223 Dopisi. Iz Gorice 7. julija. — „0, ce špetakul!" je marši -ktera goriška babica danes vskliknila, ko je videla vhod tržaških in tukajšnjih „ginna stikov". Danes namreč so tržaški lahonski telovadci prišli naših obiskat. Tak „špetakul" spravi vse mesto na noge. Vhod z mu-ziko in društvenima zastavama so imeli od kolodvora po nekterih imenitniših ulicah in čez Travnik v telovadnico pri mestnem vrtu. Tam ceremonielno pozdravljanje, potem obed v raznih gostilnicah, pred kterimi vihrajo zastave z goriškim in tržaškim grbom; popol- dne nov „špetakul" pri Katarini-u na vrtu; ponoči bo Travnik razsvitljen. Mislite si k temu cartane pobrati-mije, govore, vpitje in petje — in popisano imate vso (demonstrativno?) veselico naj skraj niše italijanske stranke goriške in tržaške. To je — ako se ne motimo — nekako hladilo tisti tukajšnji („Isonzo"-vi) stranki, ki je uni pot o mestnih volitvah propala. — Te „liberalne" laške stranke naj skraj niša levica je začela včeraj izdajati humoristično-satiričen list s karikaturami pod naslovom „11 Pettine" (glavnik), kteri bo česal tisto stranko, ki je o mestnih volitvah zmagala. Prvi list — ki je imel več surovosti, nego hum6ra — je gosp6ska konfiscirala, pa prepozno, ko so ga že povsod po mestu bili razdali. Dr. P. je v listu naslikan kot kameleon, potem nek profesor, kterega je v gostilnici neka natakarica natolkla, in slednjič „Gorica" uklenjena in jokajoča se zarad slabega (!) izida poslednjih volitev. Dalje se nahaja v tem listu brezverska pesem na papeža itd. „Pettine" je prvi list te baze v Gorici. Kaj hočete še več napredka?! Le še GaŠpar Martelanec bi se moral preseliti k nam in ustanoviti zraven slovenskih dveh političnih listov še enega ilustriranega, pa bi potem Nemec rekel: „Herz, was willst Du mehr?" Zdaj pa še eno smešnico. Tukaj je nek profesor Kn. (na realki), kteri, kakor hitro je vtaknil pred 3—4 meseci nos v naše mesto, že v vseh razmerah pisari v „Deutsche Zeitung" (ktera je, nekaj časa sem) leib-organ nekterih nemških in — lahonskih krogov. Omenjeni dopisnik in njegova iz tujih še le došlih Nemcev obstoječa klika je sklenila zvezo z „Isonzov"-ci v namen, da pošilja dopise v „Is." smislu v „Deutsche Zeitung", ktere potem „ls." ponatiskuje. V predzadnjem listu je prinesel „Is." zabavljiv popis onega škandala z omenjenim prof. K., pa je vpletel va-nj nemške besede ,,die Trager der Kultur und Sittlichkeit", češ, da med nemškimi kulturtrager-ji se nahajajo profesorji h, la K. To je vzročilo strašno razdražbo v „nemškem" taboru. Kn. & Comp. so že hoteli „kiindati" „Isonzo"-u prijateljstvo. „Mi vas podpiramo — so rekli; mi smo še liberalniši, nego vi; — zakaj nas žalite? Na to je prinesel včerajšnji „Is." izgovor, da ni hotel žaliti „učenega in velikodušnega nemškega naroda", ampak da jjTrager^der Kultur..." so mu le profesorji, ki prihajajo iz Češkega in Moravskega, sicer pa da ostane on („Is.") pri tem, da nemških šol v Gorici ne če in da bratje Nemci morajo priznati italijanski značaj našega mesta. Bo li to nemškim učenjakom prav? Kdo ve? Res! zel6 mikavne postajajo razmere v Gorici, in to vsak dan bolj. — Zanimivo je tudi še to, da se stari, premagani mestni očetje z županom vred vkljub vladinim poveljem nikakor nočejo umakniti novoizvoljenim, zato ker je stari zbor dve volitvi ovrgel, vlada pa ju ima za veljavne. Kaj tacega nismo še doživeli! Trst 30. junija. — Ker so „Novice" še vsako zanimivo „besedo" zapisale v svoje listine, naj zapišejo tudi to, ki je bila 23. junija v priznanje hvalevrednega sodelovanja gg. Katalana, Poženela in Remca, gospe Kravsove, gospodičin Veselove, Hučkove in Altanove, pa dečka Dolinarjevega. Občinstvo je bilo j ako zadovoljno s prijetno veselico. Iz Gradca 2. julija. A—L". — Včeraj je mesto naše bilo nenavadno živo. Po ulicah in trgih so vihrale zastave v mnogoterih razlikah, vendar bilo je največ in največih med njimi nemških. In kaj je vse to pomenilo? Obhajali so namreč nemški „Peuerwehrtag"; zato je prihitelo požarnih stražnikov od vseh krajev. Ob 11. uri včeraj so imeli od kolodvora v mesto slovesen vhod; sprejeti so bili povsod z gromovitimi „heili". Jako mi je dopadlo to, da, ko pridejo Zagrebčani, in jih Gračarji kakor druge, pozdravijo s „heil-om", vsi kakor iz enega grla jim odzdravijo z gromovitim „živio!" Radoveden sem bil potem, kaj bodo storili Ljubljančan j e, al — prvi je „heil-al" Dober let in tropica njegova je „heil-čkala" za njim. Všeč mi je bilo postopanje deželnega odbora, da na deželni hiši ni bilo nemške zastave, ampak le cesarska in štajarska. Mnogim je to jako v oči bodlo; prusjaki ne pomislijo, da deželni odbor zastopa ravno tako slovenske, kakor nemške Stajarce. Toliko več nemških zastav pa je vihralo iz mestne hiše. Dotični odbor je povabil tudi dijake tukajšnjega vseučilišča in tehnike, da se vdele-žijo slovesnosti. Al prišli so le tehniki, — vseučilišče ostalo je popolnoma neutralno. Spremljali so došle požarne straže skozi mesto in zadnjič pred mestno hišo, kjer se je govorilo in „heil-alo", da ni bilo niti konca niti kraja. Toliko imamo zdaj „Feuerwehr-e" tukaj, da, Če začne Gradec tudi na vseh štirih voglih goreti, bi ga pogasila gotovo sama senca „feuerwehristov". Sicer pa mislimo, da tako prusko-nemško zviranje je prav zato, da se dražijo nenemški narodi in plamen narodnega sovraštva čedalje dalje šviga! Kar je župan dr. Schreiner, še bolj pa, kar je kramljal luterski pastor Schulz, bilo je tako škandalozno, da se je čuditi, da te pruske demonstracije je priča bil ces. namestnik! Iz Ljutomera. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo 14. dne julija popoldne izlet v Središče v gostilnico g. Klobučarja pri kolodvoru, kjer se bode govorilo, de-klamovalo, popevalo in predstavljala šaloigra „To sem bil jaz". Bode tudi godba in ples. Vabijo se k obilni vdeležbi gg. družabniki in drugi, zlasti pa slavni čitalnici v Ptuju in Ormužu. Odbor.v Iz Celja 5. julija. (Dekan Tutek in dr. Jug iz St. Lenarta?) Včeraj seje končala pravda, ki jo je dr. Jug, veliki nemČur, napel zoper dekana Tutek-a, narodnjaka, zato ker je dekan — le v brambo svoje časti, — dal v časnik „Marb. Ztg.^ natisniti ono pismo, ki jo je izročil županstvu St. Lenartskemu, naj Agato Holzovo, omoženo ženo, spravi iz hiše dr. Jug a, ker njeno skupno življenje že več let dela strašno pohujšanje v vsej okolici, in ga sam lastni mož razuzdane žene v eno mer s pismi nadleguje, naj kot duhovni pastir ne trpi tako očitnega prešestva. Ker dr. Jug, kteremu je županstvo poslalo dekanovo pismo v opra-vičenje, je na to silo razžaljiv spisek zoper dekana natisniti dal v mariborskem nemškem časniku, ni ostajalo dekanu druzega nego to, da je cel6 gori omenjeno poročilo, kakor ga je poslal županstvu, v istem časniku natisniti dal. Zato je dr. Jug, razžaljenega se ču-tivši na svoji časti (!), tožil dekana. 2 cela dni je trajala konečna obravnava, ker je bilo okoli 40 prič zaslišanih. Dr. K ožje k je zagovarjal Juga, dr. K. Ipavic pa dekana. 12 porotnikov je bilo pričujočih; dr. Jugu niso bili po volji, češ, da so preveč „kleri-kalci ali narodnjaki"; al ker njegov protest ni obveljal, je nekterim, ktere si je za manj »klerikalne" mislil, pisma pisal, rekoč, da v tej pravdi ne gre toliko za osebno reč, ampak za »nemško stransko" (!!) Priče so manj ali bolj potrjevale vse, kar je dekan županstvu pisal, le zaslepljeni starec, revež na pameti in telesu, je svojo ženo, ki jo je poprej zmirom „pre-šestnico" črtil, zdaj imenoval »ljubo ženo", dr. Juga pa »dobrega" gospoda. Porotnikom je bilo vpričo grdih reči, ki so jih slišali, lahko razsoditi, da dekan ni žalil časti dr. Jugove; zato so enoglasno izrekli, da dekan Tutek ni kriv; sodnija je potem dr. Juga in njegovo Agato obsodila, da plačata vse sodniške stroške, kterih zavolj veliko prič , ki so prišle k obravnavi, bode okoli 1500 gold. Cesar je Jug iskal, je skupil. Mi bi nesramnemu nemčurju, ki gre* tožit, ko vendar ve, pri čem da je, le samo to rekli: „warst nit aufi g'stiegen, warst nit obe g'follen" l Iz Kostanjevice. (O „dobrem gospodarji" dalje.) Naj še to povem, da se popolno razjasni, kako Gač skrbi za mesto. — Naše mesto je imelo svoje pravice popisane na pergamentu. Shranjene so pa bile pri ,,dobrem gospodarji". Pa ker Gač ni le „dober gospodar", te-muč tudi dober človek, zato je včasi dal kteremu pogledati staro, častitljivo listino. Kar zgine pergament! KostanjeviČanje primejo Gača: kje je pergament s pravicami? Pa „dobri gospodar" se nevednega in nedolžnega dela, kakor otrok, ki krugljo vbije in Čepinje gleda ter pravi: „jaz nisem vbil"; — in Gač skomol-cava in pravi: „ne vem, kje da so pravice!" Ni mi ravno treba na široko razlagati, da meščanje sum na-nj mečejo, da jih je on kakor koli zapravil; in to po vsi pravici; vsaj je on odgovoren za to, kar je hranil in kar ni njegovo. — Gač! ali ni to strašno slabo gospodarstvo , da ste mesto pripravili ob dragoceni pergament?! — In če ste staro listino komu izročili, ali ni to grozna zanikarnost, da še ne veste, komu?! — Ce pa veste, komu? — ali ni to velika hudobija, da na poveste, da bi mesto moglo prijeti tatu?! — Kam pa6 smo prišli, da „dobri gospodar" mestu zapravlja svetinjo. Ako nam Gač dokaže, da je kdo drug častitljivo listino zapravil, onda odpade od njega sum, ki mu ne dela nič časti. Zato, poslušajte me Gač: Požurite se, svoje dobro gospodarstvo pokazati še s tem, da nam v roke spravite in daste grdobnega zapravljivca mestnih pravic. Hvaležni Vam bomo zato vsi. Mi KostanjeviČanje tirjamo javno od Vas, da poveste, komu ste jih dali. Kot „dober gospodar" bi bili morali vse žile napeti, da nazaj dobomo dragoceni zaklad! — Ako nam pa tega ne storite, Vas bodo meščanje vedno dolžili. Vam so bile dane, Vi jih morate nazaj dati! Ako nam jih nazaj ne pripraviti, zdihniti moramo: Bog nas kmalu reši tako ,,dobrih gospodarjev" za mestne pravice , kakor ste Vi! (Konec prih.) Iz Dolenskega 20. maja. (Dalje.) — Pa akoravno se od duhovske strani potem Gaču spremstvo presv. reš-njega Telesa pri velikonočni procesiji dovoli, to njegovi in njegove svojbine oholosti in drzovitosti še nikakor dosti ni; škandal hočejo imeti in ga tudi napravijo. To pa se je zgodilo tako-le: Veliko soboto večer Gač pri-sedši v hišo nekega poštenega mestjana, ki je ob enem vodnik, pa bi se smel tudi imenovati „duša" mestjan-skega kora, vrže celi snopič papirjev na mizo. Nekaj časa hodi Alojzij molče po sobi gori in doli, kajti vedel je, da pri tako značajnem možu kot je ta vodnik, ne bo ravno lahko. Cez nekaj časa pa vendar-le pravi nekako tako-le: No, Kržičnik, vi se boste tukaj-le podpisali, za vami se bodo pa drugi; to bomo potem stotniku Kalinu izročili in mu tako naznanili, da za-nj ne maramo več. Zakaj pa to, strmeč vpraša vrli vodnik. Gac nič prav ne ve odgovoriti na to, kaže le nesramne spise, v kterih Kostanjeviški ,,Tagbl." lažnik silno dražljivo hujska zoper g. stotnika in Kostanjeviškega g. župnika. Kaže in bere tudi umazano listnico, češ, da še celo v Ljubljani imajo tako slabe zaumene o tukajšnji duhovščini in g. stotniku (da se iz njih norca delajo), toraj ga tudi Kostanjeviški mestjani ne morejo in ne smejo kot svojega poveljnika imeti. Na vodnikovo zavrnenje, kdo pa take nesramnosti in laži v Ljubljano poroča — zapeljivec — omolkne. — Saj ne mislim, da bi se mu stotnikova čast popolnoma vzela, nadaljuje zopet Gač, ampak da bi bil le kakor v pokoji. Da bi skušnjavec svoj peklenski namen lože dosegel, pika zopet duhovščino, najpopred vrlega gosp. župnika, potem pa g. kaplana, za kterega je že tako rekoč dekret v svojem žepu stiskal. Pa vse nič ne zda, značajnost in 224 225 poštenost vodnikova je neomahljiva. Zdaj prosi, naj bi vsaj njegovega sina, tudi gardista dal, da bi podpisov zoper stotnika nabral, pa tudi to mu spodleti. Na vprašanje: kdo bi vendar za to res prav nespametno početje bil zadosti zrel, se mu nalašč nasvetuje nekdo, od kterega se je dobro vedelo, da tako zlobnega opra-vilstva prevzel ne bo. Gač, ki je dobro vedel, ako tega vrlega vodnika za-se pridobi, da mu bo potem pri druzih gardistih veliko lože šlo, jo zarad tako slabo opravljenega „gschafta" pobriše skozi vrata ves čmern in pobit. Tužnega srca lazi v nočnem mraku okrog, duhtaje, kaj mu je zdaj početi. Loj zel si je boje res domišljeval, da se mu bodo meščani kar na njegove sladke besede in potuhnjeno obrekovanje kakor za metlo udali, da tako z njihovo pomočjo vrlega stotnika kar gladko pomete s poveljniškega častnega mesta, na-nj pa svojo ošabnost posadi. Pa grozno se ogoljufa. „Tako ne bo nič, drugače moram pričeti, ako hočem kaj vlo-viti" — si misli proti stražnici leteči zapeljivke. „No! fantje, tukaj-le se podpišite, da ste za to, da ostane naš kor tako kakor je bil dozdaj , samo za vodnika Kržičnika mi zgoraj prostor pustite", jih nekako prav prekanjeno nagovori, kazaje jim nek papir, na kterem je bilo zgoraj pisano, da so podpisani zato, da se gosp. stotnik odstavi. Al tega jim Gač ne pove, pa tudi boje brati ne dd. Tako jih je na stražnici res vlovil kakih 17 ali 18. Kdo izmed gardistov bi si bil pa tudi le misliti mogel, da si bo nadlajtenant drznil kaj tacega zoper lastnega stotnika počenjati in gardiste tako za nos voditi. Ravno tisti večer se zbere družbica tukajšnjih liberalcev pri nekem gostilničarji zunaj mesta. Bili so tu Podboj, Sever, župan, Susteršič, c. kr. uradnik in lajtenant mestjanskega kora, Gač Alojzij in Fr. Kržičnik, bobnar pri koru, ki je še vselej na finfarski strani bobnal. Iz pivnice se na enkrat naredi umazana kovač-nica obrekovanja zoper poštenega g. stotnika. Zvijačno se vabi vodnik Zalokar v pivnico, kterega zlasti Podboj za Gača in zoper stotnika obdeluje, češ, da tako tudi mora biti, da jutri Gač komandira, zažugavši, da drugače puške zgubijo, za kar on (Podboj) dober stoji. Al tudi pri tem značajnem vodniku bilo je vse prigovarjanje in žuganje zastonj. Drugo jutro Gač že na vse zgodaj gardiste lovi ter za-se pridobiti jih si prizadeva ne le s sladkimi besedami, temuč tudi s pijačo in smodkami. Na zadnje pa v svoji nadlajtenantovi opravi pridrvi k mestjanskem krdelu, ktero večidel že zbrano pred stotnikovo hišo čaka prihoda svojega poveljnika. Al čudite se grozni drzovitosti tega človeka! On svoje nesramno obnašanje zopet prične in to vpričo častitljivega starčeka, ki že 54 let služi pri koru, kterega so gardisti še le lansko leto z Gačem vred s stotniško častjo poslavili, in zoper kterega se ne more, kakor so gardisti enoglasno izrekli, nobeden ne tudi v najmanjši reči pritožiti. Vodnik Kržičnik, kterega se Gač najpopred loti, nagovarjaje ga, naj gre k stotniku v sobo in naj mu pove, da se danes v paradi ne sme prikazati, kajti danes bo on (nadlajtenant Gač) koman-diral, odgovori: „gospod, pustite danes vse to v miru. Na to se brž tudi skoraj vsi drugi gardisti oglase, da tega ne dopuste, da bi se s poštenim stotnikom tako sramotno ravnalo. „Zakaj ste se pa sinoči podpisali? Gač na to jezno zarenči.. „Kaj! mi smo se zoper svojega stotnika podpisali? to ni res, to je goljufija" — se gardisti vsi nevoljni zopet oglase". Gač, videvši, da tako ne bo nič, zopet bolj polahkoma prične, rekoč: „ali mi moramo tudi na svojo čast kaj držati". „Gosp. Gač — nek gardist ves nevoljen odgovori — ko bi vi na svojo čast in čast našega kora kaj gledali, bi kaj tacega ne počenjali." Zdajci Gačzažuga, da on odide in da nikdar več ne pride, dokler bo ta stotnik. Vodnik Kržičnik si prizadeva z lepo vse poravnati rekoč: „Gosp. Gač, idite z nami v paradi, drugače bo vse po fari reklo, da vendar-le niste smeli v uniformi se prikazati". „Naj govore ljudje kar hočejo, bodo že „cajtenge" *) („Tag-blatt") govorile". (Dal. prih.) Iz Sniartna pri Litiji. (Poslano.) Litijskim občanom! Ker me v zadnjih „Novicah" zarad neke meni neljube in od mene nezakrivljene reči javno kažete svetu za pisalca „Brenceljnovega" članka o gosp. dekanu Rusu, moram javno povedati, da to ni res in da sem bil po krivici dolžen. To Vam more potrditi „Brencelj" sam. Miha Saje, beneficijat. Iz LoziC pri Ipavi. — Kdor se je kedaj iz Pivke v Ipavo pripeljal, ne bo kmalu pozabil strmih Rebrnic. Kakor po strehi so morali vozovi počasi doli rožljati; gorje! če se je vozniku zavira utrgala; brž so bili voz in konji v grabnu. Ko si srečno v prijazno ipavsko dolino prišel, te je prva ipavska vas Lozice pozdravila. Vedno dan in noč, v praznik in delavnik se je razlegalo tukaj rožljanje vozov, kričanje voznikov, pokanje bičev. Tukaj se je vsak težji voz, vsaka pošta ustaviti morala, da so jej pripregli vole, da so vozove do Razdrtega čez Rebrnice spravili. Ljudje so imeli mnogo živine in vedno so bili na cesti; ni čuda, d.i so zanemarjali njive in nograde. Pa vsaka reč le nekoliko časa trpi, tako tudi zaslužek na cesti. Pripihala je železnica v Trst in Gorico, ter pustila v strani Ipavsko dolino. Naredili so novo cesto pod Nanosom, ktera se je Rebrnic in Lozic ognila, in Lozice so postale naj-mirnejša, najsamotniša vasica. Zaslužek za priprego (vorspan) je šel po vodi. Lozičanom je bilo misliti, kaj bo ? Odgovor na to vprašanje je bil kratek: poprijeti se zem 1 je. In res so tako storili. Zdaj, ko ni ceste, živijo ljudje bolj mirno in bolj srečno, po dnevi delajo, ponoči spijo, živine imajo več in bolj rejene, vsled tega nograde in polje, kar ga imajo, bolje gnojijo, ter tako vsega, posebno vina, več pridelajo. In ravno letos je polje bogat pridelek obetalo in trta prav dobro kazala; nadjali smo se izvrstne letine. Al človek dela mnogokrat račun brez krčmarja. 2. dan t. m. popoldne je silna toča v kratkem času skoraj ves pridelek uničila in nado kmetovo pobila. Žalostno so se ljudje ozirali po zrelem žitu, ki je pomendrano in potreseno po njivah ležalo; s tužnim srcem so gledali trte, na kterih je le sem ter tje med raztrganim perjem kak okosman in obit grozdic še obvisel! Gorje nam! kaj bo, kaj bo! —so ljudje zdihovali. Da nam bi saj vlada davke polajšala in odpisala. Upamo, da slavno glavarstvo v Postojni, ktero je letos marljivo skrbelo za siromake na Pivki, tudi našim nadlogam ne bo zapiralo očes in srca. (Kon. prih.) Iz Ljubljane. — Kar smo unikrat rekli o strahovitem sestavku „Laibacherice", s kterim je obhajaia imenovanje grofa A. Auersperga za c. kr. deželnega predsednika, grajaje breztaktno tako pisarijo, ki dotičnemu več škoduje kakor koristi, to se je res tudi zgodilo. Vsi samostojni časniki na Slovenskem in zunaj dežele, kteri ne prisegajo na „večnostu sedanjega inini-sterstva, so se zavzeli nad tem, da vladni časnik, kakor „Politik" pravi, novega deželnega predsednika deželi skoro za Haynau-a napoveduje, ki bode z vislicami hodil od kraja do kraja in „večni molk" ukazoval svetnim in duhovnim osebam, kterim decemberska ustava *) Res, da časopisi zdaj o tem prigodka govore\ a ne lažnjivi, ampak večidel le pošteni, ki Ga če vi zlobnosti ia oholosti nikakor slave ne poj6* „Tagblatt" pa se ve da o tem noče nič vedeti in toraj rajši molči. Njemu je zadosti, da je le duhovščino in pošteno narodno stranko počrnil. Pis. noče biti evangelij. O taci h pisarijah mora previdni človek res reči: „Bog! varuj me tacih prijateljev, sovražnikov bodem se sam varoval". Nemčurska kotenja za gotovo pričakuje in z rokami in nogami dela na to, da se razpusti deželni zbor kranjski, češ, da po silovitosti takošni, kakoršna je bila zadnji čas na Ceskem in HrvaŠkem, se tudi kranjskemu zboru pridobi večina nemčurska in brezverska. Al naš narod ve, komii more zaupati, in je to sijajno pokazal pri tolikih volitvah, pa bode gotovo zopet pokazal, če bo treba. Če se volilci niso bali grozovite zime zadnjih volitev, ne bodo se bali tudi afrikanske vročine — pod starodavno slovensko zastavo: „za vero, dom, cesarja". Našim prijatlom po deželi pa že zdaj živo priporočamo: pozor! — (Iz družbe kmetijske.) V poslednji mesečni seji pod predsedstvom barona Wurzbach-a se je vsled poročil dr. Jan. Bleiweisa obravnavalo mnogo stvari; važnejše so bile sledeče: Ministerstvo kmetijstva želi v razstavi dunajski na ogled postaviti pluge vseh dežel, tedaj tudi na Kranjskem navadne starodavne; tri oskrbeti je odbornik Lasnik na-se vzel, enega (kraškega) pa odbornik Peter Kozler; — c. k. ministerstvo naj se vnovič prosi denarne podpore za razstavo; — ker bode septembra meseca družba kmetijska spet po licitaciji prodajala obče hvaljenih Sufolškik prešičev, naj se oglasijo gospodarji naši, ki so si mladih čiste krvi priredili iz lani kupljenih: ali jih prodad6 in po Čim? — razpiše naj se oklic za prošnje tacih gospodarjev, ki želijo bike in ovne letos dobiti, da se oglasijo dokonča avgusta; poseben oklic bode razložil vse, kaj naj se v prošnji povd in pa dokaže; — zagotovilo fajmoštra g. Tomca v Suhorji, da napravi občinsko trtnico, se z veseljem sprejme in za to mu 120gold. podpore zagotovi; — obljuba g. dekana S t r u c e 1 j - n a, novoizvoljenega predsednika podružnice kmetijske, da v notranjski Bistrici tudi napravi občinsko trtnico, se je radostno sprejela; — 2 lota svilodnega semena po vitezu Gutmannsthal-u posebno hvaljenega plemena, „Nostrani" imenovanega, naj se naročita. (Kon. prih.) — (V seji dežel, odbora 5. julija) je bilo sklenjeno, da se deželni odbor na pismeno njegovo slov6 osebno pokloni odstopivšemu deželnemu predsedniku gosp. baronu Wurzbach-u. — Županstvu v Kostanjevici se je na ponovljeno prošnjo mnogih občanov velela volitev novega občinskega odbora, ker je triletna doba sedanjega občinskega zastopa vže davnej minula. — Na vlogo županstva vSkofjiLoki za novo volitev občinskega odbora se je županstvu naročilo, naj stori potrebne priprave za novo občinsko volitev. — (Imenovanja.) Ravnatelja ljubljanske više gimnazije g. Smolej-a je ministerstvo nauka počastilo z naslovom „šolskega svetovalca"; profesor V o dušek pride iz kranjske spodnje gimnazije na višo gimnazijo v Gorico; gosp. Edvard Hofman pride iz Brežic za c. k. okrajnega sodnika v Metliko. — (V včerajšnji seji odbora Matičnega) je bila glavna obravnava o predlogu: naj si napravi Matica svojo lastno tiskarnico; za predlog so glasovali, grof Barbo, dr. Jan. Bleiweis, prof. Tušek, Fr. Souvan: Ivan Vilhar, ravnatelj Praprotnik, prof. Kandrnal, prof. Vavru, monsig. Jeran, prof. Marn, prof. Zakelj, šolski nadzornik Šolar, prof. Vončina, prof. Lesar, dr. Costa, tedaj 15 odbornikov, — zoper so glasovali: dr. Voš-njak, dr. Razlag, župnik Raič, župnik Dav. Trstenjak, prof. Pleteršnik, P. Kozler, dr. Zupanec, prost dr. Po-gačar, tedaj 8 odbornikov; ker pa sklep le obvelja z večino 2 tretjin, tedaj je padel predlog. O živahni razpravi drugi pot obširno. — (Za ogled poti, kje naj bi Šla železnica iz Ljubljane v Karlovec), sestavljena komisija je v pondeljek ta ogled iz vojniško-tehničnega ozira pričela v Ljubljani in še tisti dan se odpeljala na Dolensko. — {Banka »Slovenija") je že gotova. Ker je čez, 3000 delnic podpisanih, je 6. dne t. m. prosila c. kr» deželno vlado, naj imenuje ces. komisarja za ustanovitev banke. — Današnjemu listu je priložen imenik delničarjev te banke. — (Izlet v Škof jo Loko) napravi „Sokol" v nedeljo 14. julija čez Medvode (s železnico), Presko, Goričane, Soro, Drago, Pungert, Gosteče, Hosto in Puštal. Popoldne bo ljudska veselica na „Vincarjih". Izleta se bode vdeležil tudi „Gorenski Sokol". Ker je vodstvo Ru-dolfove železnice za ljubljanske deležnike dovolilo na polovico znižano vožnino naj se oglaša za izkaznice pri ravnatelju izleta g. J. Nolliju v dram. pisarnici v čitalnici od četrtka naprej zjutraj od 10. do 12. in popoldne od 2. do 4. ure. x — (Velika },besedaci na pomoč nesrečnim Cehom) je v čitalnični restavraciji jutri (v četrtek) zvečer. Na-djati se je prav obilega obiska, ker je program jako zanimiv. 226