546
Drago Bajt
Andrej Beli
OBUP
/. P. Bezobrazovi
Veseli led, ki se iskri. Srce — je kepa, v led ujeta. Naj vihra zvezde razvrti — zarjove naj, zapleše metež.
Sneg zakipi, zamet zavre, sneženo čipkovje vzklokoče in čelo z metežem ožge, se v noč zavije, odkrohoče.
Moj dvojnik za menoj hiti; kot senca zdrsne ob ograji, po mrzli ulici spolzi, podaljša se — in se raztaja.
O duša, obmiruj — postoj! O zarmžite, snežne štrene! Svetilke, uperite v nebo svetlobe kopja naostrena!
Romanca odcvetelih dni je spet ostala neizpeta. Plešite, uličnih luči sijoče igle, o plešite!
Moskva, 1904
BAKHNALIJE    Prinesel plašč je živo rdeči in črno masko iz satena. Grozd belih vrtnic je boječe na mizi stegnil stebla tenka.
Kozarce praznil je molče; kamelijo v zavihek fraka je vtaknil, tiho se smeje iz zadušljivega somraka
547                                    Zvezde vodnice — mala antologija ruske simbolistične poezije
pod okni, kjer kamnit opas sijal je v jutranji sivini; zavil se v plašč je, na obraz nataknil je svileno krinko —
in se naredil mrtvega . . . In zapenilo se je vino. . . Krvavo krsto zvlekla sta skoz hišni vhod dva harlekina.
Nad čelo, belo in voščeno, knižaje se, sta se sklonila, s kladivcem masko iz satena k pokrovu krste sta pribila,
in prvi — piskavo zavil je nad mrtvakom na svireli; in drugi — mrtveca ovil je s kito ljubljenih kamelij.
Kot vino v kad podstavljeno je brizgala krvava rosa, ko sunil žezlo mu v telo je žezlonosec dolgonosi.
Munchen, 1906