Priložen knjige? Aieksani mas: Či 1 i p a n, Pierre V re: O t a dr. Karel Nalez b o 1 e / t Naročr ki so p naročni t. m., sr •ožili ma semskega mm do iiMm \ Vi poznate tiste udobne večere, ki jih doživljate ob prostem času, zatopljeni v poe-ične, romantične in razgibane dogodke, o '.aterih Vam pripovedujejo knjige založbe Evalit" (Ljubljana, Dalmatinova 10). Vi veste, da Vam nudimo za majhen de-lar čudovite romane svetovnega slovesa. Ali hočete, da Vas bodo nase napete ■godbe zabavale tudi v letu 19j)? Kdo bi tega ne hotel? Če 'se niste naročeni, si brez stroškov na-očite dve knjigi brezplačno na ogled. „Koliko pa stanejo te Vaše knjigef" boste >prašali. Tretja zbirka leposlovnih romanov (deset 'njig, 1000 strani) stane mesečno samo Din o*—. Četrta zbirka rodbinskih povesti (deset '.njig, 1000 strani) stane mesečno samo Din Letošnje leposlovne knjige so: (III. zbirka.) Pierre Louys: ..Ženska in moiicelj". Loman ljubezni in strasti pod žgočim španskim olncem, zgodba nepričakovanih, čudovitih raz-letkov, pesem seviljskega karnevala ... Knjiga : bogato ilustrirana. — Ni za mladino! — Ta njiga je namenjena samo možem, da spoznajo, akšna šleva lahko postane moški, ki slepo pusti, da ga demonska ženska vodi za nos. Pierre Vatmigftre: ..Otani". 'rancoski oficir pripoveduje na fronti pred strastnim čakanjem nemške ofenzive o čudovitem n skrivnostnem življenju, ki ga je že enkrat, >red $00 leti, živel na Japonskem, v bajni deželi ož, sovraštva in maščevanja. Ali nam verja-lete, da boste brali to misteriozno zgodbo z nakim navdušenjem od začetka do konca? Ni za mladino. in 4. Andrej Latzko:,.Sedem dni", i. in II. del. Lazgibana, napeta in slikovita zgodba proletarca. Ta živahna in razburljiva knjiga je povest da-lašnjih dni. Junak romana doživi v sedmih bo-ičnih dneh toliko bridkega, da drže ti zamotani loživljaji čitalca v nestrpni napetosti do konca povesti. in 6. Jožef Hofbauer: , Pohod v zmedo", I. in II. del. trahotni dnevi, ki so pretresali v letih 1914. do 919. ves svet, zažive spet presenetljivo v tej apeti knjigi. Vsi bojevniki nekdanjega avstrij-kega 17. in 27. pehotnega polka bodo našli sebe i svojo grozo popisano v tej knjigi. Doživljali odo vso strahoto klanja na Sv. Mihaelu pri Go-ici in v tirolskih gorah, kjer so se morali boriti kupno s Čehi in Dunajčani proti italijanski pre-loči. Mladina pa bo spoznala v tej knjigi brez-pomembnost vojnega klanja. in 8. Heinrich Mann: „Profesor UnratI. in II. del. 'o je kraljevska knjiga, kakršno zna napisati imo Heinrich Mann. — Ta roman je izšel v riginalu v velikih nakladah. Roman opisuje zi-renjenega profesorja Rata, ki se zaradi žalitev 1 zasmehovanja na poseben način maščuje nad svojimi bivšimi učenci. in 10. Štefan Žeromski: „Povest greha', I. in II. del. ledvomno najboljši poljski roman. Če si želite izburljivih in napetih prizorov, potem sezite o tej knjigi. Razočarano mlado dekle umori /oje dete, pada vedno globlje in postane lju-ica sleparjev, tatov in vlomilcev, ki jo prisilijo, a zanje mori in krade. Pri tem pa še vedno z so dušo ljubi očeta svojega otroka. Njeni rablji > prisilijo, da se mora vtihotapiti tudi v nje-avo stanovanje, in ko zasluti, da ga mislijo moriti, se skesa svojega dejanja in ... konec je _v knjigi-_ Askalonski h Roman se godi v Kristusovih časih. Bogatemu trgovcu uniči vihar vse, kar ima, in tudi denar, ki so mu ga zaupali prijatelji. Ker mu tega nihče ne verjame, ga zapro. Krepostna in lepa trgovčeva žena ostane sama z dvema otrokoma v bedi in pomanjkanju. Silijo jo, da bi se vdala kraljevemu namestniku, ki bi potem plačal moževe dolgove. Te sramote jo reši na smrt obsojeni Askalonski razbojnik. Roman ženske zvestobe. Arsen Lupin je junak dneva, vlomilec in gentleman, ljubimec žensk in prijatelj vseh moških. sina in 1 od mladih On sin kočarja, ona hči bogatega k zato bi se ne smela ljubiti. Njuna ljubezen pa premaga vse zapreke. 1 je srečna poroka. — Roman za » Roman ječarjeve hčere, ki na čudovit način reši po nedolžnem zaprtega plemiča-učenjaka in očeta črnega tulipana. — Roman za žene! Med pirati. Nedvomno najboljša p vest za mladino in o rasle o morskih raztx vanilinov sladkor za kuhinjo. T t ««a*k J«k>st«tj», it radobi vrtil ptaRnu, krma. »oUi a« » M« Hl>»rj» (>rfj«M)> vaditi« v aront. Vfcebiiui mvMm iwij<»w»i«i« J I «r«Kr iv j« Uhko *** Nadalje proizvajamo še pudinge kreme š a rt I j e itd. * Zakaj pustite svojega otroka jokati ? Ofrok je vendar lačen! Skuhajte mu dr. Pirčevo sladno kavo in takoj bo potolažen! Dr. Pirčeva sladna kava je zdrava, redilna in cenena družinska hrana, odličnega okusa. Vse jo hvali. Vsi veliki in majhni jo radi imajo. Dr. Pirčeva sladna kava je domač slovenski izdelek. Zato zavračajte tuje blago, ker s tem dajete delo slovenskemu delavcu ! miru preživela svoja zadnja leta. Prodajalec je trdil, da j- —* *-* J- —--->-•-•*«- javna. Sed trdil, da je pot, ki drži do mojega zemljišča, "edaj pa pravi srenja, da je ta pot samo za izvoz pridelkov, in mi brani gradnjo hiše. P. S. Razočarana. «Tako sem ga rada imela, da sem zapustila starše in šla k njemu'". . . Sedaj me je pa pustil brez sredstev... Kaj naj storim v svojem obupu?« Z. K. Odgovor. To je stara pesem. Zakaj niste prej vprašali, preden ste storili ta nesrečni korak? Pri Vaših letih pa greste tako grdo nasest na nekaj praznih obljub. Sedaj Vam pač drugega ne preostane, kakor da se vrnete k staršem. Mati Vas bo prav gotovo razumela. Drugega izhoda ni. Moža nI nazaj. Moj mož je odšel pred 12 leti v Ameriko. Prvo leto je redno pisal in pošiljal denar. Potem so mi pa njegovi znanci pisali, da je odpotoval, a nihče ne ve, kam. Od takrat pa ni od njega nobenega glasu.' Sedaj imam priložnost, da se ponovno poročim. Ali ml to svetujete? R. A. Odgovor. Poznam župnika iz Vaše vasi. Stopite do njega. On prav gotovo bolje pozna Vaše razmere kakor jaz in Vam bo tudi znal pravilno svetovati. Mlada poročena. Pred meseci sem se poročila s precej siarejsim vdovcem. Prvi čas sva si imela drug drugemu razmeroma dosti povedati. Sedaj pa se nama pogiovor zatika. Krivda je brez dvoma na njegovi strani. Njegova dolžnost je, da bi napeljal pogovor v pravi tek. Zadnje večere ga celo ni bilo domov. Ali dela prav? O.W. Odgovor. Oba sta kriva. Krivda je pa tudi v razliki med vajinimi leti. Vaš mož ima seveda vse druge navade kakor Vi. Vašemu možu 66 hoče resnih pogovorov, Vi pa hočete zabave. Zakon je večen kompromis. Oba morata gledati, da se prilagodita drug drugemu. Skušajte ga razumeti, Vživite se v njegovo duševno razpoloženje. Zanimajte se za tiste reči, ki njega zanimajo. Citajte veliko in govorne z njim o tem, kar ste čitali. Ce gre katerikrat z doma, to še ni noben greh. Vaša skrb pa naj bo, da ga priklenete na dom. Ohlajena ljubezen. »Tako hladno se vede proti meni. Kaj naj storim, da me bo imel tako rad, kakor imam jaz njega?« Odgovor. Prav nič. Takih čarovnij ne znam delati. Ce se ne bo sam , se prestrašeno odreže Janezek. cBom nalezel.* * Hermica je pri teti na obisku. To, kar si odrasli pripovedujejo, se ji zdi dolgočasno. Zato gre na pot za odkritji. Pred volčjo kožo, ki leži zraven tetine postelje in jo gleda z velikimi steklenimi očmi, obstane. Pa reče teti: je dejal, ^veselilo me je, da sem se z vami sDoznal. Žal pa mi čas prepoveduje, da bi vas Se nadalje zadrževal.* Marga je molče slonela pri oknu. Ko so se vrata za Diekviem zaprla, se je tiho nasmehnila in stopila v sosedno sobo. Soba je bila prazna. «Toe, Joe!* je poklicala. Nič odsrovora. *Toe! Joe!* Nič. Še poslednjič je poklicala, to pot že precej glasno. Joeta ni bilo. * Deset minut nato je st ^ri1 0'>ky Moore v neko majhno kavarno. Pri mizi v kotu >e sedel njegov prijatelj Charlie in mu pomignil, naj pride bliže. Zraven sebe je imel zavitek, iz katerega se je prav dobro videla črna lasulja in sivi naočniki. •sDenar je bil lahko prislužen*, je dejal. «Tu imaš svoj stotak? Drugega bova pa razdelila, kaj?» Dicky Moore je prikimal: v vi ne zmorete, sami ste, nikogar nimate, ki bi va;*'- hotel pomagati in bi za to pomoč ne terjal od vas jv.sjeponižne hvaležnosti, glejte, gospodična, vse to je hudo, a najhujši izmed vsega je — glad. In zavolj.i tega gladu boste morali ali prodati samega sebe, zaradi njega boste mo ali, če ne bo drugače, postati tudi pasjeponižna šlevšca, da vas bodo drugi še bolj prezirali in poniževi'i. Morda, če ste močnejše nature človek, se tega vs ; a lahko otresete in si priskrbite močan podstavek z iiapisom: ,Piši me v uh, kdor me hoče!' — sicer vas pa taki doživljaji lahko čisto podrejo, ako vas ne, vas pa zamajejo toliko, cla se nanje rajši ne spominjate.» Leben si je oddehnil in si poiskal iz doze novo, mehko cigareto. Razburil se je bil in roke so se mu nalahno tresle. «Vi pa ste se gotovo hoteli streljati zaradi kakšne nesrečne ljubezni, kaj?« je vprašala Dolinarjeva v mučni molk, ki je nastal po dolgem Lebnovem govoru. «Tudi to!» je pritrdil Janko in se smejal Dolinarjevi v vprašujoče oči. Še vedno mu je bil neprijeten njen prodirajoči pogled. Rad bi se ga bil i znebil, kakor bi se bil iznebil kakšne druge predrznosti, a zavedal se je, da bi se le sam blamiral, ako bi jo morda skušal tako zavrniti. «Prav zaradi tega pravim in trdim, da je mladost lepa. Ali ni morda lepa dijaška zaljubijenost — tista nežna čuvstva .. «No, no, no, Vlado — le ne te zarjavele sentimentalnosti! Kar je gospod učitelj povedal, to vsekakor priznavam, in dasi sam kaj takega nisem doživel, bi mogel razumeti, da bi tak človek zgrabil za kakršno si bodi orožje in ubijal svoje ,ljube' bližnje ... a te naše zaljubljenosti in sentimentalne laži pa kar pustimo. Prav, če so se nam zdele takrat lepe in zanimive, če jih pa gledamo v luči sedanjosti, so gotovo malo smešne in avšaste.« «Nič. Čuvstva so čuvstva...» je začel Majhen iznova. cMoIči, Majhen! Gospoda doktorja ženirajo ta tvoja čuvstva, povej rajši kaj o sedanji svoji čuvstvenosti...» je zavila Dolinarjeva zelo porogljivo. Sedaj se je zagovarjal Janko. A njegov zagovor ni bil niti toliko tehten, da bi bil postarni in kratkovidni Berti Dolinarjevi splahnel porogljivi nasmešek na ustnih in v očeh. Tudi pri drugih mizah je bilo živahno. Mladi so se pogovarjali o bodočih plesnih vajah, o politiki in o dekletih. Pri mizi prvakov pa so se, preden je Janko prišel, živahno prepirali o silo zanimivem predmetu, in sicer o tem, kako se nosijo gumbi na hlačah. Doktor Ciril Bende je trdil, da jih sme nositi dobro oblečen gospod le na notranji strani, ker je grdo in nemoderno, če zapenjamo naramnice na gumbe, ki so prišiti zunaj pasu. Vilko Verderber, ki bi bil ugovarjal že zaradi ugovarjanja samega, pa je skušal navzočne prepričati, da zahteva moderni kroj gumbe na zunanji strani pasu. Doslej sta govorila še sama. Drugi so ju le modro poslušali. Ko sta se že precej ogrela, sta preskočila od gumbov na kroj oblek in odtod na krojače. Potem sta se pričela prerekati, katera vrsta sukna je boljša, in odtod ni bilo več daleč do trgovcev, ki so, sluteči bližajočo se nevarnost, bili takoj pripravljeni, da povedo svoje misli. Debeli Gobec in visoki Gobezdar, ki si je nabral v Podgorici lepo premoženje, avto in še kopico dobro naloženega denarja, sta se oba razhudila in vnel se je živahen prepirček, ki je obetal, da ga ne bo še tako hitro konec. Prisluhnili so tudi trgovski sotrudniki od drugih miz in preko njih so se z opazkami vmešavali tudi cbančni fantje«. Medtem je vstopil Janko. Namah je bilo prerekanja konec. Glave, ki so se bile v začetku sklonile za toliko naprej, da je vsak slišal, da je mladi tujec novi doktor v bolnišnici, so se spet razmeknile vsaka na svoj običajni prostor, in oči so ocenjujoče ošvignile Janka, ki se je bil usedel k učiteljski mizi. Vilko Verderber, tisti, ki je bil malo prej na hitro dejal: «Domišljava roba!*, je takoj izpremenil svojo sodbo, kajti od doktorja Bendeta je bil ujel, da je mladi doktor «Triglavan», Bende se ga je spominjal z nekega plesa. «Triglav», to je slovensko akademsko društvo, «Triglav« pa je bil za Verderberja pojem, ki je zanj prijel, kadar je mogel. Koliko sta se zaradi tega že prerekala z Bendetom, ki je bil tudi starešina iste organizacije. Bil je še v Gradcu, ko so «TrigIa-vani» tudi druge slovenske dijake, ki so se šolali na višjih strokovnih šolah, katerim sicer ne gre stopnja univerze, sprejemali kot goste z znižano članarino in s pravico, da smejo nositi društveni trak. Eden teh je bil Verderber, ki se je za doktorja Bendeta okus in jezo veliko preveč ponašal z naslovom triglavanskega starešine. «Glej ga, brata Triglavana! S tem se moram takoj seznaniti!« je dejal Verderber in si m,el roke. «Glej ga no! Kolikokrat ti bom še moral reči, da se nimaš pravice šteti med starešine našega društva. Nimaš pravice in je ne dobiš! Priposestvuješ je tudi ne, in če se sto let delaš, kakor da jo imaš, razumeš! Saj vam je znana vsa ta reč, kajne, gospoda?« Verderber je planil, kakor bi ga bil udaril. Z vsem svojim kratkim, a precej obilnim životom se je nagnil preko mize in pričel rohneti v Bendeta. Ta mu seveda ni ostal nobenega odgovora dolžan, in tisti, ki so ju poslušali, bi se bili lahko imenitno zabavali, ako bi obeh previsoko ne cenili. Tako pa se je zabaval le inženjer Marn, računski svetnik Zeč pa ju sploh ni poslušal, ker je ogledoval še vedno prišleca. Medtem ko se je Janko zagovarjal in branil proti Dolinarjevi, sta se Bende in Verderber pogovarjala že daleč zunaj mej lepega vedenja, in bogve, kakšen bi bil konec, ako bi ju ne bil zdramil Majhnov klic: «Ančka — liter ljutomeržana!> Oba sta se obrnila proti učiteljski mizi, in ker so se pogledi srečali, se je Majhen malo poklonil in rekel, kakor bi se hotel opravičiti: «... da proslavimo prihod našega dičnega doktorja!» «Na veselo dobrodošlico!» je nazdravil takoj Verderber, in Janko se je zahvalil s poklonom. «Na dober pričetek gospodu kolegi s sosedne fakul-tete!» je nazdravil tudi Bende, in trgovca si nista mogla kaj, da bi se tudi ne pridružila z «Živiob in pokloni. Marn in Zeč sta se priljudno smehljala, le ravnat.elj Kambič ni dvignil kozarca, ampak je Janka le zviška ošinil z ostrim pogledom. Majhen pa je bil že preveč navdušen. Videl je razpoloženje gospodov «prvakov» in jih je povabil: «Ko bi smel...» « Seveda, Vlado, kar bliže, mize skupaj, kaj bi se gledali! Moje ime je Vilko Verderber — tucli jaz sem bil Triglavan ...■», Kar naenkrat se je znašel Janko v veliki družbi smehljajočih se ljudi. Prejšnja družba se je pomešala z novo, le Dolinarjeva je v zmedi rokovanja in predstavljanja ušla. Janko je ni pogrešil, saj tudi ni utegnil. Kraj njega je sedaj sedel Vilko Verderber, in ta je imel mnogo vprašati, še več pa sam, pripovedovati. Kolenčeva je sedela na kraju mize poleg Lebna, Majhen pa je svojemu ravnatelju nekaj važno pripovedoval. Janko si je med Verderberjevim pripovedovanjem ogledoval svojo soseščino. Videl je debelega, navidez zelo dobrodušnega trgovca Gobca, poleg njega gospoda veletrgovca Gobezdarja, precej samozavestnega malomestnega mogočnjaka, ki je ljubezniv le proti tisočakom, ponižen proti večjim mogotcem kakor je on sam, vljuden proti manjšim strankam, sicer pa nedostopen in visok. Najbrže prav dober trgovec za svojo korist. Kmetje iz podgoriške okolice pa so radi kupovali, a namesto z denarjem, so ponajveč kupovali s svojimi pridelki in z lesom. Kaj lep dobiček so nesle lesne pravde tudi advokatu Ben-detu. Sicer se je pa tudi Verderber lahko šopiril po Podgorici. Kmetje so si radi izposojali denar, in stari Š rib ar, vodja mestne hranilnice, je bil čudak. Ako je hotel kdo deset tisoč, je vprašal: «Čemu jih potrebuješ?» In ko je po dolgem pričkanju zvedel, zakaj in kako, jih je dal kvečjemu šest, se jezil in strašil, češ, na kant prideš, če boš po nepotrebnem denar zafrčkaval, namesto nove strehe si rajši staro popravi in plačuj^ v redu zavarovalnino, nikar da si kupuješ preko meše-tarja in od neznanega prevejanca novega konja. Tak je bil stari Šribar, ki je vse svoje življenje prebil v Podgorici in poznal vsako kmetijo v okraju, vedel za vsakega bajtarja, za število njegovih dolgov in za vsak kos travnika ali gozda, ki se je držal bajte. Verderber pa je rad posojal na menico z dobrimi poroki, še rajši pa na prvo mesto v zemljiški knjigi, Bende in njegov tovariš Žnidar pa se nista branila poslov, ki so iz takih posojil po navadi že leto ali dve pozneje sledili. Tega seveda Janko ni vedel, on je že obkrožil vso družbo z očmi in skušal postaviti duševne diagnoze. Verderber je bil menda opazil, da ga njegov sosed ne posluša dovolj pazljivo, zato ga je prijel za reverje na suknji in mu trobil prav v obraz, kar mu je hotel povedati, in Janko se je moral vdati. Potem so začeli romati litri na mizo, sosedne mize so se izpraznile, nekateri so prisedli k veliki družbi. Pričelo se je petje, debatiranje, kričanje in lumpanje, kakor je bilo v Podgorici' običajno, in je trajalo dolgo preko polnoči. Močno okajeni so se poslavljali pred vrati gostilne. Bila je jasoia, hladna jesenska noč. Anamarija Kolenčeva se je zagledala v zvezde, ki so visoko gori sijale iz teme. Njenega lakta se je oklepal Vlado Majhen, majavo je stopal poleg nje in mrmral nerazumljive besede predse. Bil je pijan. Že spet! Vedela je, kako težko se bo rešila njegove roke in da jo bo prav gotovo spet hotel/ poljubljati, dasi mu je bila že davno rekla, da ne mara njegovih poljubov, če tako zelo diše po vinu. «Čakaj, da odklenem!» mu je velela, ko sta prišla pred nizko hišico v podgoriški ulici, kjer je Anamarija stanovala pri starejši gospodični. Odklenila je in, še preden jo je mogel Majhen prijeti za ramo, izginila za vrati in jih od znotraj zaklenila. «Lahko noč, Vlado — le dobro se naspi!» je še rekla, da se je komaj slišalo skozi vrata, potem pa je čul Majhen le še, kako so se zaprla v hiši vrata njene sobe. Tako se ga ni bila še nikoli iznebila. Majhen je jezen stopil k oknu, a tudi to je bilo zagrnjeno od znotraj z debelo, neprosojno zaveso in trdo zaprto. To je pa že preneum.no! Saj je vendar njegovo dekle, pa tako dela z njim! Kaj naj to pomeni? Se ga mar hoče za vedno iznebiti? Tudi prav! Poklical je: «Anamarija!» Nič odgovora. Tudi prav! Pa grem! In šel je. A med potjo mu je postalo težko in smilil se je samemu sebi. Tako zapuščenega se je čutil in premišljal in koval je že ganljive besede, s katerimi bo jutri ljubici očital njeno brezsrčno početje. Potem pa je šel domov, se tam slekel in legel v postelj. Zaspal pa ni takoj, ker se mu je zdelo, da se postelj vrti in dviga med vrtenjem do stropa in spet nazaj, in moral je, opotekaje se, še enkrat vstati. Šele potem je zaspal. Anamarija Kolenčeva je slišala njegove oddaljujoče se korake. Tedaj šele je prižgala luč. Soba je bila majhna, zelo majhna, a zelo domača. Vse čedno pospravljeno, udobno in prijazno. Anamarija je legla. Pripravljeno knjigo je odrinila in ugasila luč. Zatisnila je oči, da bi zaspala. Vedno iznova se ji je zagabila Vladkova pijanost. Tega mu ni hotela očitno pokazati, ker ga je imela zelo rada. Zbogom neharna dušo, zbogom oj tisočkrat, sada je došla ura, treba se razstati. Na levoj strani kraj srca — leži mi težka ranica...... Slišala je to pesem lani v Dalmaciji, zvenela je tako zelo slovensko. Vlado se je nikdar ne bo naučil. Sicer pa je on pevec le za gostilno. Imel je sicer posluh, saj je lepo igral na gosli, a s svojim sirovim glasom je vselej pokvaril sladkost melodije, zadušil vse tisto, kar daje glasu milino in izdaja najtajnejše tresljaje srca in kar se ne da dopovedati z besedami. (Dalje prihodnjič.) E Menjavajoča se občutja izpreminjajo pri ženskah izraz obličja. Že iz vsakdanjega življenja vemo, da se ženske laže razburjajo od moških. Njihov živčni sestav je znatno občutljivejši od moškega; zato se dogaja, da močneje sprejelnajo posamezne dojme, ali z drugimi besedami, da se jih vzhičenje hitreje polasti. Te nagnjenosti žensk sicer ne moremo zmerom šteti za njihovo lastnost, ali vendar predstavlja v večini primerov značilno črto ženske narave. Znati se navdušiti, v življenju mnogo pomeni. Res je, da utegne biti človeku škodljivo, če se navdušuje tudi za najbolj vsakdanje stvari; a ženskam to do neke meje izpregle-dujejo in jim n. pr. ne zamerijo, ako se razburjajo in navdušujejo v kaki trgovini pri kupovanju blaga za svoje obleke. Če so karte dobre, je ženska hitro vzhičena. Moški pogosto zataji svoje navdušenje in ga ne pokaže, boječ se, da ne bi bil smešen v očeh drugih ljudi; kadar je pa ženska vzhičena, se vsa preda svojemu navdušenju in ne gleda na to, kakšen vtis bodo o njej dobili tisti, ki jo opazujejo. S tem nočemo reči, da bi ženska v vzhiče-nem stanju izgubila le količkaj svojega estetskega dojma. Narobe, mnogo je primerov, da se ženski obraz v zanosu popolnoma izpremeni in postane še lepši. Vobče se vzhičenje ženske vidno izraža na obličju. Tudi pri nakupovanju se ženske razburjajo. Največkrat lahko vidimo žene-umetnice v ekstazi. zrcali na njem nekaj nevsakdanjega, nekaj, kar je samo po sebi odsev umetnosti. Nesmrtna plesalka Ana Pavlovna n. pr. je bila pri svojih nastopih v neprestani ekstazi. Tisti, ki so imeli srečo, da so kedaj videli njen ples, z vso pravico trdijo, da ne pomnijo ženske, ki bi se znala tako popolnoma otresti svoje osebnosti. Vse njeno bitje je bilo izraz velikega navdušenja za umetnost. A tudi žensk, ki ne služijo umetnosti, se mnogokrat polasti vzhičenje. Naj bodo ta vzhičenja majhna ali velika, vsekako pustijo za nekaj trenutkov sledove na ženskem obrazu. Taka vzhičenja lahko opazujemo pri ženskah, kadar sedejo za igralno mizo in ogledujejo dobljene karte, kadar berejo pismo, ki jim prinaša veselo vest, kadar ogledujejo svojega otroka, ki ga nekaj časa niso videle, kadar poslušajo glasbo ali kadar gledajo kako lepo sliko. Nekatere ženske pa sploh ne poznajo vzhičenja in so ravnodušne nasproti vsem dojmom. Te so vsekako izjeme. Prava ženska — naj bo omikana in negovana ali preprosta ženska s kmetov — doživlja vzhičenja, ki prihajajo iz dna njene duše. To je njena narava. šuje ali pa razburja. Predvsem pa izraža njen obraz popolno doživetje uspeha ali poraza. Vzhičenje ženske še laže opazujemo pri igralkali-umetnicah. Igralka ali pianistka se bo s takim navdušenjem predala izvajanju svoje vloge ali izvajanju svojega sporeda in se bo tako vživela v delo, ki ga mora pripraviti do izraza, da se ji pri tem obraz popolnoma izpremeni in se Žena pri športu. Pri ženi, ki se n. pr. udejstvuje v športu, lahko opazujete, koliko izraza dobi njeno obličje, kadar se navdu- Človek in domače (Indijska pravljica.) z i v a I i Ko je veliki Brahma ustvaril svet, je jel premišljevati, kako dolgo življensko dobo naj odmeri ljudem in živalim. Naposled se je odločil in podaril vsem bitjem od slona navzdol preko človeka do najmanjše mušice štirideset božanskih minut, to je, štirideset let življenja. Ko je bilo človeku devet in trideset let, je postal žalosten, ker je vedel, da bo samo še leto dni lahko užival svet in vse njegove krasote. Vroče solze so mu tekle po licih, in jel je tožiti svojim domačim živalim: «Zdaj, ko sem si sezidal hišo in pripravil dovolj polja in gozdov, zdaj, ko bi mi življenje lahko mirno jn lepo teklo dalje, zdaj, ko se mi ne bi bilo treba več mučiti od zore do mraka in od mraka do dne, zdaj bom moral umreti, ne da bi užival sadove svojega dela! Še nekaj mesecev mi je dano živeti, potlej me bo objela Nirvana! Kako nesrečen sem! Jo j, kako sem nesrečen!» «Dragi gospodar,» je rekel modri konj, «ne vem sicer, ali je življenje po štiridesetem letu še lepo... Zase vem, da mi ni prineslo življenje nič lepega. Zmerom sem imel le težko delo in malo počitka. Marsikdaj je počil bič in me ošvrknil po hrbtu. Hrane je bilo malo in prostosti nobene. Drage volje sem ti pripravljen odstopiti deset let svojega življenja in prepričan sem, da je to zame dobro!» «1—a, prav imaš,» je rekel dobrodušni osel in zamišljeno pomahal z dolgimi uhlji, «i—a, meni se "prav tako slabo godi kakor tovarišu konju. Težke vreče moram nositi, udarcev dobim več kakor hrane: takšno je bilo moje življenje doslej. In ker se tudi v prihodnosti nimam nadejati boljšega, ti rad podarim deset let svojega življenja.» Tako je dejal pridni dolgouhec. In zdaj je priskočil pes. Veselo je mahal z repom in hitel lizati gospodarju roko. «Kar znata konj in osel, to znam tudi jaz, moj dobri gospod; nočem ostati za njima. Kaj bi tudi počel brez tebe na tem svetu? Morda bi se mi potem še slabše godilo kakor zdaj; noč in dan ležati na straži, glodati kosti, ki se jih nič več mesa ne drži, v mrzlem pesjaku ležati in potem še udarce prenašati — uuuu! Iz srca rad ti tudi jaz odstopim deset let in vesel sem, da si prihranim deset let trpljenja.» Brahma je uslišal želje dobrih živali, ki so bile pametnejše od človeka. Ta živi zdaj sedemdeset let. Prvih štirideset let se ubija kakor črno živinče in zapravlja zdravje, da bi si prislužil kar največ denarja. V naslednjih dvajsetih letih zapravlja svoj denar, da bi si spet pridobil zdravje, in v zadnjih desetih letih, ko nima več ne denarja ne zdravja, živi pasje življenje. In če mu podari Brahma izjemoma osemdeset let življenja, obžaluje človek, da ni s štiridesetimi leti umrl, namestu da je sprejel darilo prijaznih in oh, tako modrih živali! Rešitev uganke iz št. 11 Rešitev zlogovnice. Živka, Ema, Nada, Angela, Ivanka, Neda, Dorica, Olga, Marija, List se imenuje «Žena in dom». Rešitev ugank iz št. 1 Rešitev uganke. Rana ura zlata ura. Rešitev zlogovnice. Pavel Emil T one Peter E gon R afael Rešitev novih ugank. Kako pride riba do žabe? riba b i b a baba žaba Kako pride osel do sena? osel s a i o s e 1 o seno Rešitev magičnega kvadrata. 2. rima, 3. smel, 4. tale. Nove uganke Računska naloga. Izreži iz lepenke devet četverokot-liikov in jih zaznamuj s številkami: i, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. Zdaj sestavi iz njih četverokotnik, in sicer tako, da pridejo v vsako vrsto po trije četve-rokotniki, ki so zaznamovani s številkami. Če potem sešteješ številke od desne proti levi (ali narobe) in od zgoraj navzdol, počez ali pa navzkriž, moraš zmerom dobiti vsoto 15. Za pomoč ti povemo, da mora ležati četverokotnik, ki je zaznamovan s številko 5, v sredini. Rešitev objavimo v prihodnji številki. Zgodbica za bistre glavice. Nekje na svetu raste čudovit gozd, kjer ni še nikoli hodil človek. Tja se je napotil osel, kmalu mu je postalo dolgčas in jel je vzdihovati: «Ko bi vsaj vedel, kje leži lisica, ki tod kraljuje?* Pogledal je v votlino, ki je bila pred njim, tudi tam je ni našel. Zdajci je pa zagledal lisičjo dlako in spet začel upati, da bo našel lisico. Toda ves njegov up je bil zaman, in tako se je nazadnje vendarle odločil in ostavil pusti gozd. Pozor! V zgornji zgodbici je skrit star slovenski pregovor. Kdo ga najde? Rešitev objavimo v prihodnji številki. Magični lik. r r r r 1. poganjek s s s s 2. zakrament b p k t 3. člen roke t t t t 4. mesto v Italiji Šale za naše male Bumček je dobil novega učitelja. Oče vpraša Bumička, kako mu novi učitelj ugaja. Dragi otroci! Nedavno tega ine je obiskala siromašna ženica. Pripovedovala mi je, da ji je mož umrl in da s težavo in muko preživlja svoje tri otroke. Ves dan dela in se muči, zasluži pa komaj toliko, da utolaži svojim malčkom glad. In potem mi je jela pripovedovati o svoji najmlajši hčerkici Mi-nnci, ki ima šele tri leta. «Ta je moj solnček. Ves dan se smeje. In kadar vidi, da sem žalostna, pride k meni, me poboža po licih in mi pravi: ,Nic žalostna ne bodi, mamica, saj te ima Mimica lada! Ko bom velika, ti bom kupila lepo hiso in ldeco zogo!' Povem vam, kadar mi Mimica tako govori, mi je kar laže pri srcu!» Morda so tudi vaše mamice časih žalostne. Časi so težki, zaslužka in dela je malo. Ali se kdaj spomnite, da bi jih lahko potolažili s prijazno, ljubo besedo? Poizkusite enkrat in videli boste, kako vas bo mamica prisrčno stisnila na svoje srce. Srčno vas vse pozdravlja vaša teta Mina. Socialni ženski poklici. OI> koncu vsakega šolskega leta je vedno toliko in toliko deklet prostih šolskega pouka. Že zdaj moramo misliti, kakšen poklic si bodo ta dekleta izbrala. Prav v teh časih je to vprašanje še posebno pereče, ker so vsi uradi prenapolnjeni in ker že skoraj ni poklica, ki ne bi imel toliko in toliko brezposelnih. Opozoriti vas hočemo na nekatere socialne poklice, ki bi se lahko tudi pri nas ustanovili. Pri nas imamo dovolj ženskih društev, ki bi se lahko zavzela in ki se tudi zavzemajo za siromašne sloje. Ta društvn sporočajo potem občinskim uradom, katera družina je v resnici potrebna podpore. Da bi se taki primeri lahko ugotovili, bi morali imeti večji občinski uradi izobražene ženske, ki bi se na svoje oči prepričale o dejanskem stanju prosilca. Taka ženska bi si morala ogledati stanovanje prosilca, ali je dovolj higie-nično, ali je sploh higienično in vredno človeka, v kakšnem stanju je žena prosilca, v kakšnem stanju so otroci, ali so zdravi, ali so vsaj toliko oblečeni in obuti, da se lahko izpostavijo vsem letnim časom, in tako dalje. Pravilno bi bilo, da bi prosilec šele tedaj dobil podporo, ko predloži «zaščitna sestra» strokov-njaški izvid občinskemu uradu. Ta poklic bi bil kakor nalašč ustvarjen za žensko. Pomagal bi vsaj nekaterim do skromnega zaslužka, hkrati bi se pa preprečilo s tem vsakršno izkoriščanje bednost-nih fondov. Tako bi le resnično potrebni dobili podporo. Okrutnost dobrote. Neverjetno se vam bo zdelo, a vendar je tako: najčudovitejši del človeške tragedije je način, kako s svojo dobroto kvarimo drugim življenje. Naša najboljša prepričanja nam služijo v to, da ponižujemo svoje duše, namestu da bi jih dvigali. Koliko nepotrebnega gorja povzročamo na primer s svojimi nezmisel-nimi zahtevami do svoje okolice! Namestu da bi svoje prijatelje ljubili takšne, kakršni so, in se jih veselili kot takšnih, se žalostimo, ker niso takšni, kakršni bi lahko bili; in s tem jih uničujemo. Marsikatera mati, ki je svojim otrokom neprestano dopovedovala, kakšni bi morali biti, je naposled doživela, da so se ji otroci odtujili. Največ zakonov se ne razderc zaradi takih in takih lastnosti moža ali žene, ampak zaradi zahtev drugega proti drugemu, kakšen naj bi bil. Če se staršem ne posreči premagati svojih prepričanj in se vživeti v resničnost svojih otrok, si bodo otroci kmalu želeli proč od njih. Nihče ni za otroka tako nemogoč kakor oče ali pa mati, ki imata neprestano svoje nazore in svoja prepričanja na jeziku. Otrok se bo odtujil očetu in materi in se bo oklenil pocestnih otrok, sošolcev in sošolk, iz edinega vzroka, ker ga tam sprejemajo tak-' šnega, kakršen je, in ker si človeško srce ne želi odmišl jene čednosti, temveč tople vezi s svojo osebnostjo. Seveda imamo tudi tukaj lepe izjeme: očete in matere, ki s ponižnim^ srcem občudujejo svoje otroke kakor čudo božje, namestu da bi jih kaznovali kakor odrasle zločince. Toda povprečni oče daruje otroku svoja prepričanja, ne pa svoje osebnosti. Ta napaka je ukoreninjena v vsega spoštovanja vredni želji: rad bi, da bi postal njegov otrok boljši od njega samega! Največja okrutnost in brezsrčnost v rodbini se poraja iz želje, da bi bili tisti, ki jih ljubimo, boljši od nas. Kadar se mladi ljudje zaljubijo, se pokaže pri njih vprav pretirana ljubezen do resnice; zakaj resnični dotik dveh duš vodi zmerom k resnici. Po poroki pa zaljubljenec neha dajati svojo osebnost in prihaja nn dan s svojimi mnenji, nazori in izkušnjami. To je kakor mrzel kruh po topli juhi. Nihče ne more živeti popolnoma po nazorih drugega človeka. In tako začneta lagati drug drugemu — da ostaneta vštric. In potem pride odtujenje. Dlakocepstvo ubija dušo. Otroška trma. Trma je dokaz slabe vzgoje. Otrok, ki se iz trme sredi ceste vrže na tla in z vsemi štirimi brca okoli sebe, je živ dokaz slabe vzgoje. Takemu otroku je mati gotovo zmerom popuščala, in ko se je drznila enkrat vztrajati na svoji volji, je naletela na trmo v najhujši obliki. To se posebno rudo zgodi materi, ki ima samo enega otroka. Vsa njena ljubezen in skrb je posvečena temu otroku in zmerom inu popusti, branje knjig vsaj ena ura na dan. Malo pohitite z delom, pa si prihranite uro časa za večer. Takrat berite. Zmerom si pripravite dvoje knjig. Prva naj bo zabavna, vesela, lahka. Druga pa naj bo težja in naj se ukvarja s sodobnimi problemi. Ta naj vas izpodbuja k premišljevanju, predvsem pa k temu, da si ustvarite svojo sodbo o sodobnih vprašati jih. Tako premišljevanje je duševna masaža! tzprva se boste le težko vživeli o knjigo, ki ste jo toliko let zanemarjali. Brali boste in brali, vendar vam bo med tem rojilo vse polno skrbi po glavi, in naposled boste spoznali, da ste čitali samo črke, niste pa razumeli zmisla in vsebine! Morali se boste šele vzgojiti za branje. Izločiti morate ose druge misli, pozabiti vse skrbi in si s trdno odločnostjo reči: «Zdaj ne bom mislila na nič drugega, kakor samo na to, kar bom brala!» In videli boste, da pojde. Prav dobro bo šlo. Počasi se boste tako navadili branja, teh duševnih izprehodov o pomeni staranje! tuje, nove svetove, da se boste že ves dan veselili na knjigo! Pri branju pozabi človek na vse. Vživi se v usode junakov in junakinj, z njimi čuti, z njimi živi, in naše življenje ni več tako prazno in enolično. Gospodinja in mati je sama že vse sprejela od življenja, kar ji je moglo dati, zagrenjena postaja, z možem se ne ve več kaj pogovarjati, vse je tako staro, premleto, enolično, vsakdanje! Pa vzamete knjigo in berete in mahoma se zbudi o vas mnogo plemenitega in dobrega. Z možem se pomenite o tem, kar ste brali, in pogovor bo postal živahen, kakor že dolgo ne. Mahoma boste ' spoznali, da imate še marsikaj povedati! Odkrili boste o sebi nove misli, nove sodbe. Če vam je kakšna knjiga posebno ugajala, nagovarjajte moža, da jo tudi on prebere, in pomenite se potlej z njim o njej. Videli boste, da vas bo opozoril nu marsikaj, kar ste sami prezrli, prav tako mu boste pa lahko tudi vi povedali to in ono o knjigi, česar on ni videl ali ni razumel! Taki razgovori vas bodo razvedrili, pomladili in pozabili boste, da teče življenje enolično mimo vas! Le tako se boste ubranili duševne lenobe, ki po-• meni starost! knjiga je prijateljica, ki nas nikoli ne razočara! In branje je tisto, o čemer se lahko izživljamo, ne da bi izpremenili način svojega življenja. Nadomešča nam potovanja, prigode in velika doživetja, obogati nam duševno obzorje iji oplernenjuje nam čuvstvovanje! M. S. Pierre Valmigere: «Otani» Popolnoma slučajno sem dobila v roke Valmigerejev roman «Oiani». In godilo se mi je kakor veČini ljudi, ki so ga čitali: niso ga mogli odložiti, dokler ga niso prečitali do kraja. Valmigere je Francoz, ki ljubi eksotiko, in morda prav zato tako osvaja. Mnogo potuje in pozna ves Orient, posebno pa Japonsko. Vsa njegova velika ljubezen do tega mogočnega, etično tako visoko stoječega in nežno mislečega naroda zveni iz tega romana. V njem riše posrečen tradicionalen lik japonskega ljubimca: človeka, ki podleže trenutnemu čuvstvu, da pozabi na etične in moralne nauke in se pregreši. Usoda ga preganja, kar sprejme on kot pokoro nase, in molče trpi, dokler se v smrti ne očisti. V enem samem bežnem, toda živem prizoru nam je pokazal nabiranje reinkarn i ranega Otanija na socializem. In to naziranje je porazno enostavno, in vendar tragično resnično. Slog romana je močan, stvaren in ustreza okusu sodobnosti: niti ena beseda ni odveč, a kljub temu je poln dehteče japonske poezije in dramatike, ki ju nahajamo samo v japonskih izvirnikih. Z «*no besedo: knjiga, ki jo boste tudi Vi vzljubili, polna dragocenih globin in resnic za tistega, ki zna «čitati». Knjiga ni za mladino. Povest krepostne žene Novega pisatelja vam predstav ljamo danes. Rusa Nikolaja Lje-skova, sodobnika velikega Tur-genjeva. Njegova knjiga «Aska-lonski hudobec« izide prihodnji mesec v naši založbi. Povest se odigrava v daljni Siriji v časih, ko se je začelo na vzhodu širiti krščanstvo, v tisti dobi, ko sta vladala v Bizancu Justinijan in Teodora, ki sta nedvomno vsakomur dovolj znana iz Finžgarjevega romana «Pod svobodnim solncem». Takrat so bile vse drugačne navade kakor dandanes. Človek je bil človeku volk, smrt je bila samo igra trenutka. Bogatega brodnika Talaleja je zadela nesreča, da mu je morje požrlo vse imetje in uničilo hkra-tu tudi blago, ki so mu ga zaupali askalonski trgovci. Ker ni mogel blaga plačati, so mu vse prodali, njega pa je odurni izterjevalec Tiburcij vrgel v strašno ječo med morilce. Tam naj bi ostal, dokler ne bo vsega plačal. Njegova žena, krepostna Tenija, ki je bila prej vajena obilja, je mo- rala skrbeti zanj, za svoja dva otroka in njegovo mater. Postali je morala pevka v zabavišču pijanih mornarjev. Toda usoda jo je še bolj udarila. V mesto Askalon je prišel iz Bizanca sodnik Mili j, da bi obsodil morilca Anastazija, «ask»i-lonskega hudobca«, na smrt. Videl je lepo Tenijo in zahrepenel po njej. Da bi postala njegova, je obljubil plačati ves dolg njenega moža. Toda Tenija se je temu uprla. Ni marala s sramoto odkupiti svojega moža. Tedaj so pritisnili nanjo vsi Talalejevi upniki. Poskrbeli so, da je izgubila svojo služb«), pognali so jo, da je morala z otroki beračiti, storili so vse, da ni mogla več obiskovati svojega moža. In nazadnje so sklenili, da bodo njenega moža v ječi umorili. Kaj se je zgodilo potem? Kakšen je bil konec? Čuden, nepričakovan. Izpričal je, da ima najtrši človek, najbolj zasramovan zločinec časih več srca kakor mnogi ljudje, ki s ponosom trkajo na svoje prsi. Ne bomo razpletali zgodbe do konca. Povemo vam le, da vam ne bo žal. če jo boste prebrali. Velika duša je v njej in morda, morda bo tudi vam odkrila del tistega, kar skriva v sebi. Otroška moda se ne menjava tako hitro, kakor moda o>lraslih. Novosti otroške mode navadno niso samo modne kaprice, kakor je to pri odraslih, ampak zlasti praktični domisleki. Moda za odrasle stremi zgolj za originalnostmi, ko so za otroke najbolj ljubke take oblekice, ki so skoraj uniforme. Kateremu otroku se ne poda mornariška obleka, hubertus, trenčkot ali pelerina? Kako ljubki so otroci, oblečeni v platnene oblekice. Če pogledamo otroške portrete naših starih babic, vidimo, kako so včasih trpinčili otroke z obleko, ki je bila primerna pač za lutke in čajne pupe, ne pa za zdravega, živahnega otroka. V dolgih nabranih krilih in tesnih životkih, natančnih kopijah oblek svojih mater, se otroci gotovo niso mogli počutiti otroško. Šele stoletje otroka izkuša otroku dati to, kar mu gre. I Otroka vidimo najrajši oblečenega o preprosto oblekico, ki je hitro oprana in zlikana, torej lahko vedno čista. Cvetje, peti je, volane in podobne okraske vidimo le še na kakšni pražnji oblekici. Kako praktično je za šolarico nagubano krilo, h kateremu obleče pleteno bluzo ali pa bluzo iz pralnega blaga. Če ima dve ali tri take bluze, da jih izmenoma oblači h krilu, bo vse leto preskrbljena z obleko za šolo. Poleg šolske oblekice potrebuje šolarica še pražnjo obleko, in sicer za zimo iz volnenega, za leto pa iz pralnega blaga. Otroška obleka, manjša ali večja, naj'bo vedno preprosto sešita. Za dekliške obleke je dokaj primerno blago pepita in pa razno karirano blago. Obleka, sešita iz blaga pepita, prepisana z rdečim pasom in dopolnjena z belim ovratnikom in rdečo petljo, gotovo ni zadnja moda, pa vendar pristojl današnjim punčkam ravno tako, kakor je pristala nam. Večji fantki, študenti, so najbolj zadovoljni s kratkimi hlačami ali pumparicami, katerim se tako lepo poda pleten pulover ali športna srajca iz pletenine. Med dekliškimi in deškimi plašči, v starosti od štirih do dvanajstih let, skoraj ni bistvene razlike. Otroci nosijo največ hubertuse, zelene, temnomodre, sive, potem raglane iz angleškega blaga in pa trenčkote. K vsakemu izmed teh plaščev lahko nosijo punčke in fantki barete in pletene čepice, punčke pisane, svetle, fantki pa navadno temnejše. Pozimi zavarujejo otroci svoja kolena z dolgimi nogavicami in nosijo visoke čevlje, spomladi in jeseni si žele kratke nogavice in nizke čevlje, poleti pa letajo okrog najrajši v sandalah, in če ni blizu budnega očesa, si upajo letati tudi bosi. Ker je to njih veselje zdravo in poceni, ga jim pametna mati gotovo ne bo kratila. Smuk! Zadnji čas vidimo vedno več spogledljivih smučark in smučarjev v pumparicah, h katerim nosijo ovojke ali dolge nogavice, ponajveč iz bele volne. Po navadi je ta sestava prav mična, in ne rečem, da to ni dobro in lepo za vežbanje na travniku in za «idealno smuko*. V visokem pršiču, zlasti če bomo ves dan v snegu, bi pa že rajši imela dolge hlače. Na volnene nogavice se prijemlje sneg, ki se taja od toplote noge, in čeprav je volna higroskopična, čutimo vlago. Če pa vse to na nogavici zmrzne, imamo nekak leden oklep, ki noge najbrže ne ščiti bolj, kakor bi jo ščitile dolge hlače. Res da ši lahko pomagamo z ovojkarni, toda treba jih je nositi s seboj, in kdor nosi svoj oprtnik sam, se brani vsakega grama. Rečem pa, da kdor si je moral v vetru in mrazu popravljati gamaše ali ovojke, bo gotovo imel rajši, vsaj tisti čas, — dolge hlače. Športna moda se izpreminja sicer počasi, toda izpreminja se le, zlasti v tistih panogah, ki so najbolj aktualne. Tradicionalni temnomodri norveški smučarski dres ni več najmodernejši, čeprav je lep in eleganten. Namesto dolgega norveškega jopiča vidimo kratek jopič do pasu ali pa ohlapno bluzo, ki je v pasu zadrgnjena s prožnim trakom ali pa prepasana z usnjenim pasom. Čepica s senčnikom se je umeknila baretu, in kakor sem že omenila, se nosijo namesto dolgih hlač pumparice. Toda tudi najboljši kroj in prvovrstna krojaška izdelava ne moreta preprečiti tega, da bi ne imela smučarka o dolgih temnih hlačah vitkejšega videza ko v pumparicah. In sedaj, ko je tako važna vitka linija! Letos vidimo v modnih listih, da ni potreba, da bi bil ves dres iz enakega blaga. Hlače na primer so iz temnega gladkega blaga, kratki priležni jopič ali jopič v videzu bluze pa iz karirane ali enobarvne volne, deftina, duskina ali iz impregnirane svile. Temen dres poživi pletena križasta garnitura, šal, rokavice, nogavice in čepica. Ni pa treba, da se barve vedno odbijajo. Tako na primer se poda k temnomodremu dresu svetlomodra bluza s temnomodrimi gumbi. K smučarskemu dresu si omislite toplo bluzo iz džerseja ali si jo pa spletite iz volne. Spletite si pa še ravno tak šal, in sicer tenak, da bo pri smuku lepo frfotal za vami. Pariške športne modne hiše propagirajo drese z dolgimi hlačami, sešitimi iz karirane volne. Hlačnice, ki so zelo široke, niso spodaj zadrgnjene, ampak odprte tako kakor pri pižami. Jopič, ki sega do bokov, je iz enakega blaga kakor, hlače ali pa iz žameta. Po naših smučarskih pojmih so taki dresi res elegantni, toda zgolj za promenado. Upam, da jih bomo kmalu videli na Bledu ali na Pokljuki oziroma v Bohinju, prav gotovo pa ne na Iiribaricah. Lepo je, če imamo k smučarskemu dresu enotna dopolnila, kakor sviter ali pulover, čepico, šal in rokavice o pestrih barvah, ki tako mično pristoje veselim, spogledljivim smučarkam. Za led je letos najnovejše hlačno krilo, sešito iz karirane volne, in kratek jopič iz enakega blaga, kakor je krilo, lahko pa tudi iz drugačnega. Mimo hlačnega krila pa vidimo še vedno lično zvončasto krilo, ki se mora na bokih lepo prilegati, da se tembolj odraža spodnja širina krila. Jopič mora biti priležen, toplo podložen, da lahko oblečemo spodaj le flanelasto bluzo ali sviter iz tenke volne. Zapenja naj se z lesenimi gumbi, in sicer po vsej dolžini spredaj ali pa na ramah. Primerno blago za obleko za drsanje je volneno blago in žamet, za okras so pa oeliki gumbi, usnjen pas in pa kožuhooinasti našitki na robu krila, na ovratniku, na zapestnikih in na čepici. Se nekaj tednov in zopet bo solnce pregnalo zimo in mraz Komplet, sestavljen iz tri četrti dolgega plašča in krila. Reverji, ovratnik in zapestniki so pošiti s kožuhovino. Otroški plašček za tri- do petletno punčko, sešit iz žameta in obrobljen s svetlo kožuhovino ali pa s pliiem. Dekliški plaiček, sešit ix tem-»- nega žameta in obiit » metlo koiuhooino. Športni plašč z rokavi kimono, tešit iz kameltkegu kosminja v naravni barvi. Gumbi in sponka na patu so umjeni. To so pa zares preproste obleke, pa vendar ukrojene po dikti rani modi Popoldanska obleka, sešita iz drobno kariranega volnenega blaga. Okrašena je s prešiva-njem na stroj. Svilena obleka v videzu kostuma. Okrašena je z ozkimi plisiranimi volanami. Dekliška obleka, sešita iz enobarvne flanele. Rokavi so krojeni kimono. Vratni izrez in rokavi so pošiti z debelo svileno vrvico. Obleka iz žameta. Pošita je z drobnimi svilenimi vrvicami, namesto ovratnika pa ima ozek šal, ki se spredaj zavezuje s petljo. Obleka, sešita iz volnenega krepa. Okrašena je s šiva-nimi robčki in z velikimi lesenimi gumbi. Za nedelje in praznike Prornenadna obleka, sešita iz gladkega volnenega blaga. Ovratnik je iz bele svile. Mala večerna obleka, sešita iz svilenega krepa in okrašena z globokim sedlom iz svetle svile ali pa iz svilenega žameta. Volnena obleka, primerna zlasti za pod plašč. Ob vratnem izrezu je prišit ozek šal iz pisane svile. Popoldanska obleka, sešita iz svilenega žameta. Fiši je iz svile ali pa iz čipk v barvi slonove kosti. A Ž U R na lanenem p'atriu v različnih barvah Vse te vrste ažurja se delajo na tenkem lanenem barvastem platnu, pri katerem pride na 1 cm po 20 niti. Ažur se dela s prejico za vezenje štev. 30. Kakor se vidi iz slik, so ti ažurji prav pripravni za okraševanje serviet, raznih prtičkov, otroških oblekic itd. Slika 1. Povečani vzorec A. Slika 2. Povečani vzorec B Slika 3. Povečani vzorec C. Slika 4. Povečani vzorec Č. Pri vzorcu A, ki je delan na svetlomodrem platnu, je treba za zgornji, 3 cm široki ažur takole izpuliti niti: 5 niti izpulimo, 6 pustimo, 5 izpulimo, 4 pustimo, 5 izpulimo +, 6 pustimo in isto od + nazaj ponovimo. Niti se vežejo na licu. Vzeti je treba vselej po 7 niti in paziti, da so vsi svežnji natanko drug pod drugim. V razdalji 10 mm in 15 mm se napravi po ena vrsta ozkega ažurja; za vsako vrsto izpulimo po 4 niti. Kako se veže široki ažur, kaže povečana slika 1. Pri vzorcu B, ki je narejen na rožnatem platnu, izpulimo za 2 cm široki ažur 4 krat po 6 niti in pustimo vmes vselej po 7 niti. Za ozki ažur izpulimo 2 krat po 6 niti v razdalji 7 niti. Kako vežemo niti, kaže povečana slika 2. Pri vzorcu C, ki je izdelan na rumenem platnu, izpulimo za vsako vrsto ažurja po 10 niti, med vsako vrsto pa pustimo po 10 niti. Vselej zvežemo po 7 niti. Kako vežemo ta ažur, kaže povečana slika 3. Pri vzorcu Č, ki je narejen na zelenem platnu, izpulimo za 2 cm široki ažur 4 krat po 6 niti in pustimo vmes vselej po 7 nit i. Vsakokrat zvežemo po 8 niti. Za ozki ažur izpulimo 2 krat po 6 niti in pustimo vmes 7 niti. Kako vežemo ta ažur, kaže povečana slika 4. CVETJE IZ PERJA Ker se nekatere naše čitateljice zanimajo tudi zu umetno cvetje, prinašamo nekaj skic in opis, kako se dela umetno cvetje iz gosjega in račjega perja. Perje se mora najprej v milnici oprati, potem pa vsako pero posebej z ostrim nožičkom malo manj ko do sredine prerezati, kakor kaže slika 5, nakar se s škarjami iz-reže oblika. Slika 1 kaže obliko lista za krizantemo, slika 3 pa obliko lista za tulipan. Tako pripravljeni listi se zmočijo najprej v mrzli vodi, potem se pa polože v barvo, kjer se večkrat premešajo. Čez eno uro se vzamejo iz barve in posuše na papirju. Za cvet krizan-teme potrebujemo 40 peres. Manjša in temneje pobarvana peresa vzamemo za notranji cvet. Preden začnemo cvet sestavljati, je treba vsako pero posebej z nožem nekolikokrat navzgor trdo podrgniti (glej sliko 2), da se pero lepo zavije. Notranje liste zavijemo navznoter, zunanje pa navzven. Na sliki 4 vidimo, kako se dela krizantema. Liste pričvrstimo s tenko žico ali nitjo na debelejšo medeno žico in po dva in dva lista, vsakega zase, dobro pričvrstimo. Ko je cvet narejen, ovijemo ostali del debelejše medene žice z zelenim gumiranim papirjem, ki ga dobimo v cvetličarnah. Liste za tulpo pripravimo, kakor kaže slika 3. Kakor pri krizantemah, moramo tudi te liste poprej z nožem podrgniti. Slika 1. Slika 2 Kako se izdela senčnik iz pergamenta Dva narejena senčnika. Slika 4. Kakor za vsak senčnik, tako je treba tudi za senčnik iz pergamenta, kakršnega vidite na sliki, ogrodje iz žice, za sešivanje pa vzamete pri teh senčnikih namesto svile vrvico, ra-fijo, debelo svileno nit ali pa biserno Slika Tako si s šilom prebodemo ob robu posamezne dele. Tako sešijemo posamezne de le s križeoim vbodom. prejico. Najprej zarišite posamezne dele senčnika s svinčnikom na pergament, nato jili pa izrežite. Izrezane dele lahko poslikate. Na naši sliki vidite dva narejena senčnika, ki sta okrašena s preprostim vzorcem, iz-šitim s pisano rafijo. Motiv se na senčnik najprej nariše, da se pa pri šivanju papir ne raztrga, je dobro, če si izvrtate s šilom ali pa z močno iglo luknjice, skozi katere potem brez nevarnosti potegnete rafijo. Lahko pa kupite že vzorčasti pergament, ki ga seveda potem ni treba okrasiti. Čeden je tudi senčnik, če je narejen iz popolnoma preprostega pergamenta v primerni barvi in brez slikarij ali vezenin. Senčnik je lahko narejen v celem ali pa sestavljen iz delov, kakor je videti na naši sliki. Senčnik sešijete na ta način, da prebodete okrog in okrog vsakega dela v enakomerni oddaljenosti s šilom precej velike luknjice, nato vzamete v roko vrvico, svilo ali rafijo in sešijete z njo posamezne dele s križevatim vbodom, pri čemer pazite, da primete pri vsakem vbodu poleg papirja tudi žično ogrodje. Pri izdelovanju senčnikov iz pergamenta si uspešno pomagate s ključicami. ki so za pripenjanje perila. Tako si pripnemo pergament na ogrodje, če delamo senčnik, ki je sestavljen iz delov. Tako si pripnemo pergament na ogrodje, če delamo senčnik v celem. Nove čipke Iz skvačkanili trakov sešita čipka. Na sliki vidite, kako se kvačkajo trakovi v raznih oblikah, ki se potem uporabijo za sestavljanje prtiča. Vzorec za ta način dela se nariše na močan papir ali na povoščeno platno, ki se dobi nalašč za te čipke. Po oblikah se potem naši je jo skvačkani trakovi, ki se med seboj zvežejo s pajki kakor pri rešil je ju. Iz gotovi jeni vzorec se mora še na papirju dobro prelikati, nato pa sneti s papirja. Na to moški najbolj pazijo.., ELIDACREME de chaque heure Oni posvečajo posebno pozornost ženi, ki se zna negovati. Žene, katere negujejo svojo polt in roke z Elida Creme de chaque heure, dokažejo s tem, da imajo zmisel za lepoto. Shujševalne kure. V dnevnikih čitamo večkrat kratke suhoparne notice, da je ta ali ona gledališka igralka, plesalka ali za-sebnica umrla v tem in tem sana-toriju za posledicami shujševalne kure. Gotovo je res, da je prevelika debelost nadloga, ki se je skušamo rešiti, vendar moramo biti pri tem zelo previdni. Na teži izgubimo, ne da bi s tem škodovali svojemu zdravju, če smo zmerni v jedi. Zmerni, pravim, s tem pa nikakor ne mislim, da bi morali stradati. Zjutraj popijmo kavo brez sladkorja in brez kruha. Opoldne pojejmo nekaj žlic juhe, malo mesa in veliko prikuhe. Po kosilu pa pojejmo še nekaj surovega sadja. Do večera opustimo potem vsako pijačo. Popoldne zaužijmo nekaj sadja, če smo lačni. Zvečer večer j a jmo kaj lahkega, brez kruha. Važno je pa, da vsak dan, zjutraj in zvečer, deset minut telovadimo in da hodimo vsak dan vsaj po eno uro. Hoditi moramo hitro, zakaj počasna, lagodna ho ja nam ne koristi mnogo. Ta navodila so edina, ki se jih lahko oprimemo, ne da bi pri tem trpelo naše zdravje. Stradanje,, uživanje limon itd. ni kaj prida in nas edino lahko napravi trajno bolne. * Slab duh iz ust. Če zapazimo, da nam diši iz ust, moramo najprej ugotoviti vzrok. Slab duh iz ust dobimo lahko od gnilih zob, od pokvarjenega želodca ali pa od obolenja sapnika in nosne ali čelne votline. V vsakem takem primeru se je treba posvetovati z zdravnikom. Nahlajenja dihalnih organov, posebno pa kašelj, zdravimo lahko s preprostim domačim sredstvom. Čebulo zrežemo na tenke režnje in jo pražimo dobro uro na sladkorju. Sok, ki smo ga na ta način dobili, damo bolniku piti, in sicer vsaki dve uri po eno čajno žličko. Večina mladih ljudi trpi na slabokrvnosti. Kostni mozeg je dobro domače sredstvo proti slabokrvnosti. Paziti pa moramo, da so kosti zmerom sveže, kar spoznamo po duhu in po barvi mozga. Doječe matere morajo med dojenjem opustiti vsak večji telesni napor. Vendar pa ne smejo opustiti vsakega dela. Njih življenje naj ostane isto kakor prej, varujejo naj se samo vzdigovanja težkih reči in opravljanja težkih del, ki bi jih preveč segrele, prav posebno pa naj se varujejo duševnih razburjenj. Doječa mati se ne sme jeziti, razburjati in žalostiti, zaka j vsak duševni pretresi ja j prenese posledice na otroka. Prehrana doječe matere je lahko navadna. Uživa pa naj kolikor mogoče dosti surovega sadja in zelenjav, ki vsebujejo največ kre-pilnih snovi za dojenčka. Podrobnejša navodila dobite v naši knjigi »Postanek otroka*. Proti kašlju, kataru, da se obvarujete resnih bolezni kot posledice prehlada, toda tudi v osvežitev, za mlado in staro: Kais prsne kara mele 3 jelkami Gospodinja svetuje Čajnih ročk ne smemo znotraj nikoli umivati z milom ali pa z drugimi čistilnimi sredstvi. Moramo jih samo poplakniti z vročo vodo, ker bo dobil čaj drugače slab okus. Tudi s cunjo, s katero brišemo drugo posodo, ne smemo sušiti čajne ročke, ker je vsaka taka cunja mastna, mast pa škoduje okusu čaja. Torej — za čajno ročko posebno cunjo. Klavirske tipke se dajo najlepše očistiti s kosmom vate, ki smo jo namočili v vinski cvet. Ščetke za lase, ki imajo hrbet in držaj iz ebenovine, moramo odrgniti z vazelino ali pa z olivnim oljem, preden jih operemo. Vroča voda jim potem ne bo škodovala. Les bo ohranil svoj lesk in ne bo razpokah Zavese je treba pred pranjem dobro izprašiti, da se prah in umazanija ne zažreta v blago. Saj je znano, da gardin pri pranju ne smemo drgniti. V vodo, kjer jih peremo, dodajmo ščepec boraksa, da bo mehkejša. Podplati postanejo za vlago neprodušni, če jih večkrat namažemo s kožo od slanine. Oljnate barve osvežimo, če vzamemo tri dele kisa in en del borove kisline ter pobarvane predmete odrgnemo z mehko cunjo, ki smo jo pomočili v to zmes. Kakovost mleka spoznamo po tem, da si ga kanemo kapljico na noht. Če se razleze, je mleko mešano z vodo. Pri mesni juhi porabiš lahko dosti manj mesa, pa bo prav tako močna, če jo znaš prav pripraviti. Zelenjave vzemi čim več. Dobro jo sesekljaj in duši deset minut na masti. Potem prilij dovolj vode, in ko zavre, vrzi vanjo še meso. Naposled zreži vanjo še precej velik koren. Na ta način prihraniš vsaj eno tretjino govedine. Q)t™ ..................................................................................... Lepota in sreča starosti. Najbrže bo katera izmed vas rekla, da ta članek ne sodi v rubriko «Le-potičje*. Mi pa mislimo, da sodi prav sem, predvsem sem, ker ga bodo tukaj brale vse tiste, ki si želijo lepote. Brale ga bodo predvsem tiste, ki bi rade zakrivale znake postaranja in ki bi si rade z raznimi kemičnimi sredstvi pridobile tako imenovano cdrugo mladost*! Prav tem bi radi povedali, da je lepota v zdravju in v načinu življenja, ki je primerno našim letom in našim okoliščinam. Žena s petdesetimi leti, ki nosi spomladi mladosten klobuček, hiper-moderno obleko s prekratkim krilom, ki si maže ustnice z živo rdečim rdečilom, ki se na cesti glasno smeje in živahno pogovarja z rokami — taka žena ni lepa, čeprav uporablja morda dvajset ali pa več kemičnih^ sredstev za lep obraz in lepo postavo. Vse to si lahko dovoli dekle dvajsetih let — ker pristoji tako živahno in pozornost vzbujajoče vedenje njeni mladosti, medtem ko bo videti petdesetletna žena s takim vedenjem smešna. Prav vsako ženo boli srce, ko vidi, da se poslavlja mladost. Grenkoba in trpkost jo objema; duševno je še tako gibčna in prožna, vse jo še zanima, vse jo še veseli, in zato se le z žalostjo sprijazni z dejstvom, da se vnanja lepota poslavlja od nje. Čim pametnejša je žena, tem lažje preboli to prehodno dobo. Čim večje so njene duševne zmožnosti, tem lažje se uživi v dejstvo, ki ga ni moči prezreti in omalovaževati. Žene, ki so stare petdeset let ali še več, so lahko vzlic temu lepe in prikupljive. Lepe so v svojem materinstvu, lepe so z vsemi svojimi gubicami in brazdami vred, ki jim jih je življenje vtisnilo v obraz in ki pričajo o njihovem trpljenju! Lepe so, ker jim sije iz oči razumevanje in odpuščanje! Zdaj je prišla za ženo doba, ko spozna, da nima sovražnost med možem in ženo, med starši in otroki, med prijateljicami in prijatelji nobenega zmisla in da je nastala samo zato, ker so drug od drugega preveč pričakovali. Žena petdesetih let — če je prava žena — nima več pretiranih zahtev. Malo pričakuje in zato ji nudi življenje mnogo tihega, skromnega veselja! Napačno je, če misli katera izmed vas, da se starejša ženska ne sme več moderno oblačiti, ne več šminkati, ne več smejati. Vse to mora žena storiti, ker je to dolžna svoji okolici. Otroci imajo radi lepe matere, možje imajo radi elegantne in čedne žene! Toda oblačiti se moramo svojim letom primerno in vesti se moramo svojim letom primerno! Ko smo prekoračili petdeseto leto — potlej si ne smemo dovoliti pretiravanja v nobeni reči! Naše vedenje mora postati mirnejše, naš značaj ubranejši! Negovati se moramo še zmerom, vendar mora biti naša zunanjost preprosta, ne taka, da bi vzbujala pozornost. Starost prinaša tudi svoje veselje! Živimo z otroki, z otroki naših otrok, in tako smo v duši zmerom mladi. S svojimi izkušnjami in s svojimi dognanji lahko pomagamo mladim, in zavest, da smo jim potrebni, nas osrečuje. Žena, ki bo s tega stališča gledala na starost, bo z vedrimi očmi in z lahkim srcem preživljala neogibno slovo od mladosti. _ Zmu }** Kuhinja. Izmed vseh prostorov stanovanja je za gospodinjo pač najvažnejša kuhinja, saj prebije v njej domala polovico življenja. Za ureditev kuhinje sta se v novejšem času uveljavili dve načeli, in sicer prvič, v kuhinjo ne spada nobena reč, ki ni tam neogibno potrebna, drugič, vse, kar mora biti v kuhinji, naj bo tam tako razporejeno in razvrščeno, da porabi gospodinja pri svojem opravilu čim manj časa in moči. seda/ za Isti denar TABLET za Isti denar! To prelzku-šano sredstvo proti bolečinam In menstruacijskim tegobam Je sedaj za 30%, cenejšel Dobiva se v vseh lekarnah v omotih po 10 tablet ž 0.3 gr. Pravi Pyramidon Je samo z Bayer-jevlm-križem V «.t /Jjr.t liu.v. It. Uj;lM f, r.Jlii, pod S. br.SMedl V. 19Ji Prvo načelo se je že skoraj povsod uveljavilo tudi med najširšimi ljudskimi sloji. Zato so tudi iz kuhinj, ki se uporabljajo samo za pripravo hrane (ne pa tudi za prebivanje), že davno izginili vsi predmeti, ki se pri kuhi ne potrebujejo. Na nekaj pa le še vedno naletimo po kuhinjah, kar spada sicer na videz tja, v resnici je pa popolnoma odveč. To so namreč razni lončki za začimbe in druge kuhinjske potrebščine, ki stoje razpostavljeni po poličkah. Če te lončke zares uporabljamo, tedaj spadajo v omaro, če so pa prazni in stoje tam samo zaradi lepšega, so čisto odveč, ker so samo za napoto in se samo prah na njih nabira. Druga vrsta kuhinje, prebivalna kuhinja, ki je namenjena, kakor že ime samo pove, hkrati tudi za prebivanje stanovalcev čez dan ali celo ponoči, se na splošno ni preveč obnesla. Že bivanje podnevi ni v takšni kuhinji posebno zdravo, kaj šele spanje. Vendar se tej tesni zvezi med kuhinjo in prostorom za prebivanje dostikrat, zlasti v stanovanju za malega človeka, ne da ogniti, in to zaradi stroškov, zaradi prihranka pri kurjavi ali pa zaradi nadzorstva nad otroki. Povsod, torej tudi v prebivalni kuhinji, pa naj bi bil prostor za kuho ločen od prostora za prebivanje. Najbolje se da to narediti s premičnimi vrati, sicer pa tako, da se vsa oprava razdeli v dve skupini. Zadnji čas se je razvila ta delitev prebivalne kuhinje tako daleč, da se je obseg kuhinjskega prostora skrčil v korist pre- bivalnemu na minimum, in smo dobili tako imenovano kuhinjsko nišo. Seveda se v tem ne sme pretiravati, zakaj tudi prostor, ki je odmerjen za kuho, mora imeti določeno najmanjšo površino, da se v njem gospodinja lahko neovirano giba. Kakor smo že v začetku omenili, morajo biti vsi predmeti v kuhinji smotrno razmeščeni, da napravi gospodinja pri svojem delu čim manj poti. Dostikrat bi si lahko gospodinja, ako bi malenkostno prestavila opravo, prihranila precej nepotrebnih korakov in s tem tudi dosti časa. Seveda je pa smotrna razmestitev oprave v marsikateri kuhinji zaradi napačne lege zelo težavna, včasi celo nemogoča. Tako naletimo pogosto na primer celo pri najnovejših načrtih za kuhinje, da stoji ognjišče tako, da sije luč kuharici ravno v hrbet ali vsaj zelo poševno od strani ali pa da je ognjišče ravno na nasprotnem koncu kakor vodovod. Če ni to slučajno plinovno ali pa električno ognjišče, se takšen nezmisel seveda ne da popraviti; edino pri vodi si lahko pomagamo tako, da si postavimo k ognjišču kebliček z vodo za kuho. Jedilni list za teden dni. Ponedeljek. Opoldne: 1. Špinačna juha (36). 2. Goveji guljaž s hruhovimi cmoki. 3. Kompot. Zvečer : Prepraženi cmoki z jajci. Solata. Torek. Opoldne: 1. Goveja juha z vra-ničnimi rezinami. 2. Govedina. Zelena v omaki s smetano;. Krompirjev pire. 3. Sadje. Zvečer : Sirove palačinke. Sreda. Opoldne: 1. Ogrska fižolova juha. 2. Kumarična pečenka (174). Dušen riž. Pesa. Zvečer: Ajdovi žg&nci. Solata. Poročile so se naročnice: gospodična Frani? Bp7laffva z gospodom Rajkom Hribarjem iz Vevč. gospod fra Pavlica Svolj-sakova z gospodom Zdenkom Hoiyji m iz Brežic in gospodična Fran iska Brancljeva z gospodom Jožefom Kortesom iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! Četrtek. Opoldne: 1. Guljaževa juha. 2. Kuhani makovi štruklji. Zvečer: Oh rov to vi zrezki (285). Krompirjeva solata. Petek. Opoldne: t. Lečna juha. 2. Po-lenovka. Kislo zelje. 3. Mešan kom-pot. Zvečer : Rižev narastek z jabolki. Sobota. Opoldne: 1. Goveja julia s pete-linčki (žlikrofi). 2. Koštrun v zelenjavi (205). 3. Dušena jabolka. Zvečer : Pečena goveja sekanica (183). Zeljnata solata s fižolom. Nedelja. Opoldne: 1. Kruhova juha (11). 2. Dušena kokoš. Krompirjevi rezanci. 3. Pomarančna torta. Zvečer: 1. Gnjat s trdo kuhanimi jajci. 2. Čaj. Opomba. Številke v oklepajih pomenijo številko recepta v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham*. ★ Vranične rezine. Vmešamo nekoliko masti ali pa sirovega masla in eno celo jajce. Vranico (nekako lOdkg) izstrgamo in opražimo s sesekljano čebulo, soljo, poprom, pe-teršiljem in muškatom. Ko se ta zmes shladi, jo dobro premešamo in namažemo na žemeljne rezine, ki jih potem na vroči masti lepo rumeno opečemo, in sicer najpre j tako, da je namazana stran spodaj. Še gorke rezine serviramo k juhi. Ogrska fižolova juha. 25 dkg belega fižola skuhamo zelo mehko s 25 dkg prekajenega mesa. Nato napravimo svetlo prežganje, zarume-nimo v njem malo čebule, primeša-> mo za noževo konico paprike in zalijemo z juho iz telečjih kosti, ki smo jo posebej skuhali. Prekajeno meso zrežemo na drobne kocke, fižol pretlačimo, vse skupaj zmešamo in dobro prevremo. Preden juho serviramo, dodamo še skodelico kisle smetane, ki pa ne sme več prevreti, ampak jo samo dobro premešamo. Kuhani makovi štruklji. Vzhajano testo tenko razvaljano in ga namažemo z makovim nadevom, lahko pa tudi z orehovim nadevom ali pa s češpljevo mezgo. Testo nato zavijemo kakor po navadi, nato ga pa še zvijemo v obliki polža in denemo v prtič, ki smo ga potresli z moko. Vse štiri konce prtiča zvežemo z vrvico in obesimo vse skupaj v lonec na kuhalnico tako, da je ves štrukelj v vodi. V slanem kropu kuhamo štruklje dobre pol ure. Ko so kuhani, jih vzamemo iz prtiča, narežemo na rezine (z lesenim nožem) in pokapamo z vročim sirovim maslom. Nadev: 12 dkg sladkorja stolče-mo s koščkom vanilije in prevremo nato v ®/io 1 vode ali pa mleka, nakar pridenemo še pol litra maka (ki smo ga poprej zmleli v mlinčku za kavo in ga nato še stokli), da nastane gosta kaša, ki mora zavreti. Namesto sladkorja je dober tudi med. V nadev denemo lahko tudi 2 do 3 dkg zmletih, poparjenih mandeljnov. Dušena kokoš. Kokoš osnažimo in pripravimov jo odznotraj in odzunaj aspirin aspirin absin aHHn aHHN aBBBn A —N aspirin Oglas i« reg. pod S. Br 23762 od 14. XI. 1934 Zavitek deco>. Da ustreže mnogim prijateljem Ovomaltine, zlasti materam, ki ne morejo kupiti večje škatle Ovomaltine, je dala tvornica Dr. Wander v promet nov zavitek Ovomaltine pod imenom «za-vitek za deco» po Din 7'25. Marsikatera naša čitateljica se bo tega gotovo razveselila, ker ji bo za nekako Din i-— mogoče dati svojemu otroku vsak dan skodelico Ovomaltine, ki bo varovala njegovo zdravje in pospeševala njegov razvoj. 00. Led se v dveh urah popolnoma strdi, če smo sladkor zadosti dolgo mešali. Pripravo za olajšanje ročnega dela na štraminu (smirna, kelim itd.) prodaja Osrednji zavod za žensko obrt, Novi trg štev. 4. Kaj si želi Vaš mož? Po težkem delu nekaj ur prijetnega oddiha. Nekaj zabavnega! Nekaj, kar imate tudi Vi radi! Nekaj, kar stane samo 6 dinarjev na mesec! Naročite še danes rodbinske knjige. PreUajte drugo stran platnic! Mati in šola Osnovna in višja narodna šola. Stari navadi, imenovati našo šolo cljudsko», je sedaj odklenkalo. Z zakonom o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. je izpremenjen ta naziv v »narodno šolo*. Splošna šolska obveznost traja osem šolskih let, v katerih mora posečati otrok narodno šolo. Ta pa je razdeljena v nižjo in višjo ter imajo prva štiri leta naziv «osnovna šola» (4 razredi), druga štiri leta pa nazirv »višja narodna šola* (4 razredi). Osnovna šola je res osnovna, fundamentalna. Posečati jo mora vsak otrok brez izjeme. Višjo narodno šolo pa posečajo le tisti, ki dovrše z uspehom osnovno šolo in ki ne gredo na nobeno drugo (meščansko, srednjo) šolo več. Kdor pa hoče na meščansko ali srednjo šolo, lahko to stori takoj po uspešno dovršeni osnovni šoli. Seveda mora potem napraviti še eventualno sprejemno izkušnjo na srednjih šolah. Ako je učenec na meščansko ali srednjo šolo sprejet, nadaljuje tam svoje šolanje, ako pa ni sprejet ali ako iz teh šol zopet izstopi ali pa je izključen, se mora vrniti oziroma vpisati v višjo narodno šolo, pod katere področje spada. V vseh primerih morajo skrbeti šolska upravitelj-stva za to, da hodi vsak otrok svojih osem let v šolo. Izpričevala. V stari »ljudski* šoli so dobivali otroci vsakega četrt leta, pozneje vsakega pol leta na posebnih listih »Izpričevala* oziroma »Šolska naznanila* o učnem napredku. Pred nekako 12 leti so ta šolska naznanila zamenjale posebne knjižice: »Izkazi o šolskem napredku*, ki so vsebovale »izpričevala* za vseh osem let šolske dobe. Učencem, ki so se stalno pridno učili, so bili ti »Izkazi* v veliko veselje, saj so bila lepa izpričevala vseh let združena v isti knjižici; slabi učenci, ki so katerikrat dobili nezadostne rede, pa niso bili »Izkazov* veseli, kajti kdor je pogledal dobro izpričevalo enega leta, je lahko videl tudi slabo izpričevalo prejšnjega leta. Temu se je pridružilo še dejstvo, da so se knjižice v osemletni uporabi navadno precej umazale, kar nikakor ni bilo ugodno za obvezno uradno listino. Z novim šolskim zakonom iz leta 1929. pa je potreba teh »Izkazov* prenehala. Izgubili so značaj uradne listine (ki ga je treba kolkovati) ter so postali le neobvezno obvestilo staršem o napredku njih otrok. Uvedli sta se namreč le dve izpričevali. Po dovršenih prvih štirih razredih, torej po uspešno dovršeni »osnovni šoli*, prejme učenec »Izpričevalo o dovršeni osnovni šoli*, ki ima značaj nekake odpustnice iz osnovne šole. Šele s tem izpričevalom lahko gre učenec na drugo šolo (srednjo, meščansko itd.) ali pa dalje v višjo narodno šolo. Učenec, ki uspešno dovrši tudi to, pa dobi ob koncu 4. (prej 8.) razreda drugo izpričevalo, in sicer »Izpričevalo o dovršeni višji narodni šoli*. Razumljivo je, da dobe to izpričevalo le pridni učenci, t. j. tisti, ki v dobi 81etnega šolanja Ko sem želela dobiti mesto v ženskem simfonijskem orkestru, mi je dejal dirigent, da ni dovolj, če znam dobro svirati, marveč da mora biti privlačna tudi moja zunanjost. Kolika škoda, ker sem popolnoma zanemarila svojo polti Moja koža je imela razširjene znojnice in zajedalce, ki so dajali licu grd in ovenel videz, Dirigent mi je pripovedoval, da so ostale članice orkestra ohranile baržunasto lepoto svoje kože z redno vporabo kreme Tokalon bele barve, ki ni mastna. Po tridnevni vporabi ie moja polt postala svetla in bela ter se ie odliko vala z mehkobo in svežo dražestjo. Ne samo da sem dobila želieno mesto, marveč zbudila sem pozornost tudi nekega bogatega moža, ki me ie zaprosil za roko, Prepričana sem, da sta posneta smetana in olično olje, ki se nahajata v kremi Toktlon, baš ono, čemur ie treba pripisati velike uspehe te kreme BREZPLAČNI VZOREC Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okii«no kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih mians Poiliite Din 5-v poštnih znamkah ?a poštnino omot in druge stroške na naslov Hinko Maver i drug Odio lb-H, Zagreb, Prask i ulica 6. nikdar ne zaostanejo. Kdor le enkrat zaostane, ne doseže te listine, kajti on že pred dovršitvijo višje narodne šole izpolni 81etno obvezno šolanje in izstopi Za Vaše dete in za Vas lep praktičen voziček odličen šivalni stroj Oboje dobite pri nas za majhen denar in proti ugodnim plačilnim pogojem. S. REBOLJ & DRUG šivalni stroji — kolesa — otroški vozički LJUBLJANA, Gosposvetska c. 13, Kolizej. Za zimski šport MI VE A- creme. Posebno ob hladnih zimskih dnevih je potrebno Vaši koži, če hočete, da Vam ne bo razpokala in postala raskava, močneiše varstvo proti vremenskim vplivom. Natrite zatorej vsak večer, pa tudi podnevi, obraz in roke dobro z Nivea-creme. Potlej niti ostri in hladni zrak ne bo škodoval Vaši koži, ampak bo ostala nežna in prožna. Odkod to delovanje? Od eucerita! Prav on dela Nivea-creme tako učinkovito. iz šole. Kljub temu, da učenec uspešno dovrši en, dva ali tri razrede višje narodne šole, dobi ob izstopu iz šole (po 8 letih) le cIzpričevalo o dovršeni osnovni šoli». Ker pa dobe učenci izpričevala le po dovršeni osnovni in višji narodni šoli, t. j., če gre po sreči, vsaka štiri leta, učni uspeh se pa ocenjuje še vedno vsakega pol leta, so uvedene posebne knjižice za obveščanje staršev. Srednje šole imajo že več let take «Bačke knjižico, sedaj so pa uvedene že drugo leto slične »Knjižice za učence narodnih šol». Te knjižice se izdajajo vsako leto posebej ter vsebujejo polletno oceno ob koncu januarja in ob koncu šolskega leta. Te knjižice pa niso uradno veljavna listina. Da omogoči tudi širšemu občinstvu uživanje znanega proizvoda Ovomaltine, je dala tvrdka dr. A. Wan-der d. d. v promet nov zavitek Ovomaltine pod imenom »zavitek za d;eco», ki se dobiva po vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah za ceno Din 7'25. To odločbo tvrdke dr. A. Wander poadiravljamo, ker smo prepričani, da je s tem omogočen dostop Ovomaltine v vsako hišo. Velikonočna putka. Tiste gospodinje, ki hočejo o Veliki noči napraviti dobro kurjo pečenko, morajo že februarja meseca pričeti s pravilno prehrano. Kokoš se hitro odebeli, če ji damo med ostalo hrano tudi nekaj pšeničnega kruha, ki ga namočimo v mleko namestu v vodi. S tako namočenim kruhom lahko kokoš tudi pitamo. Kokoš se bo hitro odebelila in zaradi užitega mleka postane meso posebno mehko in sočno. Koliko dni valijo: race, kokoši, golobi in gosi? Race valijo 28 do 33 dni. Golobi valijo 16 do 19 ndi. Kokoši valijo 21 dni. Gosi valijo 28 do 32 dni. Žene! Matere! Poklicne in javne delavke! Naš položaj se je močno izpreime-nil. Nič več ne zadostuje, da smo samo dobre gospodinje ter skrbne žene in matere, temveč današnje življenje terja od nas mnogo več. Poznati moramo tudi zunanje življenje, ki odločilno vpliva na naš obstoj ter odloča o usodi naših družin. Pot do tega spoznanja nam kaže izvrstna knjiga Žena in socializem, katere avtoir Avgust Bebel je izvrsten poznavalec vseh dogodkov, ki so v posameznih zgodovinskih dobah odločali o ženini usodi. Žena, ki bo prečitala to knjigo, bo spoznala mno-gokaj, kar ji je bilo doslej nejasnoi Knjiga je pisana nad vse zanimivo in kratkočasno. Sedaj bo izšla ta knjiga tudi v slovenščini in bo veljala v prednaročilu samo 50 Din vezana in 44 Din broširana. Rok za naroč-bo je do 28. februarja 1935. Naroča se pri: »Ekonomska enota», Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. RAfTir Cvetlice v stanovanju. Soba, v kateri je okusno razvrščenih nekaj cvetličnih lončkov in nekaj vaz s cvetjem, ima zmerom poseben čar. Po teh rastlinah spoznamo značaje stanovalcev. Vsaka žena bi se morala naučiti pravilnega ravnanja s cvetlicami. Posebno bi morala poznati za vsako rastlino primerno posodo. Posamezni cvet terja visoko, vitko čašo; cvetoče veje pridejo le v trebušastem vrču do prave veljave. Poljske cvetlice so najlepše v glinasti posodi, nageljni in krizanteme pa sodijo edino v steklene vaze. Prostor, kamor postavimo cvetlice, izberemo po svojem okusu. Nikoli pa ne bi smela biti pogrnjena miza brez cvetlic. Človek in stroj. Po podatkih ameriških tehni-kratov zmore človek dnevno 0-1 konjske sile. Najnovejša in največja turbina pa sama zmore oOO.OOO konjskih sil. Ako bi ta turbina obratovala dan in noč bi opravila milijonkratno delo enega človeka, štiri take turbine bi opravile isto delOj ki bi ga opravili skupno vsi odrasli delavci Združenih ameriških držav. Motor je tedaj dober, če daje ob majhni porabi surovin mnogo konjskih sil. Kadar žarnica gori, pretvarja električno energijo v etlobo. Najgospodarnejša je tista žarnica, pri kateri izkazuje ta postopek pret\arjanja najmanjše izgube, torej žarnica, ki oddaja največ svetlobe, a troši najmanj učinka. Za presojo gospodarnosti žarnice torej ne zadostuje, če poznamo samo porabljeni učinek, marveč moramo tudi vedeti, koliko svetlobe smo dobili za porabljeni učinek. Žarnice Tungsram oddajajo do 20% več svetlobe, kar omogoča nitka, ki je zvita v dvojni vijačnici. Na ta način bistveno povečana gospodarnost je razvidna že ob nakupu, ker je svetlobna množina žarnice podana v mednarodnih dekalumenih, podatek v wattih pa je le dodatno naveden. Zato kupujmo le take žarnice, za katere podatek v dekalumenih že naprej jasno pove, da oddajajo več svetlobe in da so gospodarnejše, kajti sicer ni mogoče presoditi kakovosti žarnice. Če vas boli glava ali zob, če imate migreno ali neuralgijo, vam olajša bolečine M&ottAe£Ly oJ . n u