n novoles v. LETO XVII Številka 12 novoles 13. julija 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA Boj za svobodo, boj za samoupravljanje Proslavili smo dva praznika, dan samoupravi]'alcev in dan borca. Morda je prvi vtis, da sta si blizu le po datumu, toda blizu sta si tudi po vsebini. Dan borca praznujemo 4. julija v spomin na odločitev političnega biroja centralnega komiteja KPJ na ta dan leta 1941 v Beogradu o splošni vstaji jugoslovanskih narodov. Dan samoupravljalcev praznujemo 27. junija v spomin na ta dan v letu 1950, ko so poslanci v zvezni ljudski skupščini sprejeli zakon o delavskih svetih. Obe odločitvi sta bili zgodovinski za naš nadaljnji razvoj. Prva je dvignila vse jugoslovanske narode in narodnosti v oborožen boj proti okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. Ta boj nas je skozi krvave preizkušnje pripeljal k narodni in socialni osvoboditvi leta 1945, ko ga je nasledil boj za obnovo porušene domovine in za novo socialistično ureditev družbe. Odnosi, ki smo jih razvijali, so nas privedli pet let zatem do druge zgodovinske odločitve — do delavskih svetov, do neposrednega sodelo- 1949 v solinski cementarni „Prvoborac“ izvolili prvi delav-vanja delavcev pri upravljanju dri svet v Jugoslaviji, smo skozi podjetij. številne izkušnje dograjevali naš Oba dogodka ne povezujejo socialistični samoupravni sis-le najširše množice naših ljudi, tem. Ta se še vedno razvija, z saj sta bili odločitvi izraz njiho- uresničevanjem zakona o zdru-vih želja in teženj, marveč tudi ženem delu ga dograjujemo in njihova avantgarda komunistov in na njihovem čelu tovariš Tito. Leta 1941 je kot generalni sekretar vodil sejo političnega biroja, leta 1950 so poslanci ploskali njegovim besedam, da se z delavskimi sveti uresničuje akcijsko geslo delavskega gibanja „tovarne delavcem", ki vsebuje ves program socialističnih odnosov v proizvodnji. Odtlej, ko so 31. decembra bogatimo. Tako se nadaljuje boj za oblast delavskega razreda. V vojni so bili boj borci z orožjem, danes samoupravljala gradijo nove odnose, humano družbo. Najzaslužnejši so tudi letos dobili posebno priznanje na slovesnosti, ki je bila ob dnevu samoupravljalcev v Skupščini SR Slovenije. V. JERMAN Javna razprava o kolektivnem delu Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 10. seji, ki je bila 15. junija, obravnavalo med drugim tudi stališča in pripombe k osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo **************++****+*******+*+-****+*•****+*** 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 ♦ 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Ob 22. juliju dnevu vstaje slovenskega naroda čestitamo vsem delovnim ljudem DO Novoles in uredništvo Družbenopolitične organizacije 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 poklicev in strokovne izobrazbe, programe delovanja svetov pri RS ZSS, zbiranje solidarnostne pomoči potresnemu območju v Črni gori, podelitev priznanj samoupravljalcem in še nekatera vprašanja, med katerimi je našo pozornost pritegnila razprava o osnutku izhodišč RS ZSS o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije. Spodbuditi aktivnost članov sindikata Temeljni pogoj za uspešno kolektivno delo je ustvarjalno sodelovanje čim večjega števila članov kolektiva. Če govorimo o kolektivnem delu v sindikatu, potem je nujna aktivnost njegovega članstva. Kolektivno delo pa lahko razvijamo le ob odgovornem pristopu posameznika in demokratičnem načinu ravnanja. Iz tega osnovnega spoznanja mora izvirati naše prizadevanje za krepitev družbenoekonomskega položaja delavca, oblasti delavskega razreda in splošnega napredka naše družbe nasploh. Pobuda, ki jo je dal tovariš Tito, nas spodbuja k po-družbljanju političnega delovanja v Zvezi sindikatov na vseh ravneh, začenši v osnovni organizaciji. Dosledneje bomo morali uveljavljati načelo zamenljivosti vseh vodilnih sindikalnih delavcev in po preteku mandata njihovo vračanje v združeno delo oziroma v njihovo ustrezno poklicno delo. V sindikalnih organizacijah in organih bomo uveljavljali tudi enoletni mandat predsednika. Tesno ob tem bomo izvajali načrtno in razredno opredeljeno politiko kadrovanja v vse organe in vodstva sindikata. Uveljavljanje 'teh načel ob hitrejšem in temeljitejšem obravnavanju interesov in problemov članov Zveze sindikatov v njihovih neposrednih okoljih in na višjih ravneh organiziranosti bo uspešno zaviralo morebitne pojave liderskega (v smislu osebnega prilaščanja politične moči) in forumskega odločanja. Ali je vsaka prekinitev dela res že štrajk? Pojav prekinitev dela spremljajo raziskovalci v Sloveniji že nekaj let. Proučuje jih tudi center RS ZSS za raziskovanje samoupravljanja. Poprečno je bilo do lani 50 prekinitev letno, lani pa so jih evidentirali kar enkrat več (natančneje 108). Analize nam še ne dajo odgovora za to povečanje. Zato moramo ob tem podatku biti tembolj pozorni. Strokovnjaki sicer trdijo, da se značilnosti prekinitev dela v Sloveniji tudi lani niso spremenile in ki so v tem, da so prekinitve kratke in z majhnim številom udeležencev (približno 20 do 50). S tem pa se dejansko začenjajo nesporazumi, kajti prizadeti v OZD nemalokrat trdijo nasprotno, da sploh ni šlo za štrajk v klasičnem smislu, marveč le za sestanek, bolje za t. i. izsiljeni sestanek kar med delom, ker so pač ljudje hoteli kakšno sporno Javna razprava... (Nadaljevanje s 1. strani) Samokritična analiza Na vseh ravneh organiziranosti sindikata bomo morali s temeljito pozornostjo razpravljati o uresničevanju pobude tovariša Tita, podane na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Osnutek izhodišč o krepitvi kolektivnega dela bo sprejel republiški svet ZSS na svoji prihodnji seji ob koncu junija in jih nato posredoval v javno razpravo. Gradivo republiškega sveta naj bi bilo resnično le izhodišče, ob katerem bi v slehernem okolju člani sindikata ob sodelovanju tudi z drugmi družbenopolitičnimi organizacijami samokritično obravnavali, koliko so doslej uveljavili demokratično delo in vodenje, katere oblike velja še naprej poglabljati. Spregovorili naj bi tudi o točkah, kjer se zatika demokracija, in hkrati naj bi predlagali, kako naj bi te kritične točke odpravili. Kritično pa naj ne bi pretresli le odnosov v svoji organizaciji, marveč tudi povezavo in sodelovanje z organizacijami na isti in na višjih ravneh. Omenjena vprašanja naj bi prišla na dnevni red vseh organizacij in organov Zveze sindikatov v prihodnjih mesecih, javno razpravo naj bi zaključili na sejah občinskih svetov do konca septembra. Republiški svet bo strnil predloge in ugotovitve iz javne razprave in pripravil konkretne sklepe in usmeritve. vprašanje, ki je vsiljevalo napetosti in s tem tudi različne govorice in podobno, takoj razčistiti in urediti. Navedena druga razlaga je — dokler še ni natančnejših analiz — sprejemljiva. Je verjetna tembolj, če pogledamo podatke, da je teh sporov največ res rešenih takoj, po kratkem postopku in po navadi direktno z vodilnimi strukturami v organizaciji združenega dela. Gre za to, da se delavci niso odločili za daljšo pot prek samoupravnih organov in z razpravami v družbenopolitičnih organizacijah v okviru kolektiva. Ali je potemtakem ta oblika prekinitve dela res štrajk? Iz dosedanje analize je videti, da je največ prekinitev dela v industriji in rudarstvu. Če pa primerjamo število prekinitev s številom zaposlenih, jih je največ v gradbeništvu. Lani so prvič ugotovili prekinitev dela v gozdarstvu (štiri) in v družbenih dejavnostih (šest). V prekinitvah dela je bilo lani udeleženih približno 0,8 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Večji prekinitvi po številu zaposlenih sta bili lani le dve (Železarna Kavne in Sava Kranj) in samo ena večja po trajanju (Megrad Ljubljana, TOZD Penobeton Vodice). 99 % udeležencev v prekinitvah so delavci iz neposredne proizvodnje in v tem jih je nekaj nad 92 % kvalificiranih, pol-kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Nikdar v teh prekinitvah ni bila zajeta celotna delovna organizacija. Znana sta le dva primera, da je bilo v prekinitvi udeleženih več TOZD. Presenetljivo je ob vsem tem, da zbrani podatki demantirajo domneve, da prihaja do prekinitev v glavnem tam, kjer imajo nizek osebni dohodek. Ponuja se čisto drugačna razlaga od te, na kakršno smo navajeni, da danes niso osebni dohodki med poglavitnimi vzroki za prekinitev, ampak so to predvsem kršitve samoupravnih pravic in slabi medsebojni odnosi in taki odnosi, ki bi samoupravljalce včasih radi reducirali na privesek k stroju, na sredstvo za delo. Tega anahronizma pa samoupravljala, ne prenesejo, in prav je tako. Navedeno trditev potrjuje še ugotovitev, da je največ pre- Zaloge hlodovine, ki čaka na razrez, so v poletnih mesecih precej večje kot v zimskih. kinitev v prvem trimesečju (zaključni računi) in v industrijskih središčih. Za lani pa imamo poleg sprejemanja zaključnih računov še posebnost, da so v tem času povsod sprejemali še samoupravne sporazume o delitvi. Prav ta načrtovana delitev marsikje ni bila sočasno sprejeta. Velikokrat tudi strokovne obrazložitve niso nakazale posledic. In če ni bilo še ustrezne obveščenosti, so se vsilili nesporazumi, s tem pa napetosti in spet različne govorice in konflikti, njihova skrajna oblika so seveda prekinitve z zahtevo, da sporne zadeve takoj razčistijo. Do tega je prihajalo zlasti tedaj, če so delavci zares dobili nižje osebne dohodke od pričakovanih. Velikokrat so delavci šli v prekinitev tudi zato, ker se niso strinjali z enostavnim linearnim povečevanjem osebnih dohodkov, saj je to povsem v nasprotju z njihovo staro zahtevo, naj se uveljavi zdravo nagrajevanje po delu in resnični prispe vn osti združenemu delu. Neurejena udeležba v delitvi je seveda nemalokrat izsilila nejevoljo in celo slabe odnose med TOZD, kjer so zaradi tega nastale ob nespremenjenem delovnem učinku očitne razlike v osebnih dohodkih, saj kar povsod jemljejo osebni dohodek kot osnovno merilo za primerjavo. Nekaj prekinitev dela je bilo tudi na račun previsoko zastavljenih norm ali zaradi neuslišanih zahtev, in morda tudi zaradi neizpolnjevanja samoupravno sprejetih dogovorov, za zboljšanje delovnih pogojev. Kamni spotike, ki privedejo do teh prekinitev ali bolje rečeno do izsiljenih sestankov med delom, so morda res v tem, da zakon o združenem delu natančno ureja vprašanja, zaradi katerih je prihajalo do napetosti in do prekinitev, toda zadeve niso skoraj nikjer konkretizirane v samoupravnih aktih OZD in TOZD. Marsikje nimajo niti dogovorov ne ddočil o tem, kako npr. ravnati v situacijah, ko pride do prekinitve dela. Po navedenem in po tem. da se vprašanje ostrine teh konfliktov oziroma prekinitev dela ni pokazalo kot problem, ki ga ni mogoče rešiti z dogovori, se zdi, da bi naše prekinitve zaslužile več razlage v tem smislu, da so prej kazalci demokratičnosti kot pa kakšen patološki pojav. Zgodovina delavskega razreda nas dobro pouči, da so bili edino avto- Varstvo okolja in akcija NNNP Koncept akcije NIC NAS NE SME PRESENETITI (NNNP) sloni na ljudeh, na njihovi zavesti, znanju in pripravljenosti braniti dosežke naše socialistične revolucije. Ljudje pa morajo biti predvsem zdravi, da bodo lahko opravljali vse naloge, ki jih zahteva ta akcija oziroma bi jih zahtevala resnična katastrofa, če bi do nje prišlo. Eden izmed glavnih pogojev za zdravje občanov pa je zdravo okdje. Onesnažen zrak je danes v Sloveniji hujši morilec kot avtomobilisti, onesnažene vode morijo ribe in menda le sreča preprečuje, da ne morijo tudi ljudi, na plodni zemlji raste skoraj več hiš, tovarn in cest kot pa žita in poljščin, naši gozdovi so smetišča. In kaj bo, ko bo naše življenje zaradi takega ali drugačnega (hudega) vzroka izgubilo svoj ustaljeni red? Bomo šele takrat začeli čistiti potoke, da jih bomo lahko pili, vodovod pa ne bo deloval? Bomo spali v jami med odpadki, ki smo jih sami nametali vanjo? Ali se bomo borili v gozdovih med odvrženimi štedilniki, kupi smeti, vsi pokašljujoči, ker nas bo onesnažen zrak že v miru onesposobil za boj? Bomo zaman trkali na vrata gorskih kmetij, da bi dobili hrano? Verjetno tako res ne bo, da pa veliko ne manjka do takih razmer, bržčas vemo vsi. Le naredimo bore malo. Kolikšna je koncentracija strupenih plinov v zraku v naši krajevni skupnosti? Kako bi se jo dalo zmanjšati? Akcija NNNP bo sicer končana 30. septembra, vendar se za obrambo pripravljamo stalno, zato naj to postane tudi del varnostne ocene v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji, program sanacije pa tudi del priprav na splošno ljudsko obrambo, marsikdaj je glavni krivec za to, da onesnaženja ne zmanjšamo, res denar, še večkrat pa nezainteresiranost in podcenjevanje (Nadaljevanje z 2. strani) ritarni režimi na videz brez-konfliktni sistemi. Naše samoupravljanje pa se neprestano še kar naprej in naprej krepi, dopolnjuje in izpopolnjuje in to med drugim pomeni, da se tudi ljudje zavedajo svojega položaja in zato tudi vedno bolj hočejo biti poučeni o vsem, kar zadeva njihove primarne in sekundarne obveznosti, o njihovem delu in življenju, o vsej družbeni produkciji in reprodukciji — in nekatera teh vprašanj pač rešujejo po kratkem postopku. LIDIJA MOHAR problema. Kot lahko le združeni branimo svojo domovino, se lahko le združeni nadejamo „zmage“ tudi na tem področju. Ekološke katastrofe v zraku pri nas sicer še nismo doživeli, toda ob naraščanju števila industrijskih obratov se nam lahko pripeti tudi to. Nanjo pa moramo biti pripravljeni. Organizacija združenega dela sama verjetno že ve, kaj bo ukrenila v takem primeru, nujno pa bi morala vsaka krajevna skupnost poznati vse potencialne nevarnosti, ki ji grozijo zaradi industrijskih objektov, in se nanje dobro pripraviti. Podobno je z vodo. Sanacija večjih potokov je dolgoročen proces, ki zahteva skupno akcijo, da nas ne bodo po nepotrebnem doletele katastrofe. Potoke in studence pa lahko očistimo zelo hitro. Tudi marsikaterega od opuščenih vodnjakov se še da „oživiti11. Pomanjkanje vode je namreč huda nadloga, in zanjo ni nujno, da jo povzroči naravna katastrofa ali vojna, lahko je to suša ali pa onesnaženje, ki nam stalno grozi. A če bomo pripravljeni nanjo, bodo posledice veliko manjše. Tudi to mora postati del varnostne ocene vsake krajevne skupnosti in del priprav na splošno ljudsko obrambo. Če bodo porušene naše hiše, se bomo v prvih trenutkih zatekli v gozdove, ki nam nudijo vsaj malo zavetja. Zatekli pa se bomo v najbližje gozdove — v tiste, kamor odvažamo odpadni material in smeti. Zato j e akcija NNNP tudi priložnost, da odpravimo taka divja smetišča, predvsem pa za to, da se dogovorimo, da tega ne bomo več počenjali, da skupaj s sanitarno inšpekciji in s komunalnimi podjetji določimo prostore, ki jih bomo uporabljali v ta namen. Naj ne bo odveč peljati smeti tja, obrestovalo se nam bo v miru in v vojni. Nepošteno bi bilo tudi, če bi tako čiščenje preložili na mladino. Mladi teja niso nanosili tja, ob tem delu lahko dobijo občutek, da lahko odrasli odmetavajo odpadke, ker jih bo že mladina pospravila. Tak občutek pa ni vzgojen. In če bomo imeli med akcijo vajo v naravi, pomislimo tudi na to, kai bo za nami ostalo. Smeti so lahko zelo izdajalske. Skrbeti moramo tudi za čistost jam, brezen, zijalk, to niso le odlična skrivališča in zavetje za prebivalstvo, nemalokrat so tudi vodni rezervoarji. Samo zdrava, čim manj onesnažena narava omogoča človeku, da preživi. Zato ob vsakem posegu vanjo pomislimo tudi na to, da lahko pride čas, ko bomo popolnoma odvisni od nje. In takrat nam bo vrnila tisto skrb, ki smo ji jo posvečali. Čimbolj bomo občani poznali svoje okolje, čimbolj bomo skrbeli zanj, čim več bomo naredili za to, da bo ostalo lepo in zdravo, tem bolj ga bomo imeli radi in bolj odločno ga bomo branili. Tudi to je del domovine — nihče pa ne mara domovine, ki je umazana, zanemarjena, grda. Zato je odnos do okolja tudi del patriotizma, ki ga moramo spodbujati in varovati prav tako kot našo socialistično ureditev, bratstvo in enotnost in neuvrščenost. Zveza društev za varstvo okolja Slovenije ( ---------------------------------------------^ Kaj pa voda, hrana, energija in zdravje? v______________________________________________y P (deti v Škocjanu: raziskovalna akcija pod geslom ,,NIČ NAS NE SME PRESENETITI" na mladinskem taboru — Nov prispevek za našo še uspešnejšo obrambno moč 50 srednješolcev in njihovih mentorjev iz vseh krajev Slovenije bo hkrati s študenti ter visokošolskimi učitelji s področja kemije, biologije, fizike, geografije, geologije in arheologije od 30. julija do 11. avgusta delalo na zanimivem mladinskem raziskovalnem taboru sredi Dolenjske. Odgovorili bodo na vprašanje: kako reševati najpo- membnejše naloge za človekovo delo in obstoj v izrednih razmerah, se pravi ob velikih naravnih nesrečah ali vojni. Republiški odbor gibanja , .Znanost mladini" in Raziskovalna skupnost Slovenije bosta v sodelovanju z univerzo, Narodnim muzejem Slovenije, s strokovnimi društvi, z raznimi delovnimi organizacijami in domačimi družbenopolitičnimi organizacijami načela področja štirih problemskih sklopov: 1. voda, 2. hrana, 3. energija in 4. zdravje. Za vsako izmed teh štirih skupin bodo sestavili posebno skupino, ko se bo lotila dela z različnih plati. Tako bodo n. pr. v raziskovalni skupini „VODA" ustrezni strokovnjaki skupaj z mladimi raziskovalci hoteli odgovoriti, kako bi pod najtežjimi pogoji reševali vprašanje preskrbe z vodo. Ugotavljali bodo vodne zmogljivosti v okolici Škocjana, raziskovali bodo površinsko in talno vodo, ugotavljali njene zaloge za dolo- čeno področje glede na naseljenost in pod. Seveda sodi v njihovo dejavnost še ugotavljanje čistosti in možnosti za čiščenje voda, napajalni sistemi, načini za zmanjšanje porabe vode, za njeno manjše onesnaževanje itd. V skupini ,HRANA" bodo med drugimi iskali možnosti za nove vire prehrane v izrednih razmerah, ustreznost take hrane, njenega hranjenja itd- Podobne naloge so tudi pred mladimi raziskovalci, ki se bodo lotili vprašanj o „ZDRAVJU" in o ,.ENERGIJI". Vse skupine si bodo morale izdelati tudi ustrezne metode in opremo za laboratorijsko delo v nenormalnih razmerah. V teh pripravah že sodeluje širok krog strokovnjakov z raznih področij, izmed domačih delovnih organizacij pa bo viden zlasti delež tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta. N. S. ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega očeta JANEZA CESARJA se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TSP in sodelavcem lakirnice za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Žalujoči sin JANEZ CESAR ( inteligentnost - spomin •• sposobnost Človek je po svoji naravi sebično, egocentrično bitje, toda preživel je lahko le, če se je lahko prilagodil življenju v človeški družbi. To, da je človek družbeno bitje, je pogojeno z nagonom. In vendar se egoizma in družbenosti ne da vreči v isti koš, kajti gre za pojava nasprotujočih si vrednosti. Človek pač nosi v sebi nasprotja — pravimo, da je ambivalenten. Druga bistvena lastnost človekove osebnosti je njena dinamičnost; nenehno se spreminja, preoblikuje, razvija, organizira in preorganizira. Ta proces se ustavi šele s smrtjo, njegov začetek pa zasledimo že v samih spolnih celicah, še pred združitvijo v zasnovo za novega človeka. Filozofija je že davno iskala gibalo človeka, torej tisti vzvod, ki giblje človekovo psiho. In gibalo je prav nasprotje med raznimi hotenji — ambivalentnost. Človek počasi in neoprezno, pa vendarle brez prestanka menja svoj način mišljenja, emocionalne reakcije, interese, ambicije, želje in vsebino svojega mišljenja. Otrok se po teh elementih osebnosti bistveno loči od odraslega, toda kljub temu se skozi vse življenje ohranja enotnost o-sebnosti. Neke stalne karakteristike, povezujejo vsa obdobja življenja v nerazdružlji-vo celoto. Človek tako nosi s sabo lastnosti, ki jih je imel že kot majhen otrok, četudi se oblika teh lastnosti spreminja. Enotnost osebnosti doživlja človek kot zavest o svojem »jazu«, zavest o kontinuiteti »jaza«. Človek je prepričan, da je danes isti posameznik kot pred leti. Spreminjanje vsebine osebnosti je tako počasno in brez preskokov, da človek tega niti ne opazi. Toda opazijo ga drugi, ki so imeli z njimi stik pred leti in danes, vmes pa ga niso videli. Tretja značilnost osebnosti pa je njena plastičnost. Človek nenehno živi v stiku s svojo okolico v najširšem s-mislu (ne le fizično okolje, tudi vplivi okolja, ki pritiskajo, spreminjajo in oblikujejo posameznikovo osebnost). Na to okolje vpliva prav tako, kot deluje okolje nanj. Ta dvosmerni, vzajemni proces je bistvenega pomena za formiranje osebnosti v vseh njenih pojavnostih in oblikah. V otroški dobi se osebnost formira, v dobi odraslosti pa le pilijo njeni posamezni deli. Pri odraslem doživljanje ne spremeni bistveno vsebine osebnosti, pri otroku pa se to nenehno dogaja. Proces staranja postopoma zmanjšuje elastičnost in prilagodljivost osebnosti. S staranjem se življenje umirja kot? reka, ki se približuje izlivu v morje. Vsaka osebnost nosi v sebi izkustvo svojih prednikov. To izkustvo je za vse posameznike iste civilizacije več ali manj enako. Poleg te splošne komponente osebnosti pa nosi vsaka osebnost nekaj individualnega, ki vsemu reagiranju človeka daje osebno noto. To osebno v nekem človeku se v popolnoma enaki obliki nikoli ne pojavi pri drugem človeku. Dva človeka sta lahko do iste stopnje agresivna, toda prvi se bo pre- tepal, drugi pa bo svojo agresivnost usmeril v delo. INTELIGENTNOST IN SPOMIN Odnos človeka do dela kot ena izmed neštevilnih komponent osebnosti je rezultat različnih dogajanj v človeku. Fizične komponente delovne sposobnosti, ki so pogojene s konstitucijo telesa, pustimo ob robu, saj so več ali manj vsem znane. Najvažnejše psihične komponente so tiste, ki sprožajo gibanje intelektualnih funkcij: Inteligentnost je le skupno ime za številne raznolike funkcije človekovih možgan. Intelektualna aktivnost se začne s sposobnostjo živčevja, da registrira in ohrani razne dražljaje, dogajanja in spremembe v lastnem telesu in v okolici. Ta funkcija je opažanje ali percepcija, ki poteka s pomočjo čutil: oči, ušes, nosne sluznice, okušalnih popkov na jeziku in kože. Vsak dražljaj daje zelo kompleksen doživljaj, ko gledamo neki predmet, doživljamo njegovo obliko, barvo, velikost, položaj v prostoru, osvetljenost itd. Vsi ti posamezni občutki se v zavesti združijo v nerazdvojljivo celoto — v zaznavo predmeta. Ko ta doživljaj, četudi ni dražljaja (če tega predmeta ne gledamo), ponovno doživimo, predmet prepoznamo, kajti v naših možganih je ostal spomin nanj. Sposobnost ohranjevanja doživetih opažanj je spomin. Ta ne zajema le vtise, ki so prišli iz čutnih organov, temveč tudi psihična doživetja, brez zunanjih dražljajev. Tako si človek zapomni tudi razpoloženja, čustva, težnje, plane ,itd. Bolj ko so ti vtisi sveži, bolj so v žarišču zavesti. Čim starejši so, tem bolj so potisnjeni v najoddaljenejše sloje osebnosti — to je podzavestna sfera človekovega »jaza«. Tistega, kar je v podzavesti, se pogosto ne moremo spomniti, vendar nikakor ni izgubljeno — le pozabljeno. V spremenjenih okoliščinah se lahko spomnimo tudi na nekaj, kar smo pozabili (ko smo na primer v življenjski nevarnosti, se v nekaj trenutkih pred nami razvije kot film pregled celotnega življenja ali le delčkov iz celotnega življenja — za te spomine nismo niti več vedeli, pa vendar se niso izbrisali). Na sposobnosti pomnjenja sloni učenje in pridobivanje izkustev. Že sprejete psihične vsebine utrjuje človek z obnavljanjem oz. ponavljanjem — to je predočitev. Na podlagi sorodnih in podobnih predočitev se ekstra-hirajo skupne značilnosti, kar je tipičen intelektualni proces, ki poteka nezavedno in ga imenujemo abstrakcija. Ta proces pa omogoča nastanek pojmov, ki jih v kontaktu z drugimi ljudmi izražamo kot besede. Ko npr. rečemo, kako lepo šumi potok, pri tem ne mislimo na določen potok, ampak na potok na splošno. Povezovanje pojmov je proces asociacije, ki omogoča presojanje, na podlagi tega pa se človek odloča, izdeluje plane in si oblikuje življenjski nazor. Čim bolj je presojanje skladno z dejanskim dogajanjem oz. s stvarnostjo, tem bolj gre za logično zaključevanje. Čim večji je razkorak od realnosti, tem bolj nelogično je mišljenje posameznika. Če iz predočitev, pojmov in teženj skombiniramo nekaj novega, govorimo o domišljiji ali fantaziji. Inteligentnost je torej splet različnih funkcij, ki so pri vsakem človeku v drugačni kombinaciji. Tudi niso vse te funkcije enako razvite. Nekateri ljudje imajo izvrsten dar opazovanja, a revno domišljijo, drugi sijajno pomnijo, pa tega ne znajo posredovati drugim itd. Navadno je delovni učinek tem večji, čim bolj je človek inteligenten — pa vendar ima zelo inteligenten minimalno delovno uspešnost, ker nima interesa za delo in vanj ne vlaga dovolj energije. SPOSOBNOST IN VOLJA Druga pomembna značilnost osebnosti je tehnična veščina oz. psihomotoma prilagodljivost za določeno vrsto dela: hitrost gibov točnost in usklajenost gibov gestikulacija (nehotne in avtomatske kretnje, ki spremljajo hotene) gibe govor mimika in izraz obraza in druge mišične aktivnosti. Posebne sposobnosti usmerjajo človeka pri izboru po-kilca in mu omogoča v okviru tega doseči nadpovprečne rezultate. Vsak, prav vsak J?o A/or, h \sq /o zet bolniške volja •• čustvenost človek je na nekem področju bolj uspešen kot večina drugih ljudi. Ce pa ne dosega povprečja, to pomeni, le, da ni bil pravilno usmerjen. Če torej človek pri nekem delu ne dosega zadovoljivega uspeha, to delo zanj ni primerno in bi bilo najbolje, da se preusmeri na področje, kjer bo uspešnejši. To je teoretično tudi cilj našega kadrovanja: pravega človeka na pravo mesto. Vendar pa niti ustrezne o-sebnosti in fizične lastnosti ne zadoščajo za uspešnost pri delu, če človek nima zadostne volje. To ni neka zaloga pkihične energije, temveč posledica psihičnih funkcij, ki gibljejo človekovo aktivnost. Sodobna psihologija zamenjuje izraz volja z izrazom motiv ali motivacija. To je osnovna in najmočnejša gonilna sila človeka, sestavljena iz: življenjske potrebe (lakota potreba po spanju, potreba po delu itd.) in težnje, da se doseže določen cilj, ki predstavlja zadovoljitev te potrebe. ČUSTVENOST Emocionalne čustvene reakcije so zelo različnih kvalitet. Tem bolj so pestre in raznolike, čim bolj bogato je občutno življenje osebnosti. Življenjske potrebe so v večji meri nagonske in vežejo nase ogromno energije. Ni jih lahko obvladati. Še toliko težje pa je to za nezdravo, šibko ali deformirano osebnost. Najočitneje se to kaže pri ljudeh, ki trenutne seksualne potrebe ne znajo usmeriti drugam, npr. v delo ali potrpeti, da pride čas in priložnost za zadovoljitev. Nemalo takih ljudi konča v zaporu, z obtožbo posilstva. Poleg tega pa zapor zanje ni primerna kazen, kajti njihove osebnosti ne bo spremenil. Takšen človek vsekakor sodi v obravnavo v psihološki posvetovalnici, kajti sam je prešibek, da bi zmogel obvladati izbruhe svojega spolnega nagona. jakost motivacije za neko aktivnost je odvisna od intenzivnosti potrebe, stopnje uresničljivosti cilja in stopnje oviranja običajnega zadovoljevanja potrebe. Glede na to, kakšno razpoloženje prevladuje v človeku vse življenje, ločimo osnovne 4 temperamente: koleričen sangviničen flegmatičen melanholičen Pod vplivom emocij je tudi intelektualna obdelava sprejetega in zapomnjenega materiala, domišljija, motivi obnašanja, psihomotorika itd. Za zdravo osebnost je značilno zaupanje vase, zaupanje v ljudi, psihična odpornost oz. visoka stopnja fru-stracijske tolerance, usklajenost raznih funkcij osebnosti in ohranjanje dinamičnega, ravnotežja med njimi, usklajenost nasprotij itd. Izraz psihičnih težav so razni konflikti s samim seboj in s svojo okolico. Pri vsakem konfliktu gre za oviranje zadovoljevanja neke potrebe oz. uresničitve cilja. Afektivno stanje, ki spremlja tako oviranje, imenujemo frustracija. To je ambivalentna situacija, v kateri je človek razpet med težnje, ki se med sabo izključujejo. Frustriran človek čuti v sebi izredno visoko emocionalno napetost, ki se Rentgen Pred koncem prejšnjega stoletja je nemški fizik Rontgcn pri svojih poskusih s katodno cevjo odkril sevanje, ki ga do takrat ni poznal. Te, po naključju odkrite žarke, je imenoval X-žarke. Pozneje so spoznali, da so to gama žarki. Danes jih imenujemo preprosto kar rentgenski žarki. Tudi aparate, s katerimi opravljamo rentgenološke preiskave, imenujemo rentgenske aparate. Prvi rentgenski aparati so bili zelo preprosti. Ko so jih začeli uporabljati v medicini, še niso poznali biološkega učinka rentgenskih žarkov, zaradi katerega je v prvih 20 letih rentgenološke dobe žrtvovalo svoja življenja 250 zdravstvenih delavcev. Ko je začela tehnika razvijati aparature, ki so bile bolje zaščitene pred žarki, se je možnost okvar zaradi škodljivega žarčenja zmanjšala, vendar še ne čisto odpravila. Poročilo IRCP 8 (13), 1974. leta npr pravi, da je pri milijonu oseb, ki so prejele na celotno telo dozo 1 rentgena, 20 primerov levkemije, kar lahko smatramo, da je posledica delovanja gama žarkov. Omenjajo tudi podobno število drugih rakavih obolenj. Zaradi rentgenskega sevanja je problematično tudi vprašanje genetskih okvar. Po eksploziji prve atomske bombe v Hirošimi ;e človeštvo spoznalo, kako nevarno je delovanje gama sevanja na ljudi in okolje. Ne samo to, da je umrlo na tisoče ljudi, posledice (genetske okvare) so še danes prisotne in jih bodo nosile tudi poznejše generacije. V Jugoslaviji letno rentgensko pregledamo več kot 13 milijonov ljudi. Kot vidimo, pa rentgen ni najpogosteje ob konstantnem pojavljanju napetosti sprevrže v nevrotično ravnanje. Tedaj govorimo o nevrastenič-nem sindromu. Razdraženost in občutek izčrpanosti sta posledica notranje borbe med nasprotnimi težnjami. Prizadeto pa je tudi ravnotežje med razumskimi in emocionalnimi funkcijami. Lahko pa se zgodi tudi, da pride zaradi stalne emocionalne napetosti do okvare neke telesne funkcije. Tedaj govorimo o nervozi ali nevrotičnosti. Če se bolezen še stopnjuje, nastopi psihoza, ki jo je treba nujno zdraviti v bolnišnici. Čim manj je osebnost odporna, tem šibkejše psihične okvare zadostujejo, da se človek zlomi in reagira s psihično boleznijo. Življenjsko okolje je bistvenega pomena za krepitev o-sebnosti, pa tudi bistveno lahko vpliva na nastop in razvoj psihičnih okvar in bolezni. Poglejmo poenostavljen model, kako nastopi nervoza: Delavec A je delaven in marljiv. Pa vendar se mu zgodi, da ga nekaj polomi. S tem si je nakopal slabe odnose s ni povsem povsem nedolžen. O tem pričajo obsežne preiskave. Naši zdravniki pošiljajo bolnike za vsako malenkost na rentgen, pogostokrat pa hočejo celo sami bolniki biti rentgensko pregledani, čeprav v večini primerov sploh ne bi bilo potrebno. Nepremišljeno pošiljanje na rentgen lahko škoduje bolj, kot vso drugo sevanje. KDAJ NA RENTGEN? Otroke bi smeli poslati na rentgen samo v izjemnih primerih in res samo takrat, ko nimamo druge izbire. Dekleta in žene ne bi smele prihajati na rentgenske preiskave, če niso popolnoma prepričane, da niso noseče, saj bi lahko ionizirajoče sevanje povzročilo na plodu usodne posledice, ki bi se lahko prenašale tudi v poznejše generacije. Res je, da pri rentgenskih preiskavah uporabljamo maksimalne zaščitne ukrepe in s tem zmanjšamo škodljivost rentgenskega sevanja, vendar pa sevanja pri nobeni preiskavi ne moremo odpraviti. Vsaka preiskava na rentgenu mora biti strokovno opravljena. Zavedati se moramo, da vsaka doza ionizirajočega sevanja, ne glede na energijo in čas, lahko povzroči okvaro. Nemški zdravniki predlagajo, naj bi bile v zdravstveni knjižici, poleg podatkov o cepljenju, krvni skupini itd., zapisane tudi doze ionizirajočih sevanj. Preudarni bolniki naj bi si kar sami zapisali, kdaj so bili rentgensko slikani in zaradi česa. Verjetno bi si marsikdaj prihranili ponovno slikanje, če bi zdravniku postregli s podatki iz svojih zapiskov. sodelavci. Ti ga na račun smole zafrkavajo. Delavec A se začne zapirati vase, postaja razdražljiv. Količina in kvaliteta dela sta vse slabša. Zaradi tega se začne gristi, poleg tega pa pri sodelavcih dosega le še večji posmeh. Zaradi tega se še bolj žre. V njegovem vedenju se pojavljajo neka odstopanja od spiošnoveljavnih načel. Okolica1 ga zaradi tega zasovraži. Delavec A počasi zasovraži sebe in okolico. Tako pride do medsebojnega nerazumevanja po principu »kot pes in mačka«. Nerazumevanje se stopnjuje do resnične sovražnosti. Tako A kot njegova okolica dejansko psihično zbolita. Če ju vprašamo, zakaj ravnata tako, se razgrne pogled na začaran krog: mi ravnamo tako, ker je on takšen; on ravna tako, ker so oni takšni. Vsaka reakcija obeh sproža pri drugem nezdravo reagiranje, rezultat vsega pa je nezadovoijenost in upad produktivnosti na obeh. straneh. V prihodnji številki glasila bomo spregovorili o raznih vplivih, ki oblikujejo oseb- nost' Smiljana Kofol nedolžen Brez rentgenologije si danes ne moremo predstavljati moderne medicine. Ker pa za enkrat nihče ne ve, kje je absolutna meja škodljivosti ionizirajočega sevanja, se moramo zavedati: na rentgen samo takrat, kadar je zares potrebno! J. O. 0 lesariadi brestov obzornik DOBRA ORGANIZACIJA Prirediteljema — Novolesu in GG Novo mesto — gre za uspelo organizacijo vse priznanje. Ob novem sistemu tekmovanja jima je uspelo celotne igre izpeljati v enem dnevu, čeprav so bila tekmovališča precej razsuta po mestu in okolici, kar pa je ob tolikem številu tekmovalcev razumljivo in nujno. Posebej pa je treba poudariti, da se je letos v lesariado znova vtkal pridih prisrčnega prijateljskega srečanja slovenskih lesarjev in gozdarjev. To pa bi morali graditi tudi v prihodnje. Novo-meščani so pokazali, da je to s prizadevnim organizacijskim delom in prisrčnostjo mogoče, ne da bi bili stroški organizacije kaj višji. O tem pa bo treba razmišljati tudi ob pripravah in dogovorih za prihodnjo — enajsto lesariado. B. Levec 6N0V0LES Državna založba Slovenije vam predstavlja Pred kratkim sta izšli pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE knjigi, ki vam ju danes predstavljamo. Janez Gregori, Ivan Krečič: NAŠI PTIČI Naše vedno večje zanimanje za naravo gotovo velja tudi pticam, njihovemu petju, obnašanju, življenju. Zaradi pomanjkanja ustrezne literature pri nas, sta pripravila Janez Gregori in Ivan Krečič knjigo NAŠI PTIČI in z njo uspešno zapolnila vrzel na tem področju. Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem so ptiči predstavljeni, (anatomija, biologija ekologija, varstvo in opazovanje v naravi). Drugi del je sistematski. Pri vsaki vrsti so podani opis,značilnosti za razpoznavanje in njihova biologija. Razširjenost je podana z ustreznimi majhnimi arealnimi kartami, pri večini vrst je označeno, kakšno je njihovo stanje v Sloveniji. uspeh je dosegla letos naša Everesta brez uporabe umetne- skratka, dramatična in aktualna himalajska odprava, ki je z ga kisika. Knjiga EVEREST podoba junakov najvišje gore na dvema navezama utrla izredno opisuje ta izjemni podvig,ki svetu. težko prvenstveno smer na vrh jima je uspel 8. maja 1978. Tekst dopolnjujejo številne Mount Everesta. Ta uspeh naših Avtor je v knjigo zajel ne le dokumentarne fotografije in plezalcev je vklesan z zlatimi stvarne opise svoje poti čez zemljevidi v barvni in črno-beli črkami v kroniko svetovnega skrajno nevarni Khumbijski tehniki. Knjiga ima 232 strani alpinizma ledenik, čez težavni Ltocejev tn prinaša tudi 32 strani barvnih V tej kroniki dramatičnih in bok, skozi samoto in snežne prilog, nenavadnih prizadevanj pa zamete, temveč tudi dramatič-imata še posebno mesto dva na doživetja dveh zimskih noči pl. 45o din odlična avstrijska plezalca: na višini 8000 metrov, tesnobo Knjigi lahko kupite v vseh Reinhold Messner in Peter svojega doživljanja, premago- knjigarnah, po pošti pa ju lahko Habeler. Bila sta prva in doslej vanja skrajnih naporov in borbe naročite na naslov Državna za-tudi edina v zgodovini alpiniz- s samim seboj. Knjiga je napisa- ložba Slovenije, Knjižni od-ma, ki sta se povzpela na vrh na živo, pričevalsko neposred- delek, Mestni trg 26, Ljubljana. 8848 metrov visokega Mount no, polna napetih doživetij, je, (Možnost obročnega odplačila) -----------------— N 0 sprejemu otrok v vzgojnovarstvene zavode Avtorja sta posvetila tudi posebno pozornost slovenskemu poimenovanju posameznih vrst ptičev. Knjiga bo gotovo našla veliko odmeva med pedagogi, med lovci, planinci in gozdarji, med ljubitelji narave. Knjiga je bogato opremljena z barvnimi fotografijami ptic, z risbami in skicami. 328 strani, br. 550 din R. MESSNER: EVEREST Šele pred dobrim četrt-stdetjem je človeška noga prvič stopila na najvišjo goro sveta. Zgodovinski datum: 29. maj 1953. Prva sta se na listo zmagovalcev zapisala Anglež Hillary in šerpa Tensing. Za njima je še več kot 25 ekspedicij poskušalo srečo, a med njimi so bile redke, ki so z uspehi kronale svoje napore in tveganja. Zadnji POROČILO o delu komisije za sprejem otrok v vzgojnovarstvene zavode v občini Novo mesto Vsakoletni vpisi v vzgojnovarstvene zavode v občini Novo mesto so potekali v času med 1. * 1 2 3 4 5 6 7 Zavod 1. WZ Novo mesto (9 enot) 2. WZ Novoteks 3. Dol. Toplice 4. Škocjan 5. Straža 6. Šentjernej 7. Žužemberk SKUPAJ: in 30. marcem. Ves mesec je bilo čutiti močno zanimanje staršev, da bi vključili svoje otroke v varstvene ustanove. Prošnje za sprejem otrok v vzgojnovarstvene zavode je vložilo na območju občine Novo mesto naslednje število staršev: Število Število pro- Število nriiav stih mest odklonjenih r J , a no 639 231 408 48 36 12 15 6 9 12 7 5 12 12 56 15 41 15 8 7 797 315 482 Ali veste kaj je to in kje je to? — Pišite nam! Najbolj domiselne odgovore bomo objavili v naslednji številki glasila. Komisija za sprejem otrok je delovala v času med 28. 5. in 5. 6. 1979. Obravnavala je vse vloge. Komisije so delovale tudi v okviru KS Straža, Šentjernej in Dol. Toplice, usklajeno pa je bilo tudi delo v Novoteksu. Po končanem delu so komisije poročale o svojem delu, tako da je komisija skupnosti lahko potrdila njihove odločitve. Komisija ni imela lahkega dela, saj je bilo samo v Novem mestu 336 prosilcev, ki so vlogo prvič vložili, 303 prosilci pa so prošnjo podaljšali enkrat ali vc čkiat Pri svojem delu je komisija upoštevala predloge patronažne službe ter Centra za socialno delo (samohranilke, bolniki TBC in karcinarni bolniki, alkoholiki, otroci iz socialno šibkih družin), vendar je bilo mest premalo, da bi lahko ugodno rešili vse. Sprejetih je bilo 231 otrok. Med prosilci je bilo v Novem mestu vpisanih naslednje število otrok: DOPISUJTE GLASILO Letnik Število Število prošenj prostih mest 1979 31 — 1978 29 22 1977 189 55 1976 116 57 1975 61 23 1974 26 30 1973 in 1972 15 44 Podatki kažejo, da komisija ni imela problema z vključevanjem starejših otrok v WZ, ker je bilo število prostih mest celo večje od števila prijav, da pa je velik pritisk na mesta v WO v skupinah za dojenčke in skupinah, v katere so vključeni otroci do 5. leta starosti. Tak kup lesnih odpadkov (nekdanjih drv) „pospravi" novi drobilec v slabih treh urah. Življenjsko zavarovanje Predstavniki Zavarovalne skupnosti TRIGLAV, Dolenjske območne skupnosti Novo mesto sklepajo med vami življenjsko zavarovanje, ki je za delavce, kakor za vsakogar zelo ugodno. S tem zavarovanjem je oseba zavarovana za doživetje, za slučaj naravne smrti, nezgodne smrti, popolne in delne invalidnosti in ima življenjsko zavarovane vse svoje otroke od izpolnjenega 1. meseca do 15. leta. Premijo za zavarovanje odtegujejo pri blagajni od osebnih dohodkov. Življenjske glavnice se ob doživetju še povišajo za bilančne presežke, za katere ima pravico vsak zavarovanec Za din 200, 00 /180 + 20/ mesečne premije ima delavec avtomobilske, kovinske, gradbene in podobnih strok naslednje zavarovalne vsote 1) din 21.960,00 za primer doživetja ali naravne smrti, 2) din 40.000,00 za primer nezgodne smrti, 3) din 80.000,00 za primer 100-%invalidnosti, 4) din 2.196,00 za primer smrti vsakega otroka. Glavnica pod 1) se izplača po 10 letih kot hranilna vloga. Ta glavnica se ob izplačilu poviša za bilančne presežke. Enaka glavnica se izplača svojcem, če zavarovanec umre v teku za- varovalne dobe naravne smrti. Le v primeru smrti zavarovanca v prvi polovici leta se izplača polovična glavnica. Glavnica pod 2) se izplača svojcem, če pride do smrti zaradi nezgode. V tem primeru se izplačata obe glavnici, torej pod 1) in pod 2) skupaj. Glavnica pod 3) se izplača za primer 100-% invalidnosti zaradi nezgode. Če je invalidnost nižja, se izplača pripadajoči del glavnice. Glavnica pod 4) se izplača za primer smrti otroka od izpolnjenega 1. meseca do 15. leta starosti. Primer je narejen za delavce do 32 let. Za starejše delavce se glavnica pod 1) nekoliko zniža. Možno je zavarovati tudi za višjo mesečno premijo, za kar pripadajo sorazmerno višje zavarovalne glavnice. Zavarovanje velja v službi in doma, na potovanjih s prevoznimi sredstvi, v inozemstvu, itd. Večina oseb je že življenjsko zavarovanih. Pridružite se jim še vi, saj je zavarovanje v današnjem času vsekakor nujno potrebno. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO sesrnviL SLPiVKO meovpd visove pec •J.R T flLSeVJE Rude SIKOV GLFIS I ČIN I2.VJJ ŠTEVN/K I6.VII. OČE SmRfGft ečw RBOkO ipksto IMS PRFIVIIO PREDPIS NED/V. 2NEK M seve r VPlN J P) Resni * VITO TOA/fl GE oskRR' NflS Otok; Pf)N- ČPv'O P02E- LENJE PoZVRdV Jod TF) A/Kft SLF) 00 -KUSEC SRFD, rpst- Ll N F) KfU-1 j CRCBK Klic direktor DO RlKISKF) ENF) TEKILO v' i\ % % Sirotkov/c JR k ov DO DUR 1 O 0 ENOTE) ■ZF) EKERQK PvŠlK splosn/ LiVOSKI ODPOR PPfloce ČLO- VEŠTVA — Po OJ f Tj f V POSTOPKI L — NOGOMETNI KLVg opešcm/N SORI s -iF/kOV n/^vfcri noKKt SESRLC/ P«£8. V KO— mvun OSVflRT) OS EBtr, KRRJf) VEK RBDIJ PA