant, ki je menico plačal, menično tožbo zoper soakceptanta, kolikor se temu ne protivi občepravno razmerje med obema, je, tako splošno, prav gotovo kriva: kontrolirati je nisem mogel. — št. 607. Sam podpis na hrbtu menice ne bo vedno pomenil indosamenta, lahko ne bi pomenil sploh nič (meničnopravnega). — št. 609. Bojim se, da ne bo vedno tako lahko, kakor meni pisatelj, ustanoviti, ali sam podpis na licu menice pomeni aval ali trasantov podpis. Kriterij, da trasantov podpis mora biti pod besedilom menice, odreče, če sta oba podpisa (na desno) pod besedilom, razlika je pa znatna, Književna poročila. 45 sotrasant ima menične pravice samo zoper akceptanta, avalist tudi zoper trasanta. — št. 659 lit. c. Akceptant ni v zamudi šele od vročitve menične tožbe, nego že od brezuspešne (pravilne) prezentacije radi plačila; ne vem, kako more pisatelj nasprotno trditi s pozivom na sodbe, ki jih navaja pri S 41 mz. — št. 748. Gotovo se protest lahko oprosti tudi brez zaznamka na menici, ampak potem oprostitev ne velja napram onim, ki jim trasant ne dokaže, da jim je bila znana. — št. 764. Primer, ki ga daje pisatelj za izračunavanje regresne vsote pred dospetkom, ako so v povpoglednici določene obresti od menične vsote, in njegova polemika s Stražnickim sta kriva. Pisatelj trdi, da nima smisla obresti (iz menice) naprej računati od akceptiranja do dospetka in potem odbijati jih za čas od trenutka regresa do dospetka, češ, da se doseže isti rezultat, če se računijo samo od dne akceptiranja do dne regresa; na pr. menična vsota 100.000 Din s %'/, obrestmi naj se plača 4 mesece po akceptiranju; po računu Stražniskega da bi dobili 100.000 + 100.000 X 6 X 4 100.000 X 6 X 3 ---= 102.000 — 1500 = 100.500; 100 X 12 100 X 12 to pa dobimo tudi, če računimo 100.000 + 100.000 X 6 X 1 = 100.500. 100 X 12 Ta račun ni pravilen, po Stražnickem je formula 100.000 + 100.000 X 6 X 4 102.000 X 6 X 3 100 X 12 100 X 12 100.470. Pri tem pa je pisatelj še prezrl, da obrestna mera v menici ni da bi morala biti enaka eskontni meri (§ 47 mz); razlike so potem lahko mnogo večje, n. pr. v menici 12%, eskontna mera 5%; po Stražnickem — čigar mnenje je edino osnovano v zakonu — 100.000 + 100.000 X 12 X 4 104.000 X 5 X 3 --------=s 102.700 100 +.12 100 X 12 po Pavloviču pa 101.000; ali v menici 4"a, eskontna mera 6'^, po Stražnickem 100.000 + 100.000 X 4 X 4 101.333.33 X 6 X 3 _ ^ ^ 100 X 12 100 X 12 - • • , po Pavloviču 100.333.333. (Na obresti do dne akcepta se nisem oziral.) — Št. 828, 829. Po mojem mnenju plačnik za čast originarno dobi menične pravice; naš zakon je, po haaškem reglemanu, res nekoliko nejasen, ženevski regleman (1930 1.) je nejasnost odpravil v smislu mojega mnenja. — št. 854. Ne bo res, da hranitelj ne sme v akcept poslanega dupli-kata vrniti pošiljalou; on je pošiljalčev mandatar in se mora ravnati po njegovih navodilih, dokler se ne oglasi imetnik cirkulacijskega duplikata. Ta ima, če ne dobi v akcept poslanega duplikata, nadaljnjo pot predpisano v § 65, odst. 2, mz., nima pa nikakršnega zahtevka zoper hrani-telja. — št. 918. Pisatelj dvomi, da bi se o več soglasnih menicah smel napraviti en sam protest, seveda ako sta protestant in protestat v vseh isti osebi; ako pa se to prizna, meni, da tak protest vendar ne bi bil mogoč, če je protestat v eni menici trasat, v drugi domicilijat; to je seveda res, ampak ti dve menici nista soglasni! — št. 946. Tolmačenje besed »list po list« v § 76, odst. 2 mz. v tem smislu, da treba za prepis 46 Književna poročila. vsakega protesta v protestni register vzeti nov list, da se torej prepis ne sme začeti n. pr. sredi strani, če je druga polovica prazna, niti ne na drugi strani lista, čigar prva je popisana, se mi vidi preozko. Zakon hoče pač le reči, da naj v registru ne [bo nepotrebnih praznin; nekaj praznega prostora pa bo treba puščati že za vpisavanje zaznamkov po § 7 uredbe o protestnih registrih. — št. 964. Pisatelj meša priposestvovanje z zastaranjem in govori celo o »meničnopravni doselosti«. — št.1041. Ni potrebno, da bi zastavodajalec v pismeni izjavi po § 86 odst. 1 mz. izrekel, da si sme zastavni upnik zadostiti brez tožbe; to dovoljenje daje zakon, samo za dajanje zastavne pravice je poleg predaje potrebna pismena izjava. — št. 1074. Ni res, da akceptant ne more zahtevati amortizacije menice; § 90, odst. 2 mz. daje pravico zahtevati amortizacijo menice vsakomur, ki bi na osnovi prešle menice bil upravičen uveljaviti kako pravico, in akceptantu je morda prešla plačana pa nepobotana menica. — št. 1083. Da se izreče amortizacija, ni treba novega predloga po izteku ediktalnega roka. Zakon ga ne zahteva, praktične potrebe tudi ni: kdor je sprožil amortizacijsko postopanje, baš hoče (končno) amortizacijo. — Št. 1187. Po mojem mnenju ex fide bona ne more biti sporno, da morata protestant in protestni organ upoštevati resnično poslovalnico (stanovanje) protestata, če jima je znana in vesta, da je naslov v menici naveden nepravilno. — št. 1189. Dvomljivo je, ali sama činjenica, da se prote-stat ni protivil prezentaciji v nepravilnem času, pomeni njegov pristanek; vsekako bo previdnejše, v protestu pozitivno ugotoviti pristanek. Te pripombe naj ne zmanjšujejo knjigi vrednosti, le dopolnjujejo naj jo. Vsled svoje vsebine, gladkega in lahko razumljivega jezika zasluži, da po nji pridno segajo tudi slovenski pravniki. M. Škerlj. Dr. čulinovid F.: O slobodi volje, štamparija Vujičin Lazar, Veliki Bečkerek. (Brez letnice.) št. 143. Cena? Pisatelj je starešina sreskega sodišča v Velikem Bečkereku, pa ga srečamo prvič kot borca na poprišču kazenskopravnih problemov. Naznanjeno njegovo delo se loti temata, ki sega globoko v pravno filozofijo. Smer mu je jasna. Na dveh mestih jo je pregnantno izrazil. Na koncu prvega dela (str. 37) pravi: »Mislim, da me neče pobiti budučnost, ustvrdim li da če determinizam posvetna suzbiti i poslednje tragove indetermini-stičkog shvatanja i da če se mnogi od naših potomaka u čudu pitati, čemu je trebalo tolike borbe, da se objasni ovako jasna istina.« Na kraju tretjega (zadnjega) poglavja pa je prišel do zaključka: »Determinizam vodi do toliko željenog carstva božjega na zemlji, jer če po njemu doči do prave moralnosti bez krivnje i bez kazne, po njemu če doči do čistog altruizma, a to je najviša i najčišča društvenost« (str. 143). Vse te teze skuša pisatelj podkrepiti v lepih besedah z logičnimi in psiholo-gičnimi izvajanji, pa tudi z mnogimi historičnimi reminiscencami. Knjiga se lepo čita, ali strokovnjaku pravniku ni prinesla novih odkritij, niti novih argumentacij. O konstrukciji kazenskega prava na deterministični osnovi čitamo pri Culinoviču (str. 128): »Mesto zločinca — socialno opasan individuum, mesto krivnje svest o protipravnosti, mesto kazne socialnozaštitna mera«, če pravi pisatelj o našem kazenskem zakoniku z dne 27. januarja 1929, da ima le neke indeterministične spomine kot v § 73, da pa ga je šteti v vrsto determinističnih pozitivnih prav, potem prezre kardinalno njegovo zasnovo: Naš kazenski zakonik je premostil brezdno pravnofilozofskih sporov na ta način, da je uvedel poleg kazni Književna poročila. 47 — očuvalne odredbe (»mere bezbednosti«> in da imajo poslednje pač nalogo vršiti funkcije zaščitnih mer, ali — v glavnem ostane vendar vraounljivost in kazenskopravna odgovornost podlaga — kazni. Sicer pa smo nazora, da tudi Čulinovičeva »svest o protipravnosti« ne bi mogla imeti mesta v deterministični zasnovi kazenskega prava; saj je tudi njena pojava nujna v smislu determinizma. Za praktično kaznovanje država zares ne potrebuje niti indeterministične niti deterministične idejne zasnove, ampak samo možnost spoznanja in na njej temelječo zavest storilca, da ravna proti normam kazenskega zakona. Niti fikcije te možnosti ne pripušča; če je zavest podana, pride kazen, če ni podana, ker ni vračunljivosti, pride, kjer treba (povsod ni potrebe), — odredba očuvalnega sredstva. Dasi se torej z načelnim gledištem o potrebnosti determinizma ne strinjamo, ipak priznamo, da je njegovo delo z velikim trudom napisano štivo kot nalašč za uvod v pravno filozofijo, ob katerem se more kritični duh čitalca razbistriti in dokopati do lastnega mnenja — o svobodi volje. Samo glede mnogobrojnih citatev si utegne kritični čitatelj poželeti toč-nejše označbe vira in ne samo splošnih trditev o trditvah drugih pisateljev, ker se sicer citati ne dajo najti. Upamo, da se bomo z razboritim pisateljem še večkrat srečali na polju kazenskopravnih problemov. Dr. Metod Dolenc. Dr. Rudolf Pollak: Rechtsfalle aus dem Wechsel- und Scheckrecht. Moric Perles. Dunaj in Lipsko. 1928. 62 strani. Cena? Knjižica je 2. oddelek 2. zvezka zbirke, o kateri sem poročal v SI. Pravniku 1928, str. 182, (gl. tudi SI. Pravnik 1930, str. 48). Kar je tam rečeno, velja tudi za to knjižico, edino to bi se morda dodalo, da je od 124 primerov — med njimi le 10 čekovnopravnih — znatno več lahkih nego v drugih zvezkih, pač posledica formalnosti meničnega prava. V mnogih primerih je rešitev soodvisna od predpisov občnega državljanskega, trgovinskega, procesnega, izvršilnega, stečajnega, poravnalnega prava. Tako spajanje je na polju meničnega prava jako smotreno, saj v življenju ni drugače, vendar je nekaj primerov takih, da prav za prav ostane prav malo meničnega prava (n. pr. št. 38, 52, 61, 81). Pri znatnem delu primerov bi rešitev po naših novih zakonih o menici in čeku bila lažja ali drugačna neg-o po avstrijskem pravu ali bi se vsaj drugače utemeljevala (n. pr. št. 4, 9, 23, 26, 30, 48, 55, 56, 60, 62, 70, 83, 87, 102, 106, 109, 113, 115, 116. 123, 124); na to bo moral misliti, kdor bo pri nas uporabljal zbirko. Stvar okusa je, ali kaže v meničnopravnih primerih za udeležene osebe uporabljati tudi imena kakor Marullus, Lentulus, Labie-nus, Cajus, Fabius. M. škerlj. Dr. Abraham Hans Fritz: Vom Rechte, das mit uns geboren. Das Ziel (Der Weg) Der Meister. Berlin 1929, Verlag von Otto Liebmann. M. 5.50. Str. 136. Knjiga je bila spisana o priliki petdesetletnice, odkar se je pričela praksa državnega sodišča v Nemčiji (1. oktobra 1879), in naj ima svrho. da pripravlja pot pravni bodočnosti. Izhaja iz pač pravilnega opazovanja, da se baš sodobna inteligencija v svoji globoki notranjosti odvrača od našega pozitivnega prava in še bolj od našega praktičnega pravosodja. Izobličil se je nov pravni ideal: Pravo naj bi bilo podvignjeno od duha najjačje stvarnosti, od izenačenja med zahtevami celokupnosti in vsakega individua; ono naj se prikazuje kot zapoved vsestranskega med- I,s Književna poročila. sebojnega spoštovanja, a kot prokletstvo vsake »unfairness«. Spoznanje tega ideala vodi do razpotja med moderno mislečim človekom in med profesionalnim pravnikom, že Goethe je to občutil, ko je rekel: »Es erben sich Gesetz und Rechte, wie eine ew'ge Krankheit fort. . . Weh dir, dass du ein Enkel bist! Vom Rechte, das mit uns geboren ist, von dem ist leider nie die Frage«. Tu da je dana klasična formulacija pravega prava. Abraham, berlinski odvetnik, že znan pravniški pisatelj, misli, da je resno uvaževati očitek, da delajo državne zakone starci, mesto »mladine«. Nedostaje eksperimenta »mladine«, premalo je med pravniki »produktivnih tvorcev«, merodavni so največ politični vidiki. In vendar revolucionarni prevrati ne smejo služiti za izvor tvorbi prava za bodočnost, oni morajo ostati historično-izjemni pojavi. Pisatelj ve, da je ustvaritev fundamentov za novo pravo še daleko, pot do tja pa mu je zapisana v Nietzschejevi tezi: »Kar najmanj države, kolikor mogoče malo državnega prisilnega prava«. Bodočnost naj prinaša čimveč, veliko več nego doslej — avtonomnega prava; razvoj prava naj pride v roke tistih nosilcev oblasti, ki že doslej posredno vplivajo nanj (zlasti kolektivnih korporacij). Naše moderno življenje ipak zahteva čvrstih pravnih norm; ako teh ne bi bilo, padla bi vsa teža spoznanja prava na rame sodnika, a s tem bi nastala pravna nesigurnost. To so glavne misli Abrahamove, ki jih je v naslovu označil s »ciljem«. Ne moremo prikazati vsega, kar pisatelj izvaja prehajajoč v kritiko stvarnega prava, ki bodi »pot« k novemu pravu. Samo nekoliko primerov naj zadošča. Denarne kazni, custodia honesta morajo ostati. Smrtno kazen popolnoma odpraviti, ne pojde. Problem zaprečevanja porodov se ne da rešiti s kazenskimi normami. Intimnih konfliktov duševnega in gonskega življenja mi pravniki ne bomo rešili s pravnim nasiljem. Mnogo pravd nastaja v Nemčiji radi tega, ker je dovoljeno izpremembe pogodb, ki so listinski potrjene, — dokazovati s pričami, česar druge države ne dovoljujejo. Ne gre, da bi se individualne pravice v privatnem pravu tirale do skrajnosti. Prav je, da je stavljeno na nemškem pravniškem kongresu za leto 1930. vprašanje, ali ne bi bilo umestno, da se zahteva samo listinski dokaz za obstoj pravnega posla. (Kongres je radi državnih volitev preložen z istim programom na leto 1931. Op. poroč.) Za spore o mezdah treba tarifnih pogodb; kdor zahteva zaščito svoje koristi, mora poprej izpolniti svoje dolžnosti po svojem lastnem pravnem mišljenju. Naslednje poglavje je naslovljeno »O nas juristih«; Blasfemija je, da se pripisuje 25 do 30 letnemu človeku, ki še nikdar ni izvrševal samostojnega poklica, sposobnost za sojenje. Mlad jurist ostani svoboden, položaj odvisnega uradnika ga samo moti pri spoznavanju revolucionarnega prava in življenja. Skušnjave, da zastopnik stranke vodi pravdo z nelojalnimi sredstvi in da se identificira s strankinimi interesi, čeprav se to z etičnega ali socialnega stališča ne da opravičiti, so hujše, čim večja je konkurenca, zlasti od strani mlajših odvetnikov. Zato je utesnitev števila forenzično delujočih odvetnikov brezpogojna zahteva pravega pravosodja. Ta zahteva pa vodi, če se noče zapreti dostop do odvetništva, do dvodelbe odvetništva. Višja vrsta bodi odvisna od položbe posebnega višjega izpita, a samo njej bodi odkazano mnogo širše polje delavnosti. Pred pravdo naj pride do obligatoričnih poskusov sprave, koje naj obavljajo odvetniki nižje vrste. Iz najizkušenejših odvetnikov Književna poročila. 19 vsake vrste naj se imenujejo dosmrtno nastavljeni sodniki. Idealni tipus jurista bodočnosti bodi tipus nemškega gentlemana; torej niti tu ne suženjskega posnemanja Angležev. Juristično šolanje pa se ne sme zanemarjati. Glede teh idej je pisatelj v nadaljnem poglavju zasnoval poseben načrt s podrobnimi paragrafi. Ta nudi oglajeno besedilo, kako se naj pravde sprečavajo (avtonomno pravo, listinski dokazi), kdo naj postane odvetnik, kdo sodnik, kakšen bodi tok pravosodja, kako naj sodelujejo odvetniki v civilnem procesu, kako pri juristični upravi. Pisatelj daje k mnogim svojih paragrafov obširen komentar. Največ se drži pri tem znanega »Schiffers Entvvurf«, upošteva pa tudi še druge moderne predloge. V zadnjem poglavju je podal Abraham sintezo pomena, ki naj ga ima Friderik Nretzsche za pravni razvoj v sedanjosti. On mu je »Meister«. Kakor smo sledili radi Abrahamovim izvajanjem v prvem oddelku, tako malo nam je všeč premlevanje Nietzschejevih naukov, ki pač fascinirajo po blesteči dikciji in drzni umstveni špekulaciji, a po naši misli za praktični razvoj prava, (ne pa pravnih idej vobče), ne morejo imeti realnega pomena. Nietzsche ni bil objektivna natura, ampak skozinskoz subjektivno usmerjen filozof, ki je mnogokrat sam s seboj prišel v navzkrižje. Da je mera pri poklanjanju Nietzsche-jevemu duhu polna, citira Abraham na zadnjih 26 straneh iztrgane .stavke iz posameznih njegovih del. Res ne vemo, zakaj je bilo to potrebno. Inteligentni juristi so filozofa več ali manj študirali in zavzeli napram njemu svoje stališče, če stoji kot zadnji aforizem v knjigi to-le: »Also sprach Zarathustra. Von grossen Ereignissen: Nicht um die Er-finder von neuem Larme: um die Erfinder von neuen Werten dreht sich die Welt. Unhorbar dreht sie sich«, onda se po pravici vprašamo: Ali ni ta banalna resnica adresirana na v s e misleče ljudi, zakaj bi se tikala specialno juristov in prava, ki ga še ni? Ali naj šteje dokaj megleno pravo bodočnosti po predlogih Abrahama za »novo vrednoto«? Dvomimo, da bi knjiga s takim zaključkom pomenjala resnično proslavo polstoletnega delovanja državnega sodišča v Nemčiji. Dr. Metod Dolenc. Zbornik znanstvenih razprav. VII. letnik. Samozaložba profesorskega zbora juridične fakultete v Ljubljani. Ljubljana 1930. Str. 185. Cena 48 Din. Vsebinsko prinaša VII. letnik zbornika dvoje razprav narodnogospodarske (oz. statistične) vsebine, dvoje razprav iz pravne zgodovine, po eno iz cerkvenega, civilnega in kazenskega prava. V razpravi »Racionalizacija gospodarstva« nas seznanja dr. Bilimovič o aktualnem problemu, po katerem je razprava naslovljena, in popisuje podrobno, v čem obstoji racionalizacija posameznih podjetij ter prehaja nato k orisu medgospodarske racionalizacije, ki naj odstranja nevarnost nadprodukcije, ki jo poveča racionalizacija posameznih podjetij. Sintezo zanimive razprave tvori piščevo prepričanje, da je sodobna racionalizacija socialna, ker v splošnem znižuje blagovne cene, dviga mezdo, krajša delovnik in tudi prej zmanjšuje brezposelnost, kakor jo povečava. Žal ta zadnji odstavek ni glede na današnjo krizo obširneje razpreden. •— O razpravi dr. Dolenca »Pravni institut »K lausel des allgemeinen Landschadenbundes« v slovenskih deže- 4 50 Književna poročila. 1 a h« prinese Slov. Pravnik posebno poročilo. — Druga pravnozgodovin-ska razprava je dr. Koroščeva »S i s t e m a t i k a prvehetitske pravne zbirke (K Bo VI 3).« Pisec ne podaja le razčlenitve te pravne zbirke po vsebini, marveč skuša zbirko samo tudi osvetliti glede na njen pomen v primeri z drugimi pravnimi zbirkami orientalskih narodov, dalje glede na njeno bistvo, pri čemer izraža za verjetnejše, da imamo opraviti z zakonom, in glede na čas, kdaj je zbirka nastala. ¦ — Pod naslovom »K atoliška cerkev in njeno pravo v povojni dobi« razpravlja dr. K u š e j o uvedbi novega cerkvenega zakonika v življenje in o razvoju cerkvenega prava v najnovejši dobi. To je v glavnem konkordatno pravo, zato mu posveča pisec največjo paznjo ter podaja glavne točke po vojni sklenjenih konkordatov, da pokaže smernice, v katerih naj bi se zaključil za obe stranki zadovoljiv konkordat med našo državo in sv. stolico. Pri tem opozarja posebno na ureditev zasebnih patronatov in z njimi zvezanih patronatnih bremen. S tem se je pisec dotaknil aktualnega vprašanja, ki mu je posvetil v zadnjem času že večkrat svojo pažnjo1) in ki se mora urediti pravično samo v smislu njegovih izvajanj. — Dr. Lapajne je podvrgel kritiki zopet eno še nerazčiščeno vprašanje iz civilnega prava prispevajoč s tem obenem tudi k načrtu novega o. d. z. V njegovi razpravi »Spori o osnovnih pojmih prava zastaranja« je značilna težnja, zagrabiti in rešiti ves problem z enega enotnega stališča. To mu je pri institutu zastaranja poškodba pravice, pri čemer zelo srečno razširja ta pojem tudi na upravičenca samega, na samopoškodbo. Iz tega in iz nadaljnjega dejstva, da so predmet zastaranja zahtevki in ne poškodovane pravice same, se podajajo zanimivi zaključki, ki so praktično kaj uporabljivi. — Težnje moderne kazenske pravne politike in zakonodaje za psihološko poglobitev kazenskega prava in upoštevanje osebnosti storilca, njegovih nagibov, mišljenja in značaja ob udejstvovanju kazenske represije ter odnosi med modernimi zahtevami in našim novim k. z. so predmet globoke razprave dr. Maklecova »Osebnost zločinca v modernem kazenskem pravu s posebnim ozirom na kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije.« Pomembna je kritika te materije v našem k. z., obenem dragocen prinos k razlagi o različnih vrstah kršitev kazenskega zakona, prav posebno pa določb o odmerjanju kazni po 70—76. — O poslovanju »Delniških družb dravske banovine v desetletju 1919—1928« poroča dr. O g r i s. Troje glavnih ovir je, ki poleg drugih po piščevem mnenju 'I Naj opozorimo na tem mestu na njegovo razpravo Die o f f e n t-lichen Patronate im Kaiserlichen Osterreich und ihre Schicksale in seinen N a c h f o 1 g e s t a a t e n«. Izšla je v > Zeitschrift der Savignv — Stiftung fiir Rechtsgeschichte«. L. Band. Kan. Abt. XIX. 1930 str. 171—214. V tej razpravi podaja pisec razvoj in vsebino deželnoknežnih patronatov in patronatov verskega zaklada v stari Avstriji in opisuje prizadevanja okoli ureditve teh patronatov, izhajajoč iz načela, da patronatna bremena ne ugasnejo, če tudi se patro-natne pravice ne izvršujejo. Prehaja na to na kratko k privatnim patronatom, ki bi jih bilo rešiti podobno kakor javne ter poudarja ob sklepu, da je moči izvesti odvezo patronatnih bremen samo s konkor-datom kot državnim zakonom. Književna poročila. 51 zadržujejo uspešno poslovanje naših delniških družb: nedostajanje lastnega kapitala, nedostanje domačega podjetniškega sloja, prevelika občutljivost odjema nasproti konjunkturnim in slučajnim okolnostim. Iz tega izhaja tudi malenkostni razmah teh družb. — Zbornik zaključujeta črtici, napisani s toplo pieteto v spomin umrlima honor. profesorjema dr. Š a v n i k u in dr. V o d o p i v c u. Naj bi ta kratki prikaz, ki opozarja v par besedah le na vsebino, zbudil med pravniki za najnovejši Zbornik zanimanje, ki ga knjiga povsem zasluži. Dr. K. Sajovic. Annuario dl diritto comparato e di studi legislativi. Volumi IV e V. Roma. 1930. Edizione deli' Istituto di studi legislativi. Str. XXVI -f-1034 + 1015 + 850. Cena L. 330 za Italijo, L. 490 za druge dežele. Leta 1925. je bil ustanovljen v Rimu Zavod za zakonodajne študije (Istituto di studi legislativi) in kaže že naslov sam, da je cilj zavoda, pospeševati tako zakonodajne študije kakor tudi zakonodajna dela. Svoj smoter naj doseže zavod zlasti s tem, da pospešuje študije primerjalnega prava, tudi zgodovine, statistike in gospodarstva, uporabljenih na pravo, kolikor vplivajo na pripravo zakonodajnih reform, da študira zakonodajne reforme in zakone, domače in tuje glede na njih praktično uporabo, da iniciativno organizira ankete in popularizira spoznanje zakonov v deželi. Te naloge naj zavod skuša izpolniti zlasti s tem, da navezuje znanstvene stike s tujimi sorodnimi zavodi, da organizira periodične in izredne skupščine, podpira pravniške kongrese, pripravlja in organizira njih delo, spaja in dopolnjuje njih znanstvene izsledke, ustanovi lastno knjigarno, s pomočjo katere publicira lastna dela, skrbi za izdajo domačih zakonov in prevode tujih, publicira juridične preglede in sistematične razprave, ki prikazujejo stanje veljavnega prava v neki dobi. To poslednjo nalogo, prikazovanje nastajajočega in novega prava skuša izpolniti rimski zavod s tem, da izdaja vsako leto obširno publikacijo pod gori naznanjenim naslovom. Prvi letnik je izšel leta 1928 v enem zvezku, drugi leta 1929 v dveh zvezkih, tretji leta 1930 v treh ogromnih zvezkih, ki štejejo skupaj poleg uvoda (XXVI strani) z vsemi registri in pregledi 2899 strani velike četverke. Uredil je vse tri letnike glavni tajnik Zavoda za zakonodajne študije, univ. profesor neapeljske univerze, Salvatore G a 1 g a n o. Da samo nekoliko naznačimo ogromno delo, ki ga je izvršil prof. G a 1 g a n o z redakcijo Letnikov primerjalnega prava in zakonodajnih študij, prinašamo v naslednjem kratek pregled o vsebini zadnjega Letnika 1930. Galgano je v tem Letniku znatno razširil krog svojih sodelavcev, posrečilo se mu jih je pridobiti iz velikega števila civiliziranih držav. Ti poročajo o sodobnem znanstvu, zakonodaji in sodstvu svojih dežel. Sicer še ni povsem dosežena idealna popolnost glede pravkar omenjenih predmetov in se lahko pokaže na marsikatere vrzeli dela. Nemalo je krivo temu dejstvo, da ni tako lahko dobiti povsod sodelavcev za vsa potrebna temata. Vendar so pomanjkljivosti vsako leto manjše, na kar kaže že stopnjema razširjevani obseg teh letnikov, ki oklepajo vsako leto večje število dežel in poročila o njih od več strani. Pa tudi zapaženi nedostatki spričo drugih vrlin ogromnemu delu, ki kaže povsod sledove enotne redakcije, ne morejo vzeti velikega pomena in veljave, ki ga ima za primerjalno pravo. 4* Književna poročila. Prvi zvezek Letnika 1930 prinaša kot uvod urednikov obširni predgovor, besedilo statuta Zavoda za zakonodajne študije in seznam članov zavoda. Nato pride šest samostojnih razprav. Prvi so predmet izpremembe nemškega obe. drž. zakonika iz 1. 1900, kakor so nastale do leta 1925. (Pisca Rabel in Wahl.) Druga razprava se tiče izpre-memb glede poljskih civilnopravnih institutov (krakovski univ. prof. Kumaniecki). Sledi razprava o virih grškega prava (Anastasi-dis in Logothetis), zatem pa tri razprave iz latviškega prava: o ustavi, občnem državljanskem in trgovinskem pravu. Nato je uvrščen najtehtnejši del tega zvezka, 16 razprav, ki so jim predmet razni problemi iz; načrta enotnega zakonika o obligacijah za Italijo in Francijo. Prispevali so poleg italijanskih francoski, angleški, ruski, nemški, avstrijski in španski znanstveniki, kar kaže tako na globoki juridični kakor tudi na veliki gospodarski pomen tega načrta. — Za temi razpravami je kritično ocenjenih dvanajst samostojnih pravniških del. V posebno zadoščenje nam mora biti, da je med drugimi tujimi važnimi deli obširno ocenjeno tudi eno delo iz naše države, namreč razprava ljubljanskega univ. prof. dr. Kreka »Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu«, ki je izhajala v letih 1923 in 1924 v Slovenskem Pravniku (recenzent dr. G. Brunelli). Vrednost te razprave kaže dovolj dejstvo, da je bila sprejeta ocena o njej poleg drugih, kakor n. pr. Gol d-schmidtovega »Zivilprozessrecht«, da omenjamo samo to slovito knjigo. — četrti oddelek prvega zvezka prinaša na 255 straneh preglede o pravniških bibliografijah 17 držav, (med temi na 16 straneh pregled za Jugoslavijo od podpisanega poročevalca). Ti pregledi še niso popolni, ker zlasti ne obsegajo ustavnega, upravnega in kazenskega prava. Vendar je upati, da bo ta nedostatek odpravljen v prihodnjih letih. Kot dodatek prinaša ta zvezek razpravo moskovskega prof. Danilova o sovjetskem delovnem pravu in prof. L a n d i s a (Harward University) o zakonodaji Zedinjenih držav severnoameriških. Drugi zvezek, ki po obsegu ne zaostaja prav nič za prvim, prinaša preglede o zakonodajah 22 držav, med temi 20 evropskih. Od izvenevropskih sta zastopani Japonska in Zedinjene države severnoameriške. Jugoslovanski pregled (70 str.) se tiče razdobja 1925—1928, drugi pregledi obravnavajo različno število let. Tretji zvezek je posvečen judikaturi. Prinaša preglede vrhov-nosodnih odločb, ki utegnejo zanimati juriste tudi izven mej države, v kateri so bile izrečene. Teh pregledov je osem, zastopane so Italija, Avstrija, Belgija, Francija, Angleška, Švica, Nemčija in Madjar-ska. Večinoma so odločbe iz let 1927 in 1928; vse so komentirane po poročevalcih, želeti je, da bi bile kaj kmalu obdelane tudi jugoslovanske, internacionalno važne odločbe. Vsakemu zvezku so priključena izčrpna stvarna in imenska kazala, ki omogočajo hitro informacijo o vsebini kakor tudi o posameznih piscih. To kratko poročilo kaže dovolj zgovorno, kako bogata je vsebina Letnika. Gotovo je med največjimi poskusi, informirati o pravnem žitju kolikor možno veliko dežel z eno samo v sebi sklenjeno publikacijo. Priča pa tudi o ogromnem delu, ki ga je izvršil urednik prof. Galgano, da. je združil toliko sodelavcev pri enem samem delu in prispevke zaokrožil v organično celoto. Dr. R. Sajovic. Rine vesti. 33 Dr. Eisner Bertold: ženevska konferencija za izjednačenje Meničnog prava. Beograd 1931. Posebni odtisak iz Arhiva za pravne i društvene nauke. Str. 74. Zbirka zakonov. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani: XLV. snopič: Zakon o zemljiških knjigah. Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju In popravljanju zemljiških knjig. 1930. Str. 112. Cena vez. 48. XLVI. snopič: Zakon o občnem upravnem postopanju. 1931. Str. 73. Cena vez. 46. Razne vesti. V Ljubljani, meseca januarja 1931. Dr. Anton Brumen f. Dne 28. novembra 1930 se je poslovil od nas za vedno eden naših najstarejših članov, zvest prijatelj društva »Pravnika« od njega ustanovitve, odvetnik dr. Anton Brumen. Javnosti je bilo njegovo ime znano, saj je bil kot mlad sodnik vnet borec za pravice slovenskega jezika pri spodnještajerskih sodiščih. Majhen pogled v takratne razmere nam nudi njegov članek »Et meminisse juvat« y slavnostni številki »Slovenskega pravnika« 1. 1929. že prej pa je v letih 1888, 1892 in 1898 priobčil nekaj razprav v našem glasilu. Vsled svojega delovanja je prišel v konflikt s svojimi predstojniki, dal zato slovo sodniškemu stanu in se posvetil odvetniškemu poklicu. Po daljšem bolehanju je umrl kot odvetnik v Ptuju. Dr. Nikola Ogorelica f. Dne 30. decembra lanskega leta je nenadoma preminul dr. Nikola Ogorelica, podpredsednik stola sedmerice odd. A in podpredsednik državnega sodišča za zaščito države. Rojen 1. 1864. v Bodegraju (srez novogradiški) je nastopil 1. 1888. kot pravni pripravnik službo pri sodišču v Mitrovici, postal 1890 namestnik državnega tožilca v Mitrovici, služboval kot tak na več mestih in prestopil 1. 1900 k zemaljski vladi, pravosodnemu oddelku. Pozneje je postal nadzornik kazenskih zavodov, bil 1. 1919 nekaj časa poverjenik za pravosodje pri zagrebški vladi, kmalu zatem postal nadzornik kazenskih zavodov v naši državi in 1. 1922 podpredsednik stola sedmorice. Poleg službovanja dr. Ogorelice je omeniti dvoje panog njegovega delovanja. Prvo je njegovo literarno udejstvovanje. Pojavil se je 1. 1892 v zagrebškem Mjesečniku, pozneje pa tudi v beograjskih pravniških časopisih. Glavno njegovo delo pa je znamenito »Kazneno pro-cesualno pravo«, izšlo 1. 1899, učbenik in priročnik kazenskega postopanja. V tej knjigi je Ogorelica razložil na široki zasnovi in temeljiti znanstveni podlagi sistem kazenskega procesa, ki se more postaviti ob stran tudi najboljšim tujim delom te vrste. Bolj kakor po teh literarnih delih je znan Ogorelica pri nas po svojem kodifikacijskem delu. že pred prevratom je sodeloval pri mnogih kazenskopravnih zakonih hrvatskoslavonskih, po prevratu pa je bil član kazenskopravnega odseka Stalnega zakonodajnega sveta. Sodeloval je pri projektu kazenskega zakona, zlasti pa kazenskega postop-nika, zakona o izvrševanju kazni na svobodi in zakona o glavnem tožilstvu. Za vsa ta dela sta ga usposabljali teoretska temeljitost in praktična vsestranost. 54 Razne vesti. Z Ogorelico je odšel od nas v večnost eden izmed tvorcev našega najnovejšega prava. To pravo naj nam ohrani tudi njegovo ime v našem spominu! Kdaj se smejo pregledovati sodni spisi (S 219. p. r.). Okrajno sodišče v D. objavilo je na vratih svojih pisarn: »Gg. Odvjetnici mogu da pogledaju spise u radne dane od 11% do 12ti sati. U izvanrednim slučajevima obratiti se Poglavici suda.« Pritožbi na višje deželno sodišče v S. in na ministrstvo pravde po odvetniški zbornici sta ostali brezuspešni. Pritožbi sta navajali: da ima pisarniško osobje v smislu § 313 (n. pr. št. 7) pravico in dolžnost, dovoliti strankam in njihovim pooblaščencem pregled spisov tudi brez naloga sodnika; da se gornji oglas protivi zlasti predpisu § 81, odst. 2 c. pr. r., tako da komentator Horten celo trdi, da se mora sodnik, ki bi baš čital spise, umakniti stranki, ki zahteva vpogled v originalne listine nasprotne stranke; da ne dela poslovni red ('§ 42) nikakšne razlike med strankami in odvetniki; da se na ta način, kot zahteva oglas, skrajša rok treh dni po S 445 c. pr. r. na tri ure; da § 42 p. r. govori o tem, da se smejo za občinstvo neki sodni prostori zapreti, a ne, da se sme odrediti ena ura dnevno za pregled spisov s strani odvetnikov; da je »pregled spisov« samo en zahtevek iz pravice do »uporabe spisov«; da je pobijana naredba nevarna v slučaju nujnosti poslovanja radi zastaranja, prekluzije, krajevnih in osebnih razmer in si.; da p. r. nikjer ne navaja, da spada določanje ur za pregled spisov v pristojnost starešin odnosno predsed-ništev sodišč; da je odvetniku potrebno najtočnejše poznanje spisov; da tudi k. p. (§ 66) ne pozna tolikega omejevanja pravic branilca (kako se moreš n. pr. pripraviti za zagovor, če pride stranka, ki je prej sama vodila obrambo, v zadnjem momentu, da prevzameš zastopstvo ?); da morajo biti v smislu § 170 i. r. dražbeni pogoji pa listine in zapisniki cenitve med uradnimi urami strankam in občinstvu na razpolago; da bi pobijani oglas utegnil dati povod, da se postopanje graja itd. Ker je z navedenima odločbama stvar rešena v prilog oglasa :n proti odvetniku, ki se je pritožil, je ostalo odprto samo še vprašanje, kdo naj nosi odgovornost za škodljive posledice, ki utegnejo nastati radi navedene omejitve odvetnikove pravice na uporabo sodnih spisov? Dr. Martin Malnerič. Nižja kritika zakona in S 151 k. z. ter S 66 z. o tisku. Naš kazenski zakon z dne 27. januarja 1. 1929. odreja v § 151: »Kdor objavi brez dovolitve po tisku obtožnico ali si priskrbi dokazni material v kazenskem postopanju, preden se to objavi na glavni razpravi, ali.. . itd., se kaznuje .. .« Komentator univ. prof. dr. M. Dolenc smatra tako objavljeni tekst k. z. za pravilen in meni, da je s tem odpravljena kaznivost dejanj po čl. 66, št. 1. zakona o tisku, t. j. objave tožbe ali katerihkoli spisov o kazenski pravdi, dokler se ne prečitajo na ustni razpravi. Nekateri pa menijo, da je beseda »priskrbi« (dokazni material) pomota stavca, ali točneje, da se v originalnem tekstu ne glasi: »pri-bavi«, nego da se glasi in da je treba pravilno citati: »prihrani dokazni material« (čubinski). Tega mnenja je bilo tudi okrožno sodišče v D. v svoji odločbi Kpr 375/30/2, ker: »pribaviti putem štampe dokazni materijal ne bi značilo nista«; — tako je bil urednik, ki je objavil privatno »tožbo« in »odgovor« pravnomočno oproščen. Razne vesti. 55 Beseda »pribrani« mi ne zveni baš posebno srbohrvatsko, nego prej rusko ter bi tako pomenila: »izbrani« (ne: zbrani) ter »urejeni« dokazni material. Navedena odločba je torej tudi menila, da privatna tožba (prijava) in odgovor na tožbo ne spadata med takšen »prihrani dokazni materijal«. Enako ne bi spadali med takšen material seveda tudi vsi nadaljni predlogi strank pred preiskovalnim sodnikom, vse do obtožnice. — Odločbi predsedništva istega okrožnega sodišča z dne 8. VI. 1928, pres. 1019/26/28. in odločbe predsedništva višj. dež. sod. v S. z dne 6. VI. 1928, pres. 6477/26/28, glasom katere je za sodišča merodajen in avtentičen samo oni tekst, ki je bil objavljen (obnarodovan) v Služb, novinah, se nista smatrali za važni. Iz pravne zgodovine je poznano, da je bil tiskarski škrat čestokrat zelo nagajiv; več primerov navaja G. F. šeršenjevič v svoji »Obči teoriji prava«, Riga 1924, na str. 721-722; tako je bilo tiskano: »Festungsstrafe« namesto »Freiheitsstrafe«; »rekord« pa je pač dosegel rumunski državljanski zakonik z dne 4. dec. 1864: namesto sankcionira-nega originala s 1936 členi je bilo v objavljenem tekstu samo 1914 členov; napako je odkril neki učenjak, ki je slučajno pogledal v original zakonika, kateri se je nahajal v arhivu ministrstva pravde; prim. Šeršenjevič, 1. c. ir. od njega cit. Alexandresco, Droit ancien et moderne de la Roumanie, 1898, 491-2. Šeršenjevič priznava, da je v takšnih slučajih kritika dovoljena, ker objavljeni tekst ni sankcioniran, a sankcionirani ni objavljen; ali sodišča in administrativna oblastva da niso v konkretnem slučaju v takšnem položaju, da bi mogla vršiti kritiko, ker ne razpolagajo z originalom zakona. Na takšno stališče se je postavila tudi navedena odločba Pres. 6477/26/28 povodom spora o pravilnosti teksta drugega odstavka v čl. 56 zak. o tisku v pogledu kumulativnosti (»i«), odnosno alternativnosti (»ili«, kakor so trdile novine) denarne kazni. Proti svobodnemu objavljanju kazenske prijave, odgovora na isto (v omenjenem slučaju so bili objavljeni vsi dokazni predlogi, k nekim točkam celo do 30 prič, ki so torej lahko v novinah čitale, o čem jih bo sodišče izpraševalo) ter nadaljnih dokaznih predlogov pa govore pač odločno predpisi §§ 85, 2. odst., 171 in 172 k. p. Zato menim, da nam že predpis § 85, 2. odst. k. p. zabranjuje interpretacijo Dolenca o vsebini S 151 k. z. z obzirom na čl. 66, št. 1. z. o tisku. A tudi besede: j pribavljanje dokaznega materijala« po tisku imajo svoj pomen: novine bi tako »pribavljale« pričam dokazna temata. Radi tega mislim, da gredo predaleč oni, ki smatrajo po sedanjem pravnem stanju za kaznivo samo objavljanje od sodišča že zbranega dokaznega gradiva in obtožnice. Dr. Martin Malnerič. Predavanje prof. Spektorskega. Na povabilo Francoskega instituta v Ljubljani je predaval 15. januarja 1931 bivši rektor kijevske univerze in sedanji ordinarij za pravno filozofijo na naši univerzi prof. E. V. Spektorski o dveh stoletnicah, ki sta potekli v letu 1930.: minilo je namreč 100 let od smrti Benjamina C o n s t a n t a in od rojstva Fustel de Coulangesa. Z zelo posrečeno sintezo je prof. Spektorski pri-spodobil socialno naziranje teh dveh mislecev in poudarjal njun pomen za kulturni razvoj človeštva. Pri vsej različnosti značajev in idej sta si oba slična v tem, da sta smatrala za osnovo družbe verovanja, ne pa interese, in da sta oba skušala pojasniti načela sodobne družbe na ta as Razne vesti. način, da sta jih. primerjala z antično družbo. Njun pomen za francosko in evropsko kulturo je opredeljen s tem, da je bil Constant teoretik osebne svobode, Fustel de Coulanges pa občestvenih dolžnosti. V sedanjosti dobivajo občestvene vezi in stremljenje, dvigniti državno avtoriteto, vedno več pomena; liberalistični individualizem izgublja na ta način vedno več tal. Radi tega so ideje Fustel de Coulangesa postale nepričakovano bolj sodobne nego Constantove. Kje je resnica, kje smernice za bodočnost, se je vprašal predavatelj in strnil svoje izvajanje v sklep, da je potrebna sinteza teh dveh ekstremov. B. F. Pripomba. V svoji črtici »Matematična obdelava statističnih podatkov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« (Slov. Pravnik. 1930. Št. 11.—12.) sem stavil vprašanje glede besede »povprečnega« v nazivu slike št. 1.: »Kretanje povprečnega števila zavarovancev po mesecih.« Naziv govori o povprečnem številu vsled tega, ker število zavarovancev varira od dneva do dneva in je bilo za vsak mesec vzeto povprečno število. Isto velja za »Kretanje povprečnega števila bolnikov po mesecih«, ki ga predočuje slika št. 7. A. BUimovič. V obrambo. V koledarju »Družbe sv. Mohorja« (Celje) za 1. 1931 je natisnjena razpravica podpisanega o novih določbah kazenskega zakonika. Ker nisem navedel nobene razlage, kaj je robija, meneč da je ta kazen po skoro desetletni uporabi pri sodiščih med ljudstvom že dovolj znana, prišel je na str. 86 koledarja pod črto dodatek, iz katerega izhaja, da je robija najhujša kazen na prostosti, ki da se izvaja tako, da hodijo obsojenci okovani na nogah in rokah na delo. Seveda ta dodatek ni prišel iz mojega peresa, ampak od druge roke na ta način, da mi ni bila dana korektura razpravice v pregled. Upam, da so s to ugotovitvijo razpršeni vsi dvomi o avtorstvu omenjenega dodatka pod črto. Dr. Metod Dolenc. Sodne takse v kazenskem postopanju. Ministrstvo financ je izdalo dne 4. decembra 1930 pod br. 98762/III v smislu čl. 43 zak. o sodnih taksah naslednje pojasnilo. 1.) Ako stopi zasebni udeleženec v svojstvu subsidiarnega tožilca na mesto javnega tožilca, ne plača nobene takse po zak. o sodnih taksah, ki jih plača samo zasebni tožilec. Dejanja, ki se preganjajo po službeni dolžnosti, obdržijo tudi nadalje svoj značaj, pa najsi vloži zasebni udeleženec subsidiarno obtožbo. 2.) Po t. 4 čl. 44 zak. o sodnih taksah so odpravljene vse takse v kazenskem postopanju za dejanja, ki se preganjajo po službeni dolžnosti, najsi se preganjajo na oškodovančev predlog ali' brez takšnega predloga, pa zato tudi napovedi za tak predlog taksi niso podvržene. 3.) Glede na vprašanje o kolkovanju vlog zasebnega udeleženca se pojasnjuje, da obvezuje kolkovanju samo zasebna tožba in da pri zasebnih deliktih in tožbah ni zasebnega udeleženca. 4.) Pooblastila je kolkovati vedno po tak. tar. št. 56. Zakon ne dela razlike za pooblastila v kazenskem postopanju. Naročnina za »Slovenski Pravnik" znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, da zaostalo naročnino čimprej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic; kdor pošilja naročnino s pošt. ali čekov, nakaznico, naj jo naslovi na »Društvo »Pravnik« v LJubljani" (ne osebno na blagajnika), ker se pripisuje vsa naročnina čekovnemu računu pri poštni hranilnici. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Prav tam se dobe: Spomenica na drugi Kongres pravnika, Spomenica za III glavnu skupštinu Kongresa pravnika in letniki „Slov. Pravnika" od I. 1909. naprej. Cena s poštnino vred za Spomenico o ljubljanskem Kongresu — 25 Din, za Spomenico o sarajevskem Kongresu 30 Din, za »Slovenski Pravnik" letniki od 1923 do 1929 po 70 Din, ostali letniki po 36 Din. Posamezni snopiči (dvojne številke) po 12 Din. Dr. E. Pajnič: Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku o sodnem kazenskem postopanju — ceha 15 Din.